Revija Lipov list 08/2014

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

 AVGUST 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Fokus Šmartno na Pohorju Reportaža Dežela Celjska Kulinarični kotiček Janez Kodila, Diši po Prekmurju Inovativno Foto: Peter Zajfrid Turizem v zidanicah

[close]

p. 2

Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Šmartno na Pohorju UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  FOKUS  Spomin na »veliko vojno« na Mrzlem vrhu Bučno veselje in dvajsetletnica TD Lipovci 4-6 13-15 Petra Stušek, v. d. direktorice zavoda Turizem Ljubljana TURIZEM SMO LJUDJE  Damjan Viršek, Županova jama 16-17 21-24 31 32-33 34-35 37-39 42 »V Sloveniji pomoči države ne pričakujemo, saj nas nihče še vprašal ni, kako nam kaj gre. Zadovoljni bi bili, če bi spoznali, kako pomembna panoga je to za naše gospodarstvo, in če bi v nastajajočo koalicijsko pogodbo zapisali vsaj stavek ali dva o tem, kako bomo omogočili raz­ voj te panoge. Kolikor vem, pa v koalicijski pogodbi sploh ni besede tu­ rizem.« (Jadran Furlanič, predsednik Turističnega združenja Portorož za Delo, 6. avgusta 2014, ob omembi, da so Avstrija, Italija in Hrvaška oznanile, da je njihov turizem prizadela naravna katastrofa in da pričakujejo pomoč države.) Vreme se je to poletje nekako zarotilo proti turizmu ne samo v Sloveniji, ampak tudi pri njenih sosedah. A tam se menda nadejajo državne pomoči za škodo, ki jo bo utrpel turizem? Z vidika Slovenije – neverjetno. Turizem, ki ga pristojni zanj na državni ravni ob ustreznih priložnostih radi poudarjajo kot eno ključnih gospodarskih panog v slovenskem gospodarstvu (vendarle zaposluje dobrih sto tisoč ljudi in ustvarja 13-odstotni delež v BDP!), je vedno znova ... osmoljenec. Vlade v zadnjih letih zanj ne pokažejo resnejšega posluha. Predzadnja se je še zlasti potrudila: razpustila je Slovensko turistično organizacijo ter jo v imenu racionalizacije in smotrnosti poslovanja raztopila v agencijo Spirit. Prejšnja pa je pred polnim avditorijem turističnega občinstva v imenu všečnosti samozavestno napovedala, da bo to napako čim prej popravila, potem pa je obljubo gladko snedla. Turistično gospodarstvo je še pred julijskimi volitvami nagovorilo kandidate oziroma apeliralo na novo vlado, naj vendarle prisluhne dejstvom in začne namenjati turizmu ustrezno pozornost. Pred sestavo nove vlade o turizmu (še) nič ne slišimo. Kako le so slovenske vlade sposobne preslišati vsa dejstva, ki govorijo v prid večji podpori razvoju turizma? Naj razume, kdor more ...  Mateja Gruden urednica V SLOVENIJI NI DOLGČAS  NAMIG ZA IZLET  V (ne)znano zamejstvo po poteh Avgusta Pavla ČAS JE ZA HRIBE SLOVENIJA KOLESARI ZELENI ZGLEDI Zeleni potep po Bohinjskem SKOK K SOSEDOM __ 13-14 16-17 ___ __ 32-33 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku oktobra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

Petra Stušek, v. d. direktorice Turizem Ljubljana, o turizmu v glavnem mestu 4 Intervju Živahen utrip ali: »Prej bo zmanjkalo poletnih koncev tedna kakor prireditev!« Ameriški popotnici sta ob nedavnem obisku Ljubljane na svoj blog zapisali, da bi moralo biti mesto »na vsakem življenjskem seznamu«. Bloger Adam je pred kratkim ugotavljal, da bi utegnila Ljubljana postati novi Berlin. Lonely Planet, založnik popotniških biblij, jo je oznanil za eno najbolj zanimivih evropskih destinacij v letošnjem letu. O turističnem razcvetu in cvetenju Ljubljane smo se pogovarjali z v. d. direktorice zavoda Turizem Ljubljana Petro Stušek. s sodelavci odlična ekipa z veliko zamislimi. In največjim izzivom: kako omejene finančne vire polno izkoristiti (nasmeh). Pred kratkim je eden od slovenskih medijev poročal, da je pred Ljubljano »še ena rekordna sezona«. Če malce analizirava, bi to pomenilo kaj? Predvsem boljšo statistiko kakor lani? Po začasnih podatkih republiškega statističnega urada je mesto v prvih šestih mesecih obiskalo devet odstotkov turistov več kot lani, ustvarili so pet odstotkov več prenočitev. Statistični podatki o prihodih in prenočitvah so žal edini merljivi in zato najbolj oprijemljivi in primerljivi. A pri tem ne vemo, recimo, koliko je vseh dnevnih gostov. Vemo le, da jih je zelo veliko. Prejšnjo soboto (pogovarjali sva se 14. julija, op. p.) je bilo v mestu enajst avtobusov, ki so pripeljali goste s križark iz Kopra na enodnevni ogled Ljubljane. Skoraj­ da zagotovo nimamo podatka o vseh turističnih prenočitvah v mestu, ker vseh ne prijavljajo. Zelo pomemben je, seveda, podatek o porabi turistov; zanjo imamo poldrugo leto star podatek: 126 evrov; letos jo bomo spet izračunali in verjamemo, da bo večja. Ljubljanski turizem ima od letošnjega leta tudi novo Strategijo razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana 2014–2020. Kateri so njeni ključni poudarki, ki mu bo sledil razvoj turizma v prihodnjih šestih letih? Ljubljano predstavljamo kot mesto za aktivna in romantična doživetja, ključni poudarki v njeni turistični ponudbi so štirje: Ljubljana – mesto za (poslovna) srečanja, mesto umetnosti in kulture, mesto doživetij in mesto za odkrivanje Slovenije, s čimer nadaljujemo prejšnjo strategijo. Dodajamo pa še peti poudarek: športne vsebine, od priprav športnikov do večjih prireditev, kot bo Svetovno prvenstvo za kolesarje amaterje ARWC konec avgusta; v teh vsebinah smo prepoznali za mesto velik obet. Obenem si prizadevamo, da obiskovalci doživijo Ljubljano kot trajnostno, zeleno destinacijo, v kateri se dobro počutijo. Ljubljana je junija v Københavnu prejela naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. Vsako leto ga prejme mesto »z visokimi okoljskimi standardi in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. (...) Žirija je bila navdušena nad traj­ nostnim napredkom, ki ga je Ljubljana naredila v zadnjih desetih do 15 letih,« med drugim piše na spletni strani ljubljanske občine. Imate tudi uradno potrditev, da ste trajnostni, zeleni? Za tem naslovom so leta intenzivnega dela vseh mestnih ekip; okolj­ ska skrb obsega od čiščenja smeti do zaprtja mestnega jedra za motoriziran promet, od BicikLJa do avtobusnega prevoza in tako naprej. Petra Stušek Mesto v. d. direktorice zavoda ste prevzeli na začetku letošnje pomladi. Verjetno je ta vloga v mestu, kjer turizem že leta bolj ko ne cveti, prijetna in obenem zelo zahtevna? Oboje. Biti v. d. direktorice zavoda, ki je že prej uspešno delal, je resnično odgovorna naloga; čevlji prejšnje dolgoletne direktorice Barbare Vajda so veliki ... (nasmeh) Imam pa pri tem prednost, da sem na zavodu Turizem Ljubljana že več kot desetletje (prej je bila vodja odnosov z javnostmi, op. p.). Tako dolgo torej že spremljam razvoj turizma v mestu in pri njem sodelujem. Vem, da je treba nenehno razmišljati o novih turističnih proizvodih in možnostih za izboljševanje ponudbe. Smo pa Lipov list - Avgust 2014 Foto: Maja Hitij

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: Miha Franca/arhiv zavoda Turizem Ljubljana Ave Emona! Tudi turistična strategija je trajnostno naravnana in vpeta v občinsko strategijo trajnostnega razvoja. In ponudba je bolj kot ne trajnostna: od cone za pešce do ladjic, ki plujejo na električni pogon, od zelenih parkovnih površin do pitne vode; Japonce skoraj kap, ko ugotovijo, da splakujemo stranišča s pitno vodo (smeh)! Sicer tudi osebno verjamem, da bomo, če bomo skrbneje ravnali z okoljem, lepše živeli. Je pa naslov Zelena prestolnica Evrope 2016 tudi velika zaveza in nam nalaga zelo veliko dela tudi v prihodnje. Mestu tujci na splošno radi polaskajo oziroma ga pohvalijo: Lonely Planet ga je uvrstil na drugo mesto najzanimivejših evropskih destinacij leta 2014, projekt prodaje ogledov in izletov po Sloveniji Turizma Ljubljana je prejel nagrado Digital Tourism ThinkTank Award 2013, tujci pišejo in snemajo o mestu slavospeve, od poklicnih piscev do naključnih obiskovalcev ... Da je mesto takšno, kakršno je, da je v njem vzdušje, ki navdušuje – za vse to je bilo in je potrebnega zelo veliko trdega dela. Letos smo, denimo, na zavodu gostili že skoraj dvesto tujih medijev. Srečali smo se s približno 450 turoperaterji. Za vsakega profesionalnega obiskovalca si vzamemo čas in mu razkažemo tisto, kar si želi. Naša naloga je navduševati. Smo pa tudi zelo proaktivni: ko nas je Lonely Planet uvrstil na drugo mesto predlogov za obisk desetih evropskih destinacij v letošnjem letu, smo takoj namenili del proračuna za skupno akcijo z njim na angleško govorečih trgih. Priložnosti, ki se nam ponujajo, poskušamo vselej optimalno izkoristiti. V tujini smo sicer na splošno zelo aktivni; brez tega priznanja Lonely Planeta skorajda zagotovo ne bi bilo. Mesto namreč tržimo pretežno na tujih trgih. Smo realni; malo verjetno je, da bi prišli Slovenci na dopust v Ljubljano. Pridejo pa na prireditve, uživat vzdušje ... Tako je v mestu več kot 95 odstotkov turistov tujcev, ki se v njem zadržijo v povprečju slabe tri dni (prenočujejo 1,9 dni). Jeseni bo Ljubljana gostila letno konferenco največjega britan­ skega turističnega združenja ABTA (ABTA Convention 2014). Glede na to, da so britanski turisti za Slovenijo in tudi za Ljublja­ no precej pomembni, si od konference verjetno veliko obetate? Zelo se je veselimo! V Ljubljani se bo zbralo okoli šeststo ključnih britanskih turoperaterjev. Poleg tega Britanci dejansko potujejo z njimi, manj individualno. Britanski turoperaterji imajo tudi pomembno vlogo pri odločanju turistov za potovalne cilje. In ne nazadnje – njihove konference s svojimi vsebinami ne samo sledijo trendom, ampak jih tudi napovedujejo; so trendseterji. V mestu se nenehno porajajo nove vsebine, zanimive za domačine in turiste. Med novejšimi je tudi projekt Okusi Lju­ bljane, blagovna znamka, ki ste jo zasnovali v Turizmu Ljublja­ na v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem in s katero želite uveljaviti večjo ponudbo značilnih ljubljanskih jedi v gos­ tinski ponudbi ... To je naš najvidnejši letošnji projekt. Gastronomija je v svetu velik trend, zelo aktualen in obetaven. Seveda pa zamisel ni vredna nič, če za njeno uresničitev nimamo ustreznih partnerjev (projektu Okusi Ljubljane se je pridružilo 60 ljubljanskih ponudnikov, op. p.). Povezovanje različnih akterjev je za nadaljnji razvoj turistične ponudbe mesta izjemno pomembno. Pa ne samo na ravni mesta – velik izziv nam je tudi povezovanje v regiji, ki jo združuje Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija. Po koncu evropskega oziroma državnega financiranja za oblikovanje RDO-jev njeno delo še zdaleč ni zastalo; pravkar smo obravnavali polletno poročilo, ki kaže odlične rezultate skupnega dela, napovedi so obetavne. Ljubljani lahko zaledje veliko prinese, preostalih petindvajset občin v RDO-ju pa prav tako črpa iz ljubljanskega turizma. Redno se srečujemo, izmenjavamo izkušnje. A povezovati se je treba še širše, najprej na ravni Slovenije, kjer si želimo Ljubljano, mimogrede, še tesneje povezati z drugimi največjimi zanimivostmi – must sees: s Postojnsko jamo, Bledom ..., sčasoma pa bi morali vsi v slovenskem turizmu dojeti, da je Slovenija ena destinacija. Treba se je torej povezovati širše: v regiji Alpe–Adria, s preostalo Evropo in z drugimi celinami. Eden od razlogov za uspešen turistični razvoj Ljubljane se zdi tudi ta, da vzdušje v mestu soustvarjajo njegovi prebivalci. Na splošno sicer velja, da lahko tujci uživajo v mestu šele takrat, ko v njem uživajo tudi domačini. Zdi se, da uživajo oboji? Letos bomo preverili, kako so domačini zadovoljni s turizmom. Po S čim bi še veljalo dopolniti ponudbo? »Z večjim hotelom, ki bi bil del ugledne mednarodne verige. Tako smo veseli, da je Mons postal del verige The Four Points by Sheraton. Mor­ da z zanimivostjo, ki bi bila odmevna na svetovni ravni – a takšno, ki bi črpala iz dediščine: kolišča na Barju, recimo, to bi bilo super! Sicer pa se mi ne zdi, da bi ljubljanski ponudbi kaj manjkalo.« Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 6

6 Intervju Ana Desetnica njihovih dosedanjih odzivih lahko sklepamo, da ga sprejemajo, da jim ni v napoto. Nasprotno: radi imajo babilon jezikov, turistični živžav, živahno mesto; naj pa ob tem znova poudarim, da je tudi naša naloga, da se meščani v mestu dobro počutijo. K temu so zagotovo pripomogle prireditve, ki so hrbtenica turistične ponudbe; na leto jih sofinanciramo več tisoč. Pa zaprtje starega jedra za avtomobile, ki je sredi mesta ustvarilo veliko dnevno sobo. Življenje se je preselilo na ulice. In urejeno mesto ... Sicer pa je težko verjetno, da bi ga začel turizem preobremenjevati: imamo omejeno število ležišč, nismo prepoceni, nimamo morja. Določeni parametri bodo vedno določali okvir, znotraj katerega se bo gibalo število turistov. Ljubljana je letos v znamenju Emone 2000 in konec tega meseca bo tudi osrednja prireditev v sklopu obujanja rimljanske dediščine mesta. Lahko poveste kaj več o njej? Z Ave Emona se bo Kongresni trg od 22. do 24. avgusta preselil globoko v zgodovino. Okoli 150 legionarjev iz Italije, ki se jim bodo pridružili tudi slovenski, bo na trgu postavilo tabor in v njem tudi spalo; tam bodo vestalke, obiskovalci si bodo lahko ogledali obrede ob iniciaciji mesta, rimsko zaroko in poroko, otroci bodo lahko ustvarjali na delavnicah ... A Emone 2000 ne začenjamo z Ave Emona in je z njo tudi ne bomo končali. Razvijamo jo v stalno ponudbo, ki je že Foto: Bobo/arhiv zavoda Turizem Ljubljana Kaj je treba videti v Ljubljani? Predlogi Petre Stušek: • sprehod ali vožnja s Kavalirjem po starem jedru: po coni za pešce, po nabrežjih Ljubljanice, vse do botaničnega vrta z novo čajnico Primula • rozarij v Tivoliju, ki »te s tisoč cvetočimi vrtnicami takoj napolni z energijo!« • Odprta kuhna ob petkih • vsaj ena prireditev na Kongresnem ali katerem drugem trgu • vodena tura po mestu (na primer: Doživetje rimske Emone v soju bakel) • obisk osrednje ljubljanske tržnice, »kjer prisluhneš vrvežu in vpijaš vonje« • vožnja z ladjico • Mestni muzej z arheološkimi parki • po zavitih stopnicah na razgledni stolp Ljubljanskega gradu, ki je resnično razgleden, kadar je vreme prijazno del rednih vodenih ogledov mesta, morda bo Ave Emona postal vsakoletni dogodek. Sicer pa se prireditve v Ljubljani tudi v drugi polo­ vici poletja nadaljujejo in prej bo zmanjkalo poletnih koncev tedna kakor prireditev (smeh)! Predvidevam, da pogosto tudi sami uživate v turističnem vrvežu in ponudbi Ljubljane? Zelo pogosto. Seveda ju doživljam drugače, ker sem vpeta v njun razvoj; a morda ju prav zato doživljam še toliko intenzivneje. In uživam, ko opazujem, da uživajo tudi drugi. Ljubljano imam zares zelo rada in jo ponosno predstavljam v tujini. In mislim, da to občutijo tudi moji sogovorniki. Prestolnicam povsod po svetu očitajo, da so zaradi svojega sta­ tusa privilegirane; da se zaradi njega razvijajo laže in uspešneje kakor preostali deli držav, tudi njihov turizem. Prestrežete kdaj takšna mnenja z drugih koncev Slovenije? Ne, prej nasprotno: opažam naklonjenost in željo po sodelovanju. Ampak tudi sicer se me takšne pripombe ne bi prav nič dotaknile, ker vem, koliko dela, prizadevanj, srčnosti in ekipnega dela je bilo in je vloženega v uspeh ljubljanskega turizma.  Mateja Gruden Okusi Ljubljane Lipov list - Avgust 2014 Foto: Janez Zalaznik/arhiv zavoda Turizem Ljubljana

[close]

p. 7

Apel novi vladi: prisluhnite predlogom o pomenu turizma in sprejmite prave ukrepe za njegov razvoj Turistično gospodarstvo si brez posebnih naložb obeta povečanje letnega priliva iz tujskega turizma z dveh milijard evrov na tri milijarde, povečanje davka na dodano vrednost z 250 milijonov evrov na 375 milijonov in deset tisoč novih delovnih mest v petih letih. A za to so potrebni pravi ukrepi, ki jih je gospodarstvo, povezano v Turističnogostinski zbornici Slovenije (pri GZS), pred volitvami predstavilo strankam – kot predloge in izziv za okrepitev slovenskega turizma. Kajti pogoji poslovanja v turizmu se iz leta v leto drastično slabšajo, je opozorilo. Kot je poudarilo, imajo najpogubnejši vpliv na turizem: prepolovitev proračuna za turistično promocijo, ukinitev samostojne Slovenske turistične organizacije in slaba prometna dostopnost slo­ venskih turističnih krajev. Katere takojšnje ključne ukrepe, ki bi spodbudili razvoj turizma in privabili v Slovenijo več tujih gostov, predlaga turistično gospodarstvo? Samostojno Slovensko turistično organizacijo (»kot jo imajo vse države na svetu«) in 20 milijonov evrov za prodorno in učinkovito promocijo na leto, pri čemer predlaga, naj se pri zagotavljanju proračuna zgledujemo po avstrijskem in hrvaškem modelu. Prav tako je treba »bistveno izboljšati prometno dostopnost slovenskih turističnih krajev«. Gospodarstvo na­ vaja nove konkurenčne letalske povezave z najpomembnejšimi trgi (ob tem poudarja, da podpira komercialne dogovore, v državi pa vidi odgovornega, a poslovno naravnanega partnerja). Obeta si ureditev cest, ki povezujejo najpomembnejše turistične kraje z avtocestnim križem. Poudarja pomen celovitega in prijaznega sistema turističnih obvestilnih tabel ob vseh cestah, vključitev morskega potniškega terminala v turistični prometni sistem, okrepitev javnega potniškega prometa v turističnih krajih in gradnjo celovite kolesarske mreže – v povezovanju s pohodnimi in konjeniškimi potmi. Zagotoviti je treba ugodne razmere in denar za vlaganje v nenehno izboljševanje konkurenčnosti slovenske turistične ponudbe. Igralništvo je treba znova razumeti kot pomembno turistično dejavnost in jo tako tudi obravnavati. Gospodarstvo je svoja pričakovanja jasno zapisalo in konkretno razložilo. Ali jim bo nova politika znala prisluhniti in prepoznati izjemne potenciale turizma za (gospodarski) razvoj države, pa bo bržkone kmalu jasno ...  L. L.  Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv Spirita 7 Dogaja se Svetovni dan turizma 2014 Osrednja tema letošnjega svetovnega dne turizma, ki bo v soboto, 27. septembra, bo »turizem in razvoj skupnosti«. Tema poudarja vlogo turizma pri promociji možnosti za razvoj skupnosti po vsem svetu, obenem pa poudarja pomen skupnosti pri uresničevanju trajnostnega razvoja turizma. Letošnji svetovni dan turizma bo torej poudaril vlogo turizma pri razvoju enega ključnih stebrov za trajnostni razvoj turizma: razvoja skupnosti. Poudaril bo, kako lahko turizem pripomore k pospeševanju traj­ nostnega razvoja na lokalni ravni. Poudaril bo pomembnost lokalnega prebivalstva pri odločanju za turistični razvoj v skladu s prednostnimi nalogami na lokalni ravni. »Turizem tako postane katalizator socialne kohezije, ki presega neposredni učinek ustvarjanja novih delovnih mest in njegove pozitivne gospodarske posledice ter krepi, denimo, zmogljivost lokalnega upravljanja, ki naprej krepi vpliv turizma,« so zapisali v Svetovni turistični organizaciji pri ZN (UNWTO), pod okriljem katere poteka vsakoletni svetovni dan turizma. Njegov namen je sicer krepitev zavedanja o pomembnosti turizma v svetu in o njegovi družbeni, kulturni, politični in gospodarski vlogi. Pri UNWTO poskušajo s svetovnim dnevom turizma poudariti različne izzive v turizmu na svetovni ravni in spodbuditi države k odgovorom nanje.  L. L. Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 8

8 Dogaja se Festival solzic, nova turistična prireditev Koroške, navdušil »Korošci smo zmerom za mušter bili!« je pred časom zapisal Mitja Šipek, ravenski metalurg z dušo umetnika in tankočutnim posluhom za koroško besedo. Njegove besede je uglasbil koroški kantavtor Milan Kamnik in tako so se v koroški pesmi razlezle čez Koroško in pljusknile širše po prostoru, tudi v Avstrijo, kjer ob meji leže pokrajine Rož, Podjuna in Zilja; drugi del Koroške, ki smo jo izgubili po plebiscitu oktobra 1920 ... Tisti del, ki pomeni današnjo Koroško pod Uršljo goro, s tremi dolinami: Mežiško, Mislinjsko in Dravsko, pa je letos prvič povezala prireditev Festival solzic. S festivalom, ki je potekal od 22. do 25. maja na Ravnah na Koroškem, v Kotljah in Prežihovi bajti, se je Koroška poklonila svoji dediščini in življenju, prireditev pa je spodbudila nov zagon turizma v pokrajini, ki je izpadla že skorajda z vseh zemljevidov Slovenije. Prvi Festival solzic (solzice so koroški izraz za šmarnice) je poudaril predvsem vse tisto, kar ponuja Koroška – s Koroško tržnico, Rožno tržnico (z razstavo solzic, Koroškim gartl’com, slovenskimi floristi, cvetličarji in trajničarji), Otroško solzico s pravljičnimi bitji, Kulturnim perpetuum mobilom - v glasbi in besedi (z množico pevcev, glasbenikov in pevskimi zbori, folklornimi skupinami, člani literarnega kluba in drugimi), Jazzom pri Toniju ... Posebno vlogo je odigral kulturni ponos Raven, Pihalni orkester železarjev Ravne – na koncertu Helene Blagne in Tereze Kesovije, ki sta napolnili ravenski trg. Precej pozornosti sta pritegnila tudi dva dogodka: Milenijska fotografija, režirana fotografija hrvaškega mojstra Šimeta Strikomana, ki je na Hrovatovem travniku v Kotljah v velikanski simbol solzice postavil ljudi in posnel fotografijo z gasilske lestve in višine 30 metrov, ter Kotl’jada, na kateri so kuhali originalno koroško enolončnico. Ta je morala vsebovati najmanj tri živila s Koroškega. Najboljšo so izbrali obiskovalci, zmagala pa je ekipa Fabrika Ravne (Gabor Sekereš in Matevž Hudrap) s svojim »kundi kiblnom« pred Zelhanim piskrom (zelhan piskr) in gostilno Lečnik (telečji golaž po koroško). Z dogodkoma Solzica miru in Klic po miru je festival poudaril še en motiv turizma: mir! Klic po miru so iz Kotelj poslali v vseh približno trideset mest, ki svoj prestižni naslov »mesto – glasnik miru« tudi aktivno živi. Prihodnje leto naj bi se Festivala solzic udeležili tudi predstavniki teh mest. So se pa prvega Festivala solzic udeležili vsi župani Mežiške in Mislinjske doline ter župan Vuzenice. Sedem županov od dvanajstih. To je za Koroško velik uspeh.  Renata Picej Milenijska fotografija Že logotip festivala razkriva koroške posebnosti: pet elementov življenja – gozd, vodo, zemljo, ogenj in kovino, ki so lahko zlahka in brez velikih finančnih vložkov temelji za dobre turistične zgodbe. Turizem je namreč predvsem dobra zgodba! Dejstvo je, da je Mežiška dolina zavezana ognju in kovini, ki sta oblikovala tukajšnje življenje v obliki rudnikov, fužin in železarstva (letos na Ravnah na Koroškem praznujejo tudi 50. obletnico forma vive iz jekla). Koroške domačije, na katerih je v Šentanelu pred pol stoletja vzniknila zamisel o turizmu na kmetijah, so še vedno samooskrbne. Gozdovi niso dobri le za gospodarsko izkoriščanje, ampak tudi kot oaza zdravja in zavetja za dušo ter programe, pri katerih se lahko razvije ustvarjalni duh mlajših in starejših po vzoru prireditve Snežni gradovi v Črni. O vodi pa ni treba izgubljati besed; v Rimskem vrelcu, na primer, je voda, o kateri se je nekoč širil dober glas do aristokratskih in kronanih glav; k njej hodijo po zdravje množice ljudi. Lipov list - Avgust 2014 Foto: Šime Strikoman Koroške posebnosti: gozd, voda, zemlja, ogenj in kovina

[close]

p. 9

9 Dogaja se Celjski dom, v katerem so se zbirali nemško govoreči Celjani. Srečanje slovenskih vasi Gab(e)rje Tako kot vaščani Sel in vasi Gradišče se enkrat na leto srečujejo tudi Gab(e)rci in Gab(e)rčani. Za tradicionalno druženje je letos poskrbela Mestna četrt Gaberje, ki je sklenila prvi krog srečanj. Teh se namreč redno udeležuje devet vasi oziroma naselij, prvo srečanje pa so pripravili leta 2006 na pobudo vasi Gabrje pri Dobovi; letos (konec junija) je bilo torej deveto srečanje zapovrstjo. Srečanj se sicer redno udeležujejo Gabrje pri Dobovi, Mestna četrt Gaberje, Gabrje pri Tolminu, Gaberje pri Ajdovščini, Gabrje pri Dobrovi, Gabrje pri Jančah, Gabrje pod Špilkom, Gaberje pod Gorjanci in Gaberje pri Lendavi. Na srečanju, ki se ga je udeležilo skoraj tristo obiskovalcev, so se predstavila vsa Gab(e)rja, pripravili so krajši kulturni program, šaljive tekmo­ valne igre, ples ..., vmes pa so si obiskovalci ogledali tudi turistične zani­ mivosti na območju prireditve – tokrat v Celju; gostiteljica namreč spada pod okrilje celjske občine. Skozi zgodovino knežjega mesta, katerega ime izhaja iz keltskega Keleia (v pomenu zavetišče, zaklonišče), prek rimske Celeie in srednjeveške Cylie do današnjega Celja in v katerem je vsako obdobje zapustilo svoje sledi, so goste popeljali lokalni vodniki. Številne znamenite stavbe obisko­ valcem razkrivajo zanimive zgodbe, kakor na primer Celjski dom, v katerem so se zbirali nemško govoreči Celjani, in Plečnikova Ljudska posojilnica. Središče starega mesta označuje v mestnem tlaku oblikovana zvezda. Kjer je danes Marijina, nekdaj minoritska cerkev, je konec 18. stoletja izbruhnil eden najhujših požarov; upepelil je večino mesta, vse do Narodnega doma, ki je bil zbirališče slovensko govorečih meščanov. Razstava o Barbari Celjski sredi Trga celjskih knezov pripoveduje o najbolj razvpiti in obrekovani, a tudi občudovani plemkinji tistega časa. Na drugi strani trga so v delno obnovljenem Knežjem dvoru na ogled tri stalne razstave Pokrajinskega muzeja Celje: Celeia – mesto pod mestom, ki predstavlja izjemno arheološko dediščino antičnega mesta (prostori dveh bogatejših rimskih hiš, makadamska cesta iz 1. stoletja, tlakovana mestna ulica s pločnikoma iz 3. stoletja, nekoč obe del glavne mestne ulice, poznorimsko obzidje s stolpoma iz 4. stoletja); razstava Grofje Celjski govori o vzponu in padcu najpomembnejše plemiške rodbine na današnjem slovenskem ozemlju v poznem srednjem veku; razstava Od šivanke do zvezd pa predstavlja najstarejša obdobja celjskega območja.  Besedilo in foto: Mojca Rutar Delno obnovljeni Knežji dvor ali spodnji Celjski grad (Pokrajinski muzej Celje) Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 10

10 Fokus Na obisku v Bistriškem vintgarju Šmartno na Pohorju Doživetja v objemu gozdov ter naravnih in kulturnih lepot Samo streljaj iz mestnega vrveža Slovenske Bistrice je kraj, kjer vam zastane dih. Kjer prijetno pihlja veter in kjer slišite šepetati zgodbo gozdov, sončnih travnikov, šumeče vode in vedrih Pohorcev. Dobrodošli v Šmartnem na Pohorju! Zelo obširna pohorska krajevna skupnost ima na 57 kvadratnih kilometrih zelo razgibano zgodbo narave in ljudi. Začenši v Spodnjem Prebukovju, kjer se končajo zadnji vinogradi v teh krajih in kjer lahko obiščemo zeliščni vrt, pa vse do višin, kjer je kraljestvo gozdov in voda. Vmes pa polno doživetij: naravnih, zgodovinskih, športnih in kulinaričnih. Tukaj so bili prvi znani prebivalci Iliri in Kelti. Zelo pomembno zgodbo pa so začeli pisati Rimljani, ki so tod v kamnolomih lomili pohorski marmor za takratna Petovio in Celeio. Območje je razdeljeno na tri grebene, ki so jih ustvarili potoki Mala in Velika Polskava, Devina in Bistrica. Soteska zadnje je še zlasti zanimiva, saj je tukaj speljana znana pohodniška pot po Bistriškem vintgarju. Priložnosti za kolesarjenje, pohodništvo ali samo ogledovanje tega dela južnega Pohorja je veliko. Torej, pot pod noge in gremo! dišavnic z mislimi preselimo na morje. Domačini in člani TD Jelka vas bodo po vnaprejšnjem dogovoru pogostili z zeliščnimi namazi, sokovi in čaji. Zanimiva umetnostno zgodovinska stvaritev Če pot nadaljujemo, je pomembnejša točka samo naselje Šmartno na Pohorju. Po predvidevanjih so del naselja postavili na ostankih rimskih kamnoseških delavnic, še posebno zanimiva pa je vaška cerkev. Nas­ tala je na ostankih rimskega svetišča, kar potrjuje sarkofag, ki so ga z georadarjem zaznali pod sedanjim prezbiterijem cerkve. Prezbiterij v cerkvi skriva dobro ohranjene romanske freske. To je bilo prvo odkritje romanskih preslikav v Sloveniji. Umetnostni zgodovinarji umeščajo njihov nastanek med leti 1220 in 1230. Še zlasti zanimiv je obok prezbi­ terija, kjer je upodobljenih 32 svetnic, nekatere izmed njih so prava redkost, kot na primer sv. Hilarija. Sicer pa je cerkev večinoma ohranila prvotno podobo, saj ni bilo veliko prezidav. V bližini cerkve lahko obiščete obnovljeno Marotovo domačijo – tipično kmečko hišo, krito s slamo in z ohranjeno tipično notranjostjo. Oaza zdravja Preden pridemo iz doline v središče kraja, pritegne naš pogled zeliščni vrt v Spodnjem Prebukovju. Vrt je zasnovan s simboliko leta. Dvanajst gred se razporejenih v sončne žarke začne ali konča v središču vaškega družabnega življenja – lipe. V vrtu najdemo najbolj pester izbor avtohtonih rastlinskih vrst Pohorja in nekatere manj znane zdravilne rastline. Za vsakogar, ki kaj da na svoje zdravje, ali pa samo želi nabrati nove energije, je vrt prava izbira. V njem je posebnost tudi sredozemski kotiček, kjer se lahko v omamnem vonju Lipov list - Avgust 2014 Izjemni razgledi Neokrnjena narava, odlični razgledi in energija gozdov so dobri raz­ logi za to, da zavežete pohodne čevlje, vzamete nahrbtnik in spoznate lepote tukajšnjih krajev tudi z drugačne perspektive. Pohodna pot iz bližnje

[close]

p. 11

11 Fokus Pogled na Šmartno na Pohorju iz Ošlja Veliko doživetij in užitkov vam bo kraj predstavil na največji turistični prireditvi Podobe bistriških domačij, ki bo v Šmartnem na Pohorju med 29. in 31. avgustom letos. Bogat utrip športa in kulture V Šmartnem na Pohorju je veliko zelo aktivnih društev in organizacij. Omeniti velja večkratne olimpijske prvake iz PGD Šmartno na Pohorju in Smučarsko-skakalni klub, ki v skakalnem centru v Kalšah prirejajo tekmovanja na svojih skakalnicah. Tudi kulturni utrip je tukaj zelo pester, saj ima domači KUD pod okriljem eno najstarejših godb pri nas (1827): Frajhajmsko godbo na pihala in tamburaško, dramsko ter pevsko skupino. Veliko doživetij in užitkov vam bo kraj predstavil tudi na največji turistični prireditvi Podobe bistriških domačij, ki bo v Šmartnem na Pohorju med 29. in 31. avgustom letos. V treh dneh bodo prikazali stare kmečke običaje, prižgali bodo oglarske kope v Bojtini, lahko se boste odpravili na pohod po Devinskem vintgarju, spoznali zelišča v zeliščnem vrtu v Spodnjem Prebukovju, si privoščili divjačinski golaž, na kmečki tržnici pa tudi druge kulinarične dobrote. Veliko je torej razlogov, da obiščete Šmartno na Pohorju! Obiščite pa nas tudi na Facebooku, na strani Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju.  Foto: Modest Motaln Zgornje Polskave prek Šmartnega na Pohorju do Areha je lahka in dobro označena. Iz središča Šmartnega na Pohorju pa poteka nekoliko manj znana in dobro označena pohodna pot do Treh kraljev. Na voljo je še ogled Bistriškega vintgarja, ki poteka čez naše kraje. Ostanki najdebelejše jelke v Evropi in sledovi mlinarstva ob potoku Bistrica pa nas popeljejo v drug čas. V Bojtino v najlepšo naravno učilnico Za popotnike, ki jih poleg pohodništva zanima raznovrstnost gozdov Pohorja, je gozdno-učna pot Bojtina prava izbira. Na njej je mogoče veliko videti in doživeti: ohranjeno naravo, pestrost drevesnih in grmovnih vrst, redke gozdne sestoje, naravne spomenike, kot na primer lipe izrednih dimenzij, ki so naravni spomeniki državnega pomena, in rimska kamnoloma na sami trasi poti, etnološko zanimive stavbe, kot so Šetorov mlin, Kersnikova kovačija, Ferdinadova stara kmečka hiša z etnološko zbirko, razstava kmečkega orodja na prostem, sakralni objekti ... Nadaljevanje učne poti je pohodna pot, ki se odcepi od učne poti pri Ferdinadovi domačiji (točka - muzej) in se nadaljuje proti cerkvi sv. Urše (najvišja točka na poti: 1007 m. n. v.). Celotna dolžina poti je 6500 metrov in je krožna, prav tako kot učna pot. Na tej srednje zahtevni poti premagamo 220 metrov nadmorske višine. Obe poti sta označeni z rumeno-modro markacijo. Gozdna učna pot ima oznako 1, pohodna pa 2. Kontakti za oglede: KS Šmartno na Pohorju: 02/ 803 41 17, 051 607 614 TD Jelka: 041 902 606 Župnija Sv. Martin: 031 280 281 Blažičev ribnik na pohodni poti do Treh kraljev Foto: Nino Verdnik Prezbiterij v cerkvi v Šmartnem skriva dobro ohranjene romanske freske. Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 12

Na obronkih Pohorja nas je narava obdarila z obiljem sort vinske trte in z bogato izbiro vin, primernih za vsak okus in k vsem odtenkom našega razpoloženja. A uspeh in priljubljenost teh vin segata že krepko nazaj, v minula stoletja … Mesto Slovenska Bistrica je zgodovino vinske trgovine krojilo že v 16. stoletju, še danes pa se okoli mesta vzpenjajo griči z okoli 160 hektarji vinogradov, ki so zaokroženi kompleksi z izjemno lepim krajinskim vzorcem. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tukajšnjih vinogradov. Ime vina izvira iz imena naselja Ritoznoj, nedaleč od Slovenske Bistrice. O izvoru imena širijo različne zgodbe. Ena najbolj hudomušnih je tista, ki pravi, da je ime nastalo zaradi znoja, ki je tekel po zadnjicah vinogradnikov. Med ocenjevanjem vinskih vzorcev se je ritoznojčan prvič pojavil leta 1947. V zadnjih letih bi skoraj utonil v pozabo, odslej pa bo pisal novo zgodbo kot RITOZNOJČAN PTP (vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem). Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica je skupaj z bistriškimi vinogradniki in projektnimi partnerji pristopil k projektu »Ritoznojčan – vino moje mladosti«, v okviru katerega smo leta 2013 ustanovili zadrugo Konzorcij Ritoznojčan in povezali vinogradnike, ki bodo s tem lahko povečali količino ritoznojčana, poenotili etiketo na steklenici, zagotavljali nenehno kontrolo kakovosti, originalnost steklenice, povečali prepoznavnost vina, geografskega porekla in z njim izražene lokalno-tradicionalne lastnosti, mu ohranili izvirnost okusa ter ga ponudili kupcem doma in v tujini kot posebnost in dragocenost. Člani Zadruge Konzorcij Ritoznojčan, z.b.o. so Vinogradništvo Avguštin, Vinogradništvo Brezovšek, Vinogradništvo Dovnik, Vino Frešer, Domačija Gora pod lipo, Vinogradništvo Leskovar, Vinogradništvo Pečovnik – Martinus, Vila Platana, Vinogradništvo Repnik, Vinogradništvo Škorjanc, Vina Vehovar in Trajnostno kmetovanje Zorjan. Razigranost, mladostna svežina, pestrost, moč in zapeljivost so odlike suhega ali polsuhega vina, v katerem so se harmonično dopolnile različne sorte belih vin. Glavnino kakovosti in karakterja vina pa nosijo laški rizling, renski rizling in sauvignon. Čas je, da začne ritoznojčan ponovno živeti, mi pa ob kozarcu vina uživati, vonjati, okušati in občutiti raj, ki je tukaj že stoletja… Zadruga Konzorcij Ritoznojčan, z.b.o. Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica www.vino-ritoznojcan.si info@vino-ritoznojcan.si Turistično informacijski center Trg svobode 17, 2310 Slovenska Bistrica T: 02 843 08 10 S: www.tic-sb.si

[close]

p. 13

TD Lipovci – občina Beltinci Bučno veselje in dvajsetletnica društva Tudi letos septembra (12. in 13.) bo Turistično društvo Lipovci v svojem domačem kraju pripravilo mednarodni praznik buč, tokrat že dvanajsto leto zapovrstjo. Letos bo malce slovesnejši, kajti društvo praznuje dvajseto leto delovanja. Mednarodni 12. praznik buč – Pozdrav jeseni bo v petek in soboto razgibal dogajanje v kraju v občini Beltinci v Prekmurju. Osrednje prizorišče dogodka bo športno-rekreacijski center, uvod v pestro dvodnevno dogajanje pa bodo petkove jutranje delavnice, na kate­ rih bodo otroci in učenci iz domačega vrtca in osnovne šole čistili, izrezovali in poslikavali buče ter spoznavali zdravilna zelišča z vrta TD Lipovci. Zvečer bo literarni večer ob soju sveč, na katerem bodo domačini, ljubitelji poezije, predstavili svoja dela. V soboto se bo praznik nadaljeval zgodaj popoldne, ko se bodo skupine kuharjev pomerile v kuhanju bučne enolončnice. Doslej so tekmovale že ekipe iz vse Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, Madžarske, Poljske, iz Francije in ZDA. Njihovo delo bo ocenila strokovna komisija s priznanim kuharjem Štefanom Srako na čelu. Popoldne se bo začel kulturni program, s katerim bodo tudi proslavili obletnico ob glasbi, petju in plesu. Izbrali bodo tudi najdebelejšo bučo, ki jo bodo tisti, ki se bodo udeležili »tekmovanja«, pripeljali na prizorišče v petek ali soboto. Bučni praznik se bo kakopak končal z zabavnim večerom ob hrani (tudi jedeh iz buč) in pijači, poglejmo pa še, kaj poleg bučne zgodbe ponujajo Lipovci. Njegove zanimivosti so povezali v pohodno Lipovsko pot (pout). vratih. Pred kapelo je park z vrtnicami, za njo pa spominski park z doprsnima kipoma akademskega slikarja Karla Jakoba (1908–1981) in slikarja Izaka (1958–2002). Pot nas zatem pripelje do ekološke kmetije Jakob, kjer nam predstavijo sonaravno kmetovanje in pestrost pridelkov. Po naročilu goste postrežejo z domačo ekološko kmečko malico. Pa naprej, mimo domačije Hoheger, ki skrbi za prehrano udeležencev vsakoletne mednarodne enotedenske likovne kolonije, do Vučje jame in okrog nje. Vučja jama je jezero ob robu vasi, bogato z ribami, voda pa je med najbolj čistimi v tem delu Slovenije. Okolica je mirna in z raznovrstno floro in favno. Tukaj si tudi želijo urediti kamp. Naslednja postojanka je park Pinkava, kjer je bil nekoč izvir istoimenskega potoka. Ta je tekel skozi naseljeni del Lipovcev in ostanki struge so ponekod vidni še danes. Zaradi regulacij in hidromelioracij je izvir presahnil in tako tudi potoka ni več. Kjer je bil izvir, je bilo tudi manjše jezero z ribami. Presahlo jezerce so zapolnili z odpadno zemljo in na tem mestu je danes hribček (najvišja kota Lipovcev – nekaj metrov). Park Pinkava je po zaslugi dejavnih članov TD Lipovci zasajen z rožami, grmovnicami in gozdnim drevjem. Potem pa po ravni poljski poti do pokopališča, kjer je v naravni velikosti nagrobni kip matere slikarja Jakoba, ki je pod spomeniškim varstvom. Predzadnja postaja je (po želji pohodnikov) ogled izdelovanja znanih lipovskih slamarskih izdelkov (doužnjeki, vazice, lustri ...) pri družini Žižek z možnostjo nakupa spominkov. Zadnja postaja je obenem izhodišče poti. Od dinamike hoje in zadrževanja na posameznih postojankah je odvisno, kako dolgo bomo hodili. Seveda je mogoče prehoditi samo del poti, mogoče pa je tudi vnaprej naročiti malico »iz košare« ob Vučji jami, parku Pinkava ali v vaškem domu. Turistično društvo Lipovci vas pričakuje!  TD Lipovci, Janko Bezjak  Foto: arhiv TD Lipovci 13 Fokus Lipovska pout Pot je lahka, dolga 4,7 kilometra. Začenja se pri vaškem domu Lipovci, pred katerim je tudi obnovljen, več kot sto let star vodnjak. V ne­ posredni bližini je informacijska tabla poti. Kažipot povede mimo dobro stoletje stare lipe (1885) do dvestoletne zapuščene panonske »cimprače« in naprej mimo domačije pokojnega slikarja Izaka, ustanovitelja lipovske mednarodne slikarske kolonije. Naslednja postojanka je enkratna lipovska kapela sv. Petra in Pavla iz leta 1922, v čast in zahvalo preživelim in preminulim v prvi svetovni vojni; imena preminulih so zapisana na vzidani spominski tabli ob Nagrobni kip pokojne matere slikarja Jakoba Buče so glavne junakinje osrednje prireditve pod taktirko TD Lipovci. Lipov list - Avgust 2014

[close]

p. 14

14 Fokus Piramida na Peskih Društvo »Peski 1915–1917« Tolmin Spomin na »veliko vojno« na Mrzlem vrhu Že od leta 2001 je vsako leto prvo soboto po rožnici na Mrzlem vrhu (1359 m) nad Tolminom spominska slovesnost z mašo za padle in umrle v prvi svetovni vojni. Organizator prireditve, ki bo letos še posebno slovesna, saj mineva sto let od začetka »velike vojne«, je Društvo »Peski 1915–1917« Tolmin. Njegovi člani želijo tudi s tem ohranjati spomin na vse, ki jih je posrkal vrtinec strašne vojne, s tem pa opominjati javnost na trpljenje in grozote, da se nikdar več ne bi ponovile. Letos bo v soboto, 16. avgusta, z začetkom ob 11. uri. Poslanstvo Društva Peski so obnova in ohranjanje zapuščine prve vojne, skrb zanjo, urejanje dostopnih poti in zbiranje arhivskega gradiva. Ime so si nadeli po območju Peski (1975 m) v Krnskem pogorju. Decembra 1915 so pripadniki 15. gorske brigade avstro-ogrske vojske v spomin padlim tovarišem XV. korpusa tam postavili spominsko obeležje: znamenito kamnito piramido. Člani društva peskarji so ga že močno poškodovanega obnovili, poskrbeli pa so tudi za obnovo več drugih obeležij in uredili dostope do njih. (Več o društvu smo pisali v lanskem Lipovem listu, v številki 10/2013.) Na tradicionalno avgustovsko spominsko slovesnost so vabljena tudi sorodna društva iz Slovenije in tujine, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ohranjanjem dediščine soške fronte. Dogodka se redno udeležujejo madžarsko kulturno društvo Meritum Egyesület iz Szegeda, češko društvo KVH 18 IR iz mesta Hradec Králové in Društvo soška fronta iz Nove Gorice. Udeležijo se ga tudi visoki diplomatski predstavniki evropskih držav, udeleženk bojev na soški fronti. Prizorišče dogodka, ki ga spremlja častna straža Slovenske vojske, je ploščad pred skalno kaverno pod vrhom Mrzlega vrha. To so pred več kot desetletjem po naključju odkrili člani Društva Peski. Bila je zelo poškodovana in delno zasuta. V njej je, nedaleč od vhoda, oltar, posvečen Devici Mariji. Julija 1917 so ga postavili pripadniki III. bataljona 46. pehotLipov list - Avgust 2014 nega polka avstro-ogrske vojske pod vodstvom svojega tedanjega po­ veljnika majorja Maximiliana Diendorferja. V to improvizirano kapelo so se zatekali v stiski, v iskanju utehe in pomiritve v molitvi. Spominska slovesnost prenaša sporočilo o miru in nesmiselnosti vojne na mlajše generacije. Udeležujejo se je številni domačini in drugi obiskovalci gora. Gostiteljem je v čast, da se jim ob tej priložnosti večkrat pridruži Péter Dombay, vnuk majorja Diendorferja, s svojim sinom in vnukom. Po končanem uradnem programu s slovesno mašo se lahko obiskovalci podajo na voden ogled muzeja na prostem (greben Mrzlega vrha je na gosto prepreden s številnimi jarki in kavernami obeh vojskujočih se stra­ ni) z vodniki Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju«. Dogodek pa strne družabno srečanje pri lovski koči na planini Pretovč. Dostop: Strma pobočja Mrzlega vrha se dvigajo na levem bregu Soče med Tolminom in Kobaridom. Do prizorišča (Diendorferjeva kaverna z oltarjem) je mogoče priti iz več smeri. Najlažja in najkrajša je pot iz vasi Krn (870 m), do koder se lahko pripeljemo z vozilom. Od tod se pot zložno vzpenja do planine Pretovč (1142 m). Peš približno eno uro sledimo označevalnim količkom Pot miru. Izhodišče je lahko vas Zatolmin (258 m), od koder je do planine Pretovč približno dve uri hoje. Od planine Foto: arhiv Društva Peski

[close]

p. 15

Pretovč se pot strmo vzpne navkreber do višine približno 1200 m, kjer je prizorišče dogodka, a ne zahteva več kot 15 minut hoje. Zgodba majorja Diendorferja Stoletnica izbruha prve svetovne vojne je priložnost za razkrivanje pretresljivih usod številnih častnikov in vojakov, ki so se v imenu cesarja in kralja na tej ali drugi strani frontne črte bojevali za t. i. višje cilje. Med zani­ mivimi osebnostmi, ki so na Mrzlem vrhu pustile svoj neizbrisni pečat, je major Maximilian oziroma Miksa Ágoston Diendorfer, čigar ime najdemo vklesano na že omenjenem oltarju v kaverni. Njegovo zgodbo smo sestavili s pomočjo madžarskih prijateljev iz društva Meritum Egyesület iz Szegeda, vojaškega zgodovinarja dr. Négyesi Lajosa iz Esztergoma ter nekdanjega direktorja Inštituta in muzeja vojaške zgodovine iz Budimpešte dr. Holló Józsefa. Rodil se je 25. novembra 1874 v Dorogu na severnem Madžarskem. Že zgodaj se je odločil za vojaški poklic. Obiskoval in končal je cesarskokraljevo kadetsko šolo v Budimpešti in od leta 1892 služil pri 26. pehotnem polku avstro-ogrske vojske v Esztergomu. Čez dve leti je napredoval v poročnika, 1897. leta v nadporočnika in 1908. v stotnika. Leta 1912 je bil premeščen v 46. pehotni polk avstro-ogrske vojske. Po izbruhu prve svetovne vojne so ga kot poveljnika 8. stotnije s činom višjega stotnika poslali na srbsko bojišče, kjer se je bojeval do konca avgusta 1914, nato so polk poslali na rusko fronto v Galicijo. Po vstopu Italije v vojno je bil Diendorfer konec maja 1915 premeščen na italijansko fronto kot poveljnik II. bataljona 46. pehotnega polka, za obrambo koroškega prelaza Ploče (nem. Plöckenpass, ital. Passo Monte Croce Carnico). Kot glavni prelaz Karnijskih Alp je bil potencialna smer italijanskega prodora v Ziljsko in Dravsko dolino, zato je bil prizorišče številnih silovitih bojev. A madžarske enote, čeprav preizkušene v Karpatih, niso bile ne ustrezno izurjene ne primerno opremljene za visokogorsko bojevanje, tudi Diendorferjeva ne. Zato je bila že junija 1915 premeščena na soško fronto, na Doberdobsko planoto. Major Diendorfer je z njo branil obrambne položaje pri Martinščini (ital. San Martino del Carso). črto, je dal urediti preprosto kapelo in postaviti oltar. Napis na njem je v madžarskem in nemškem jeziku: »Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica svojega ljudstva!« Vanjo so se vojaki zatekali k molitvi in se udeleževali cerkvenih obredov, ki so jim vlivali upanje na skorajšnji konec trpljenja. Ob reorganizaciji avstro-ogrske vojske leta 1918 je bil III. bataljon združen z enotami 46. pehotnega polka v Italiji. Diendorfer je polk zapustil, ostal je v vzhodni Furlaniji v mestu Artegna, blizu Humina (ital. Gemona) kot poveljnik skupine za urjenje. Tu je dočakal razpad dvojne monarhije. 15 Fokus Razredni sovražnik Po koncu prve svetovne vojne se je novembra 1918 skupaj z vojsko vrnil na Madžarsko tudi Diendorfer. V revolucionarnih mesecih spomladi leta 1919 je bil med glavnimi organizatorji in voditelji protirevolucije v Szegedu. Vojašnico 46. pehotnega polka na Marsovem trgu so zasedle enote madžarske rdeče armade, zato je organiziral skupino svojih nekdanjih vojakov, z njo 7. maja 1919 vojašnico napadel, jo zavzel in razorožil rdečearmejce. Ustanovil je prvi polk madžarske narodne armade, pozneje vodil madžarsko obrambno zvezo (MOVE) in bil poveljnik vojašnice v Kecskemétu. Leta 1922 se je upokojil kot polkovnik. Po drugi svetovni vojni je za komunistično oblast obveljal za razrednega sovražnika. Iz Budimpešte so ga pregnali v mestece Jászapáti. Leta 1950 so ga namestili pri nekdanjem veleposestniku Adolfu Lassányiju. Tu je 3. oktobra 1952 umrl, star 78 let. Vodja komunistične oblasti v Jászapátiju ga ni pustil dostojno pokopati. Lassanyiju je naročil, naj njegovo truplo stlači v vrečo in ga zakoplje kar na hišnem dvorišču. A po posredovanju vaškega zdravnika, ki je plačal krsto in mrtvaški prt, so ga le pokopali na vaškem pokopališču. Na pogreb je smel priti Diendorferjev sin, a groba niso smeli označiti. Diendorferjeva družina pa je bila medtem zaradi preganjanja prisiljena spremeniti priimek v Dombay. Vnuka Miklós in Péter Dombay sta si dolgo prizadevala najti neoznačeni grob svojega deda, a zaman. Lani pa so ob pripravah na snemanje dokumentarnega filma o prvi svetovni vojni prišli na dan podatki, ki so nakazovali možnost identifikacije groba na parceli, na kateri je bilo leta 1952 opravljenih največ pokopov. Konec morije Kraška jama, preurejena v obsežno vojaško kaverno s tremi izhodi, je bila sedež njegovega poveljstva. Še danes jo imenujejo kaverna Diendorfer, žal pa je vhod vanjo zaradi podora skoraj popolnoma zasut. Na tem kraškem bojišču je bil Diendorfer neposredno udeležen v bojih od druge do sedme soške bitke. Z vojaki je delil grozote ob nenehnem topovskem obstreljevanju, trpljenje zaradi pomanjkanja hrane in predvsem vode ... Bil je dvakrat ranjen, drugič zelo hudo. A strahotno »klavnico pri Doberdobu« je preživel. Po dolgotrajnem okrevanju je bil 26. julija 1917 premeščen na tolminsko mostišče. Kot poveljnik je bil dodeljen III. bataljonu 46. pehotnega polka, ki se je ves čas soške fronte bojeval na Mrzlem vrhu. Ta je bil med prvo svetovno vojno ena ključnih točk v obrambi tolminskega mostišča. Diendorfer je s svojim bataljonom ostal tu do preboja pri Kobaridu oktobra 1917. Uspešno je branil Mrzli vrh, ki ga italijanski napadalci, vedno v številčni premoči in bolje opremljeni, niso nikoli mogli zavzeti. V delu velike kaverne na severovzhodnem pobočju Mrzlega vrha, v kateri je bilo urejeno prevezovališče, saj je bila varno zavetje za ranjene vojake tik za prvo bojno Slovesni pokop Tretjega septembra lani je bilo vse pripravljeno za odprtje izbranega neoznačenega groba v vojaškem delu pokopališča v Jászapátiju. Kopali so, odkrili okostje ženske, stare okoli 50 let, in moškega, ki naj bi dočakal stoletje; a vztrajali so in z nadaljnjim odkopavanjem vendarle odkrili ostanke krste. Analiza kosti v njej je pokazala, da gre za 165 cm visokega moškega, starega več kot 70 let. Na oddelku za antropologijo na Univerzi v Szegedu (SZTE) so opravili DNK-analizo. Ta je potrdila, da gre za Miksa Ágostona Diendorferja! Na madžarski dan herojev, 25. maja 2014, so Diendorferja ponovno pokopali, tokrat slovesno in dostojanstveno na pokopališču Belvárosi v Szegedu. Na željo družine je nekdanji poveljnik 46. pehotnega polka mesto za zadnji počitek dobil med vojaškimi grobovi ob križu herojev. Spominska žalna slovesnost z mašo, na katero je bilo povabljeno tudi Društvo Peski, je potekala v sklopu stote obletnice začetka prve svetovne vojne kot spomin in molitev za vse, ki se iz takratne vojne vihre niso nikoli več vrnili.  Mojca Rutar Foto: Rino Muradore Spominska slovesnost na Mrzlem vrhu Lipov list - Avgust 2014

[close]

Comments

no comments yet