DZ02p-2014

 

Embed or link this publication

Description

Delovni zvezek 02popravek-2014

Popular Pages


p. 1

Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ Mateja Nagode, Eva Zver, Stane Marn, Anita Jacović, Davor Dominkuš Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namreč v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Kratka vsebina: Za sistemsko zbiranje podatkov o izdatkih in metodologijo (OECD, Eurostat, delovanje medresorske delovne Sloveniji po mednarodni definiciji. ureditev področja dolgotrajne oskrbe je nujno usklajeno in sistematično prejemnikih dolgotrajne oskrbe v skladu z mednarodno standardizirano WHO). V delovnem zvezku predstavljamo izhodišča za ustanovitev in skupine ter ključne rezultate spremljanja ureditve dolgotrajne oskr be v Ključne besede: dolgotrajna oskrba, mednarodna definicija, izdatki, prejemniki

[close]

p. 2

Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Mateja Kovač (mateja.kovac@gov.si) Delovni zvezek: Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji Avtorji: mag. Mateja Nagode (Inštitut RS za socialno varstvo; mateja.nagode@guest.arnes.si), mag. Eva Zver (Urad za makroekonomske analize in razvoj; eva.zver@gov.si), mag. Stane Marn (Statistični urad RS; stane.marn@gmail.com), Anita Jacović (Statistični urad RS; anita.jacovic@gov.si) in Davor Dominkuš (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; davor.dominkus@gov.si). Pri pripravi pregleda statistike izdatkov in prejemnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (5. poglavje) in prevodu mednarodne definicije so poleg avtorjev sodelovali vsi člani medresorske delovne skupine za statistično spremljanje dolgotrajne oskrbe (po abecednem vrstnem redu): Tanja Frank (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), Boris Kramberger (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), Liljana Kropivšek (Skupnost socialnih zavodov Slovenije), Darja Lavtar (Nacionalni inštitut za javno zdravje), dr. Boris Majcen (Inštitut za ekonomska raziskovanja), Zdenka Tičar (Ministrstvo za zdravje), Jana Trdič (Nacionalni inštitut za javno zdravje), mag. Cveto Uršič (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Lidija Apohal Vučkovič (Urad za makroekonomske analize in razvoj) in Darinka Džananovič Zavrl (Nacionalni inštitut za javno zdravje). Delovni zvezek ni lektoriran. Delovni zvezek je recenziran. Ljubljana, junij 2014 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338(497.4)(0.034.2) DOLGOTRAJNA oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji [Elektronski vir] / Mateja Nagode ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2014. (Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letn. 23, 2) ISBN 978-961-6839-24-2 (pdf) 1. Nagode, Mateja, 1977274368768

[close]

p. 3

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 1 KAZALO VSEBINE 1. 2. 3. 4. UVOD ..................................................................................................................... 6 UREDITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI .......................................... 8 POMEN PODATKOV O DOLGOTRAJNI OSKRBI ...............................................11 MEDNARODNA DEFINICIJA DOLGOTRAJNE OSKRBE ...................................13 4.1. Razvoj mednarodne definicije dolgotrajne oskrbe ................................................................ 13 4.2. Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe po SHA 2011 ..................................................... 14 4.3. Študija o možnostih razvrščanja izdatkov za dolgotrajno oskrbo po SHA 2011 .................. 18 5. PREGLED STATISTIKE IZDATKOV IN PREJEMNIKOV DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI GLEDE NA MEDNARODNO DEFINICIJO ...............................20 5.1. Dolgotrajna oskrba (zdravstveni del) (HC.3) ........................................................................ 21 5.1.1. Dolgotrajna oskrba v institucijah (zdravstveni del) (HC.3.1 SHA 2011; HC.3.1 SHA 1.0) ............. 21 5.1.2. Dolgotrajna dnevna oskrba (zdravstveni del) (HC.3.2 SHA 2011; HC.3.2 SHA 1.0) ..................... 22 5.1.3. Dolgotrajna ambulantna oskrba (zdravstveni del) (HC.3.3 SHA 2011; kategorija v SHA 1.0 ni opredeljena) ............................................................................................................................................ 23 5.1.4. Dolgotrajna oskrba na domu (zdravstveni del) (HC.3.4 SHA 2011; HC.3.3 SHA 1.0) ................... 23 5.2. Dolgotrajna oskrba (socialni del) (HC.R.1 SHA 2011) ......................................................... 25 5.2.1 Dolgotrajna socialna oskrba v naravi (HC.R.1.1 SHA 2011; HC.R.6.1 SHA 1.0) ........................... 25 5.2.2 Dolgotrajna socialna oskrba v denarju (HC.R.1.2 SHA 2011; kategorija v SHA 1.0 ni opredeljena) ................................................................................................................................................................ 26 6. ANALIZA IZDATKOV IN PREJEMNIKOV DOLGOTRAJNE OSKRBE PO MEDNARODNI DEFINICIJI .............................................................................................27 6.1. Izdatki za dolgotrajno oskrbo, Slovenija in OECD, 2003 –2011 ............................................ 27 6.2. Prejemniki dolgotrajne oskrbe, Slovenija in OECD, 2011 ................................................................ 31 6.2.1. Dolgotrajna oskrba v institucijah ................................................................................................... 32 6.2.2. Dolgotrajna oskrba v dnevnih oblikah ........................................................................................... 33 6.2.3. Dolgotrajna oskrba na domu ......................................................................................................... 34 6.2.4. Denarni prejemki ........................................................................................................................... 35 6.2.5. Skupno število prejemnikov dolgotrajne oskrbe ............................................................................ 37 7. 8. 9. 10. SKLEP ..................................................................................................................40 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................42 PRILOGA 1: Viri podatkov za izdatke in prejemnike .........................................45 PRILOGA 2: Opis storitev in denarnih prejemkov.............................................46

[close]

p. 4

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 2 Kazalo tabel in slik Tabela 1: Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo v okviru klasifikacije namenov zdravstvenega varstva po definiciji SHA 2011 ........................................................................................................................................... 14 Tabela 2: Meje med zdravstvenim delom (HC.3) in socialnim delom (HC.R.1) dolgotrajne oskrbe ................. 16 Tabela 3: Kategorije dolgotrajne oskrbe po definiciji SHA 2011 in primerjava s SHA 1.0 ................................ 17 Tabela 4: Spremembe v kazalnikih izdatkov za zdravstvo in izdatkov za dolgotrajno oskrbo ob upoštevanju SHA 2011 ........................................................................................................................................................ 19 Tabela 5: Dolgotrajna oskrba v institucijah (zdravstveni del) – HC.3.1 ............................................................ 22 Tabela 6: Dolgotrajna dnevna oskrba (zdravstveni del) – HC.3.2 .................................................................... 22 Tabela 7: Dolgotrajna oskrba na domu (zdravstveni del) – HC.3.4 .................................................................. 24 Tabela 8: Dolgotrajna socialna oskrba v naravi (HC.R.1.1) ............................................................................. 26 Tabela 9: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu, 2003 –2011 ................................. 28 Tabela 10: Prejemniki dolgotrajne oskrbe v institucijah na dan 31. 12. 2011 ................................................... 32 Tabela 11: Prejemniki dolgotrajne oskrbe v dnevnih oblikah na dan 31. 12. 2011 .......................................... 33 Tabela 12: Prejemniki dolgotrajne oskrbe na domu na področju dolgotrajne oskrbe na dan 31. 12. 2011 ...... 35 Tabela 13: Prejemniki denarnih dodatkov na dan 31. 12. 2011 ....................................................................... 36 Tabela 14: Prejemniki storitev in prejemkov dolgotrajne oskrbe po posameznih področjih, na dan 31. 12. 2011 ......................................................................................................................................................................... 38 Tabela 15: Viri podatkov za statistiko izdatkov in prejemnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ......................... 45 Slika 1: Razlogi za rast potreb po dolgotrajni oskrbi .......................................................................................... 6 Slika 2: Dolgotrajna oskrba kot del izdatkov za zdravstvo in izdatkov za socialno varstvo .............................. 13 Slika 3: Dolgotrajna oskrba po definiciji SHA 2011 .......................................................................................... 20 Slika 4: Realna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji v obdobju 2003 –2011 .................................... 28 Slika 5: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po načinu izvajanja ............................................................................... 29 Slika 6: Izdatki za dolgotrajno oskrbo kot delež v BDP, Slovenija in države OECD, 2011 ............................... 29 Slika 7: Izdatki za dolgotrajno oskrbo v USD PPP, 2011 ................................................................................. 30 Slika 8: Realna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo, Slovenija in OECD, 2003 –2011 ..................................... 30 Slika 9: Strukturiranost socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev ter denarnih p rejemkov na področju dolgotrajne oskrbe (prirejeno po definiciji SHA in OECD) ................................................................................ 32 Slika 10: Prejemniki storitev institucionalnega varstva po petletnih starostnih skupinah in spolu, 31. 12. 201133 Slika 11: Prejemniki storitev dolgotrajne oskrbe v dnevnih oblikah po petletnih starostnih skupinah in spolu, 31. 12. 2011 ........................................................................................................................................................... 34 Slika 12: Prejemniki storitev oskrbe na domu / skupnosti po petletnih starostnih skupinah in spolu, 31. 12. 2011 ................................................................................................................................................................. 35 Slika 13: Prejemniki denarnih dodatkov po petletnih starostnih skupinah in spolu, 31. 12. 2011 ..................... 36 Slika 14: Prejemniki denarnih dodatkov po petletnih starostnih skupinah in spolu, ki prejemajo zgolj denarni dodatek, 31. 12. 2011 ...................................................................................................................................... 37 Slika 15: Prejemniki storitev in denarnih pre jemkov dolgotrajne oskrbe po posameznih področjih, 31. 12. 2011 ......................................................................................................................................................................... 37 Slika 16: Populacija stara 65+, ki prejema dolgotrajno oskrbo, 31. 12. 2011 ................................................... 39

[close]

p. 5

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 3 Povzetek Dolgotrajna oskrba je pomembna družbena tema, ki je v zadnjih letih deležna intenzivnih razprav na mednarodni ravni. Neposredno je povezana s pojavom t. i. dolgožive družbe, kar pomeni, da se v družbi spreminjajo demografska razmerja. Predvsem narašča delež starejšega prebivalstva, podaljšuje se življenjska doba ljudi ter naraščajo potrebe po dolgotrajni oskrbi. To so nekateri izmed razlogov, da lahko v prihodnosti pričakujemo vse večji delež populacije, ki bo postal odvisen od dolgotrajne oskrbe. Mnoge evropske države so že pred leti pristopile k sistemskemu urejanju dolgotrajne oskrbe (npr. sprejetje posebnega zakona za to področje), danes pa se praktično vse države soočajo s pomembnim vprašanjem, kako organizirati učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni sistemsko urejena, pač pa se zagotavlja v okviru različnih zakonodaj oz. preko ločenih sistemov socialne varnosti (zaščite). Zakon, ki bo urejal to področje, je v pripravi že vrsto let, zadnji osnutek zakona pa je bil v javni razpravi leta 2010. Poleg tega, da je za področje nujna vsebinska ureditev (sprejetje zakona), pa igra pomembno vlogo tudi statistično oz. podatkovno spremljanje omenjenega področja. Kaže se namreč velika potreba po organiziranem, usklajenem in sistematičnem zbiranju tovrstnih podatkov, saj gre za področje, ki zahteva enovit pristop. Podatki so čedalje bolj pomembni tudi na mednarodni ravni, saj omogočajo primerjave različnih sistemov dolgotrajne oskrbe, med drugim pa predstavljajo tudi vhodni podatek za dolgoročne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, ki so pomembni za oceno javnofinančne vzdržnosti države. Glede na to, da so sistematsko zbrani podatki izjemno pomembni tako za nacionalno (sprejetje zakona) kot tudi za mednarodno raven (projekcije, poročanje OECD-ju itd.), je v letu 2012 Statistični urad RS imenoval medresorsko delovno skupino, ki jo skupaj s Statističnim uradom RS vodi in koordinira Inštitut RS za socialno varstvo. V delovno skupino so vključeni predstavniki vseh glavnih akterjev zagotavljanja podatkov s področja dolgotrajne oskrbe (poleg že omenjenih še Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Glavni namen delovne skupine je, da vzpostavi pogoje za sistematično statistično in analitično spremljanje stanja in razvoja na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. V delovnem zvezku predstavljamo izhodišča za ustanovitev in delovanje medresorske delovne skupine ter ključne rezultate spremljanja ureditve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji po mednarodni definiciji (OECD, Eurostat, WHO).

[close]

p. 6

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 4 Summary Long-term care is an important social issue which has in recent years been the subject of intensive discussions at the international level. It is directly linked to the phenomenon of the so-called long-living society, which means that the society experiences changes in demographic relationships. The share of older people is growing, life expectancy is increasing and the need for long-term care is rising. This is one of the reasons why in the future we can expect that a larger share of the population will become dependent on longterm care. Many European countries have already started to systematically regulate longterm care (e.g. by adopting special acts regulating this area), and today practically all countries are faced with the important question of organising an effective and sustainable system of long-term care. In Slovenia long-term care has not yet been systematically regulated. It is provided within the framework of different legislation and via separate social protection systems. The act regulating this area was being prepared for several years; the last draft was publicly discussed in 2010. In addition to the fact that long-term care needs to be urgently regulated in terms of content (adoption of the mentioned act), an important role is played by statistical monitoring of the mentioned area. There is namely a large need for organised, coordinated and systematic collection of such data, since this is an area that requires a more uniform approach. The data are increasingly important also at the international level, since they enable comparisons of different systems of long-term care and present input data for long-term projections of public expenditure related to population ageing, which are important for estimating the public finance sustainability of the country. Since systematically collected data are very important both nationally (adoption of the act) and internationally (projections, OECD reporting, etc.), in 2012 the Statistical Office of the Republic of Slovenia appointed an inter-institutional working group led and coordinated together with the Social Protection Institute of the Republic of Slovenia. The working group includes representatives of all main actors providing data on long-term care (in addition to already mentioned institutions, the Institute of Macroeconomic Analysis and Development, the Ministry of Labour, Family Social Affairs and Equal Opportunities, the Ministry of Health, the Slovenian Community of Social Institutions, the National Institute of Public Health, the Pension an Disability Insurance Institute, the Institute for Economic Research and the Health Insurance Institute of Slovenia). The main purpose of this working group is to establish the conditions for systematic statistics and monitoring of performance and development of long-term care in Slovenia. The paper presents the platform for establishing and operation of the inter-institutional working group and key results of monitoring long-term care in Slovenia according to the international (OECD, Eurostat, WHO) definition.

[close]

p. 7

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 5 SEZNAM KRATIC ADL AWG CUDV DNO DO DSO ESSPROS FIHO HC IADL IRSSV MDDSZ NIJZ NVO OECD PND POS SHA SSZS SURS UMAR VDC ZPIZ ZPIZ-2 ZZZS ZDUS ZDVDTP ZSDP ZSV ZUDV ZVojI ZVV WHO Temeljna dnevna opravila (ang. activities of daily livnig) Ageing Working Group pri Evropski komisiji Center za usposabljanje, delo in varstvo Dodatek za nego otroka Dolgotrajna oskrba Dom za starejše občane European System of integrated Social PROtection Statistics Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Slovenije Klasifikacija izdatkov za zdravstvo po namenu (ang. Classification of Health Care Functions) Podporna dnevna opravila (ang. instrumental activities of daily living) Inštitut RS za socialno varstvo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje Nevladne organizacije Organisation for Economic Co-operation and Development Pomoč na domu Posebni socialnovarstveni zavod Sistem zdravstvenih računov (ang. System of Health Accounts) Skupnost socialnih zavodov Slovenije Statistični urad RS Urad za makroekonomske analize in razvoj Varstveno delovni center Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zveza društev upokojencev Slovenije Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Zakon o socialnem varstvu Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Zakon o vojnih invalidih Zakon o vojnih veteranih World Health Organization

[close]

p. 8

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 6 1. UVOD Dolgotrajno oskrbo mednarodne institucije (OECD, Eurostat, WHO) v enotni definiciji opredeljujejo kot niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in ki so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil. Temeljna dnevna opravila (ADL1) oz. storitve osebne oskrbe se pogosto zagotavljajo v kombinaciji z osnovnimi zdravstvenimi storitvami kot so zdravstvena nega2, zdravstvena preventiva, rehabilitacija ter paliativna oskrba. Podporna dnevna opravila (IADL3) oz. storitve podporne oskrbe so povezane predvsem s pomočjo v gospodinjstvu (Colombo in drugi, 2011: 11-12). Dolgotrajna oskrba je področje, ki je v velikem porastu in se bo v prihodnosti še dodatno širilo. Colombo in drugi (2011, 38) naštejejo vsaj štiri razloge za nadaljnjo rast. Prvi je ta, da bodo demografske spremembe povečale povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe v vseh družbah, torej ne glede na različno hitrost staranja prebivalstva po državah. Drugič, vzporedno s spreminjanjem družbenih modelov, kot sta npr. krčenje družinskih struktur in porast vključevanja žensk na trg delovne sile, bomo verjetno priča pomanjkanju neformalnih oskrbovalcev, kar bo posledično vplivalo na povpraševanje po plačani oskrbi. Kot tretji razlog izpostavijo vedno večje bogastvo družb, potrebo ljudi po večji kakovosti in bolj odzivnih ter k uporabniku usmerjenim sistemom socialne zaščite. Četrtič, tehnološke rešitve povečujejo možnosti zagotavljanja velikega dela dolgotrajne oskrbe doma, na domu, kar pa posledično zahteva reorganizacijo oskrbe. Slika 1: Razlogi za rast potreb po dolgotrajni oskrbi Vir: prirejeno po Colombo in drugi (2011) Temeljno vprašanje je torej, kako zagotoviti in organizirati takšen sistem dolgotrajne oskrbe, da bo finančno vzdržen in učinkovit ter bo obenem upošteval omejitve kolektivne in individualne odgovornosti. Ureditev sistema dolgotrajne oskrbe je postalo pereče vprašanje javnega pomena, evropske države pa so se, ene prej ene Temeljna dnevna opravila (ang. (Basic) Activites of Daily Living - ADL) vključujejo kopanje, oblačenje, hranjenje, leganje v posteljo in vstajanje iz nje, gibanje in uporabo stranišča. Pogosto gre za osebno oskrbo (Colombo in drugi 2011, 11). 2 Npr. pomoč pri previjanju ran, protibolečinska terapija, zdravljenj e, spremljanje zdravja. 3 Podporna dnevna opravila (ang. Instrumental Activities of Daily Living - IADL) so predvsem priprava hrane, pranje perila, prevozi in čiščenje. 1

[close]

p. 9

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 7 pozneje, sistemskega urejanja tega področja lotile na različne načine. Tako npr. v Sloveniji in v večini srednje in južnoevropskih državah področje še ni sistemsko urejeno, medtem ko se večina severnih in zahodnoevropskih držav s tem področjem intenzivneje ukvarja zadnjih dvajset let (več v Toth in drugi, 2004; Lundsgaard, 2005; Flaker in drugi, 2008; Huber in drugi, 2009; Glendinning in Moran, 2009; Schubert, 2009; Costa – Font, 2011; Flaker in drugi, 2011a; Flaker in drugi, 2011b; Oesterle, 2011). Priprava reform in sprememb financiranja dolgotrajne oskrbe mora nujno temeljiti na ustreznih analizah in projekcijah, zato se je povpraševanje po kakovostnih in verodostojnih podatkih o dolgotrajni oskrbi v zadnjih letih močno povečalo. Ob tem je izpostavljen pomen mednarodne primerljivosti podatkov in pomen standardiziranih metodologij, ki omogočajo tudi razvoj mednarodno primerljivih kazalnikov delovanja sistemov dolgotrajne oskrbe. Leta 2011 so pri OECD, skupaj z Eurostatom in WHO, objavili revizijo metodologije sistema zdravstvenih računov za spremljanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo (A System of Health Accounts, 2011; v nadaljevanju SHA 2011), ki bolj podrobno kot prva verzija4, definira področje dolgotrajne oskrbe. V okviru dolgotrajne oskrbe postavlja tudi jasno ločnico med zdravstvenim in socialnim delom dolgotrajne oskrbe. Predvidoma bodo mednarodne institucije (OECD, Eurostat) definiciji SHA 2011 prilagodile tudi metodologijo spremljanja podatkov o prejemnikih, posteljah in kadrih v dolgotrajni oskrbi. V delovnem zvezku predstavljamo uporabo mednarodne definicije dolgotrajne oskrbe na nacionalnem nivoju. V prvem delu najprej kratko povzemamo ureditev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in poudarimo pomen zagotavljanja natančnih podatkov in ureditve evidenc podatkov v dolgotrajni oskrbi. V nadaljevanju je prikazan razvoj definicije dolgotrajne oskrbe, kjer povzemamo tudi študijo OECD o možnostih evidentiranja izdatkov za dolgotrajno oskrbo v skladu z zadnjo, revidirano mednarodno definicijo. Kakšno je trenutno stanje glede razpoložljivosti podatkov tako o izdatkih kot tudi prejemnikih dolgotrajne oskrbe (ob tem, da upoštevamo mednarodno definicijo dolgotrajne oskrbe), pa predstavljamo v petem poglavju. 4 (A System of Health Accounts 1.0, 2000; v nadaljevanju: SHA 2000)

[close]

p. 10

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 8 2. UREDITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI V Sloveniji nimamo veljavne enotne definicije dolgotrajne oskrbe, področje niti ni sistemsko urejeno (npr. s posebnim zakonom). Dolgotrajna oskrba je trenutno urejena v okviru različnih zakonodaj oz. se izvaja preko ločenih sistemov socialne varnosti (zaščite), in sicer: – pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), – zdravstvenega zavarovanja oz. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, – zavarovanja za starševsko varstvo oz. Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP), – socialnih prejemkov in socialnovarstvenih storitev oz. Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, – skrbi za vojne veterane oz. Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) in Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) ter – v okviru Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih (v nadaljevanju ZDVDTP). Že vrsto let je v pripravi krovni zakon, ki bi urejal področje dolgotrajne oskrbe. Da veljavna ureditev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji iz različnih razlogov ni ustrezna, je znano že dalj časa. Nedavno so bili pripravljeni kar trije predlogi za zakon o dolgotrajni oskrbi eden je nastal pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ)5, drugi pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju ZDUS)6, tretji pa v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije7 (v nadaljevanju SSZS). Oblikovanje različnih verzij zakonov in pobud k sistemski ureditvi področja ter številčne razprave v strokovni javnosti odražajo velik pritisk, potrebo in apel k sistemski ureditvi tega področja. MDDSZ je v Nacionalnem poročilu o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2008–2010 (MDDSZ 2008) v letu 2008 identificiralo več pomanjkljivosti obstoječega sistema, med drugim tudi, da: – obstoječe storitve in prejemki niso povezani v enovit sistem, – v praksi ni najboljše koordinacije med službami, ki zagotavljajo različne storitve, kar otežuje dostopnost do storitev in zmanjšuje njihovo kakovost, – uporabniku ni omogočena vedno v celoti kakovostna, enaka in potrebna dostopnost do storitev, – so storitve v bivalnem okolju še vedno relativno slabo razvite, kar dodatno povzroča pritisk na podaljševanje dragih hospitalizacij in širitev institucionalnih oblik dolgotrajne oskrbe. Posebno pozornost področju dolgotrajne oskrbe Slovenija že dalj časa namenja tudi v različnih strateških dokumentih (npr. Strategija varstva starejših do leta 2010 solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010, Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva (2013–2020)), kjer poskuša predvsem slediti ciljem za preureditev 5 Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (MDDSZ, 2006a, 2010). Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (ZDUS, 2011). 7 Predlog Zakona o dolgotrajni negi in pomoči (SSZS, 2010). 6 Predlog

[close]

p. 11

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 9 sistema, kot so zapisani v Nacionalnem poročilu o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2008–2010 (MDDSZ 2008): – omogočiti dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe vsemu prebivalstvu, ki jih potrebuje, – spodbujati odgovornost posameznika in njegove družine za zagotavljanje primerne ravni dolgotrajne oskrbe, – načrtno razvijati preventivno delovanje na tem področju in spodbujati rehabilitacijo v dolgotrajni oskrbi, – spodbujati uporabo sodobnih tehnologij na področju dolgotrajne oskrbe, – zagotoviti boljšo in enakomernejšo dostopnost teh storitev po območjih Republike Slovenije, pri čemer naj bi imela prednost oskrba na domu, – doseči izenačenost pravic med vsemi upravičenci ne glede na kraj bivanja ali na vrsto pomoči (institucionalna ali na domu), – doseči večjo učinkovitost in transparentnost sredstev, ki se vlagajo v dolgotrajno oskrbo, – povezati izvajalce dolgotrajne oskrbe v funkcionalno celovit, racionalen in učinkovit sistem, – uvesti solidarnostno financiranje področja dolgotrajne oskrbe na načelih socialnih zavarovanj, – z uvedbo posebnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo povečati socialno varnost in kakovost življenja ljudi, ki imajo zmanjšano sposobnost samooskrbe in potrebujejo pomoč pri opravljanju dnevnih življenjskih aktivnosti. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (MDDSZ, 2010), ki je bil v javni razpravi leta 2010, predvideva tri oblike dolgotrajne oskrbe. Te so dolgotrajna oskrba na domu, institucionalna dolgotrajna oskrba ter kombinirana dolgotrajna oskrba kot kombinacija dolgotrajne oskrbe na domu in institucionalne dolgotrajne oskrbe. Kot posebno obliko dolgotrajne oskrbe na domu predlog zakona predvidi tudi osebnega pomočnika (sedaj družinski pomočnik), ki pa se ne more izvajati kot kombinirana dolgotrajna oskrba. Institucionalna dolgotrajna oskrba se lahko izvaja v trajanju 24 ur dnevno (celodnevna oskrba) ali v krajšem trajanju podnevi ali ponoči (dnevna ali nočna oskrba). Zakon predvidi tudi denarno nadomestilo za plačevanje storitev. Storitve, ki jih predvideva predlog zakona pa so naslednje: – storitve, namenjene pomoči pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil (ADL), – storitve, namenjene pomoči pri opravljanju podpornih dnevnih opravil (IADL), – rehabilitacija ter – svetovanje in učenje. Glede na zdajšnjo ureditev dolgotrajne oskrbe lahko rečemo, da jo v Sloveniji zagotavljamo na različne načine, preko različnih storitev s področja socialnega in zdravstvenega varstva ter denarnih prejemkov. Natančneje kako, lahko prikažemo na vsaj dva načina, saj se je tako pri nas kot tudi v mednarodnem merilu, uveljavilo različno prikazovanje in razvrščanje storitev dolgotrajne oskrbe. V primeru, da upoštevamo razvrstitev, ki jo uporabljajo npr. Huber in drugi (2009), Oesterle (2011), lahko zagotavljanje dolgotrajne oskrbe prikažemo skozi triado storitev institucionalnega varstva, skupnostne oskrbe/oskrbe na domu ter denarnih prejemkov. V drugem primeru, ko sledimo razvrstitvi, ki jo uporabljajo Jorens in drugi (2011), Flaker in drugi (2011a), Rafaelič in Nagode (2012), pa lahko rečemo, da storitve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zagotavljamo v okviru: – institucionalnega varstva (bivanje v instituciji kot je npr. dom za starejše, posebni socialnovarstveni zavod itd.),

[close]

p. 12

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 10 – na domu oz. v okviru skupnostne oskrbe (npr. pomoč na domu, patronažno varstvo), – vmesnih oz. dnevnih oblik (varstveno delovni centri (dnevni del), dnevni centri itd.) in – denarnih prejemkov (npr. dodatek za pomoč in postrežbo). Z namenom, da vzpostavi pogoje za sistematično spremljanje stanja in razvoja na področju dolgotrajne oskrbe pri nas, je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za statistično spremljanje dolgotrajne oskrbe. Pomanjkljivost in neurejenost nacionalnih podatkovnih zbirk o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji je bil eden izmed poglavitnih vzgibov za ustanovitev omenjene delovne skupine. Za njeno ustanovitev so bile izražene pobude iz več resorjev. Tako je bil na tretji seji Statističnega sosveta za statistiko življenjske ravni in socialne zaščite (18. 11. 2011)8 izražen vzajemen interes in predlagana konkretna pobuda o ustanovitvi omenjene medresorske delovne skupine. Februarja 2012 je bila dejansko ustanovljena z namenom, da: – preuči nacionalne in mednarodne zahteve po podatkih s področja dolgotrajne oskrbe; – opredeli in definira vsebine, ki določajo dolgotrajno oskrbo, tako z vidika nacionalne zakonodaje kot tudi z vidika mednarodnih priporočil; – identificira in opredeli razpoložljive vire podatkov; – razmeji pristojnosti med institucijami glede zagotavljanja podatkov; – sodeluje in pripravi metodološke rešitve med sodelujočimi institucijami, npr. v zvezi z ocenjevanjem določenih kategorij, z modeliranjem in podobno; – sodeluje pri dolgoročni ureditvi evidenc podatkov o dolgotrajni oskrbi; – sodeluje pri objavi relevantnih podatkov s področja dolgotrajne oskrbe. V okviru delovne skupine smo doslej zbrali in analizirali izdatke in prejemnike dolgotrajne oskrbe, ki jih prikazujemo v nadaljevanju. 8 Več na: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam1.asp?id=265.

[close]

p. 13

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 11 3. POMEN PODATKOV O DOLGOTRAJNI OSKRBI Na splošno lahko z vidika pomena in uporabe podatkov o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji razlikujemo širši, mednarodni vidik in ožji, nacionalni vidik. Na nacionalni ravni se je zaradi priprave prvega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo že leta 2005 pokazala potreba po oceni celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Za pripravo politik na področju zagotavljanja in financiranja storitev dolgotrajne oskrbe je pomembna informacija o deležih javnega in zasebnega financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, spremembah v strukturi financiranja, stopnjah rasti izdatkov za dolgotrajno oskrbo in deležu izdatkov za dolgotrajno oskrbo v BDP. Hkrati je na nacionalni ravni pomembna tudi mednarodna primerljivost podatkov in kazalnikov o izdatkih za dolgotrajno oskrbo, ker ponujajo širši kontekst za postavitev in spremljanje uresničevanja ciljev na področju dolgotrajne oskrbe. Zaradi velike razdrobljenosti v organizaciji in financiranju dolgotrajne oskrbe je leta 2005 Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) v pripravo podatkov o izdatkih za dolgotrajno oskrbo vključil vrsto institucij: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ), SSZS in MDDSZ. Interes vseh institucij za vzpostavitev ustreznih evidenc ter dobra koordinacija s strani SURS je omogočila, da so bili prvi mednarodno primerljivi podatki o izdatkih za dolgotrajno oskrbo objavljeni (SURS 2006) že leta 2007, v naslednjih letih pa so se podatkovno še dopolnjevali. Analize kazalnikov o izdatkih za dolgotrajno oskrbo in mednarodne primerjave so vsako leto prikazane v Poročilu o razvoju UMAR, nazadnje v letu 2014 (UMAR 2014). Podatki in kazalniki so služili tudi pri pripravi naslednjih predlogov Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (MDDSZ, 2006a; MDDSZ, 2010)9, Nacionalnega poročila o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2008–2010 (MDDSZ, 2008), Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (MDDSZ, 2013) in drugih dokumentov (npr. Programi stabilnosti 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 (Ministrstvo za finance), The Ageing Report 2009, 2012 (European Commission, 2009, 2012), Economic Survey of Slovenia 2013 (OECD, 2013), Nacionalni reformni program 2014–2015 in podobno). V mednarodnem kontekstu so podatki o dolgotrajni oskrbi pomembni za mednarodne primerjave in iskanje najboljših praks. Mednarodne institucije spremljajo zdravstvo in socialno varstvo v posameznih državah ter na osnovi primerjav različnih sistemov poskušajo poiskati najboljše prakse in priporočila za uresničevanje ciljev držav članic na področju dolgotrajne oskrbe. Poročanje mednarodnim institucijam (OECD, Eurostat, Evropska komisija) Sloveniji hkrati zagotavlja tudi vključenost v različne publikacije s primerjalnimi analizami, ki so lahko pomembna podlaga pri določanju ciljev dolgotrajne oskrbe in pripravi sistemskih rešitev glede financiranja in organizacije formalne dolgotrajne oskrbe. Na primer: Health at a Glance 2011 (OECD, 2011a), Help Wanted? (Colombo in drugi, 2011), A Projection Method for Public Health and Long-term Care Expenditures (Maisonneuve de la, Christine in Oliveira Martins Joaquim 2013), Long-term Care: Need, Use and Expenditure in the EU-27 (Lipszyc in drugi, 2012). SURS že od leta 2006 dalje posreduje podatke o izdatkih za dolgotrajno oskrbo za Slovenijo v okviru Skupnega vprašalnika Eurostata, OECD in WHO za zdravstvene 9 Prvi predlog zakona je bil pripravljen leta 2004 (Toth in drugi, 2004). Predlog je služil za podlago pri pripravi kasnejših predlogov (2006a, 2010).

[close]

p. 14

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 12 račune. Zadnje razpoložljive podatke (za leto 2011) o izdatkih in virih financiranja zdravstvenega varstva je SURS objavil junija 2013 (SURS 2013), podatke in kazalnike izdatkov za dolgotrajno oskrbo, pa podrobneje predstavljamo v Prilogi 1. Podatki se nadalje stekajo v mednarodne baze podatkov10. Poleg podatkov o izdatkih je v letu 2010 SURS v sodelovanju z NIJZ mednarodnim institucijam prvič posredoval11 tudi podatke o posteljah, prejemnikih in kadrih v okviru dolgotrajne oskrbe, in sicer za od leta 2006 naprej. Vendar so bili podatki o prejemnikih in kadrih pomanjkljivi, saj imamo ustrezne podatkovne zbirke le za institucionalno varstvo (domove za starejše, posebne socialnovarstvene zavode in varstveno delovne centre) ter za pomoč na domu, medtem ko so nekatera ostala področja dolgotrajne oskrbe, zlasti patronažno varstvo, podatkovno slabo pokrita oz. obstoječi podatki ne omogočajo identifikacije prejemnikov dolgotrajne oskrbe. Medresorska delovna skupina je zato v zadnjih dveh letih v ta namen na področju patronažnega varstva izvedla pilotni projekt12, s pomočjo katerega smo ocenili, koliko prejemnikov patronažnega varstva je dejansko tudi prejemnikov dolgotrajne oskrbe. Prvič smo izračunali tudi prekrivanje prejemnikov med storitvami dolgotrajne oskrbe in denarnimi dodatki. To je omogočilo izračun ustrezne ocene prejemnikov zgolj denarnega dodatka, s katerim prej nismo razpolagali. Tako je SURS v februarju 2014 v okviru OECD vprašalnika prvič poročal ustrezno dopolnjeno oceno prejemnikov dolgotrajne oskrbe v institucijah in na domu po petletnih starostnih razredih in spolu. Poleg obveznosti poročanja podatkov o dolgotrajni oskrbi v mednarodne baze Eurostata in OECD mora Slovenija izpolnjevati tudi zahteve Evropske komisije glede ocenjevanja fiskalnega tveganja in dolgoročne vzdržnosti javnih financ z vidika staranja prebivalstva. V okviru delovne skupine za staranje (AWG) pri Evropski komisiji se vsake tri leta pripravi dolgoročne projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila brezposelnim. Ustrezni podatki o izdatkih in prejemnikih dolgotrajne oskrbe, ki vstopajo v model za projekcije, morajo biti zelo podrobno razčlenjeni po spolu in starosti prejemnikov ter dovolj natančni, da so rezultati zanesljivi. Te projekcije so deloma upoštevane tudi pri oceni srednjeročnih fiskalnih ciljev ter so podlaga tudi celoviti oceni fiskalne vzdržnosti posameznih držav EU (European Commission, 2009, 2012; Lipszyc B. in drugi, 2012). Podobno pripravi dolgoročne projekcije izdatkov za dolgotrajno oskrbo tudi OECD (Maisonneuve de la, Christine in Oliveira Martins Joaquim, 2013). Zahteve po podatkih o dolgotrajni oskrbi se povečujejo. Poleg tega, da na nacionalni ravni nujno potrebujemo sistemske rešitve na področju dolgotrajne oskrbe, se hkrati na mednarodni ravni povečujejo pritiski po poročanju vse bolj podrobnih podatkov o dolgotrajni oskrbi. Vedno bolj se tako kaže potreba po organiziranem, usklajenem in sistematičnem zbiranju in spremljanju statističnih podatkov, saj gre za področje, ki zahteva celovit pristop. 10 Podatki v bazi Eurostata so razpoložljivi na spletnem naslovu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/health/public_health/data_public_health/database. V okviru OECD Stat so podatki o dolgotrajni oskrbi večinoma razpoložljivi, delno pa je za dostop do podrobnejših podatkov potrebno geslo: http://www.oecd.org/health/health-systems/oecdhealthdata2012.htm. 11 Podatke je pridobil od različnih institucij. 12 Delovna skupina je konec leta 2012 na pobudo predsednice Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pristopila k pilotnemu projektu, v katerem je sodeloval Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor kot eden izmed zdravstvenih domov, ki ima urejeno natančno in obsežno evidentiranje dela patronažnih sester.

[close]

p. 15

Delovni zvezek 2/2014 Dolgotrajna oskrba... v Sloveniji 13 4. 4.1. MEDNARODNA DEFINICIJA DOLGOTRAJNE OSKRBE Razvoj mednarodne definicije dolgotrajne oskrbe Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe je bila prvič jasno postavljena v letu 2006 v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov. Tri mednarodne institucije Eurostat, OECD in WHO - so takrat v metodoloških navodilih za poročanje izdatkov za zdravstvo (OECD, WHO, Eurostat, 2006) prvič objavile celovito in bolj natančno definicijo za spremljanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo, s poudarkom na razmejitvi med izdatki dolgotrajne oskrbe, ki spadajo v zdravstveni in socialni del storitev dolgotrajne oskrbe. Glavni razlog, da se je prva definicija dolgotrajne oskrbe oblikovala v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov, je bila slaba primerljivost med državami pri kazalnikih o izdatkih za zdravstvo. Prav razlike v zajemu izdatkov za dolgotrajno oskrbo med izdatke za zdravstvo so namreč ena najbolj kritičnih točk mednarodne primerljivosti izdatkov za zdravstvo. Dejstvo je, da je dolgotrajna oskrba v vseh državah mešanica zdravstvenih storitev in storitev socialne oskrbe, posledica tega pa je, da države med zdravstvene izdatke zajemajo različne dejavnosti dolgotrajne oskrbe, največkrat glede na to, pod katero področje spada dolgotrajna oskrba v nacionalni zakonodaji ali glede na to, kdo financira posamezne dejavnost dolgotrajne oskrbe. Da bi se zagotovila primerljivost izdatkov za zdravstvo in izločil vpliv razlik v zajemu dolgotrajne oskrbe, je bilo sicer že v prvi verziji metodologije SHA (OECD, 2000) v grobem začrtano, da se pod zdravstvo (kategorija HC.3) uvršča poleg dolgotrajne medicinske in zdravstvene nege (npr. paliativna oskrba, patronažno varstvo) tudi osebna oskrba, povezana s pomočjo pri temeljnih dnevnih opravilih (ADL). Vse druge storitve, povezane zgolj z pomočjo pri podpornih dnevnih opravilih (IADL), pa so uvrščene izven zdravstva pod kategorijo HC.R.1 (oz. HC.R.6.1 v SHA 1.0), zajete pa so tudi k izdatkom za socialno zaščito po metodologiji ESSPROS. Slika 2: Dolgotrajna oskrba kot del izdatkov za zdravstvo in izdatkov za socialno varstvo Vir: Povzeto po OECD (2007) Definicija iz leta 2006 (OECD, WHO, Eurostat, 2006) je določila razmejitev med zdravstvom in socialo ter agregat celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so postali pomembna dodatna kategorija, ki se spremlja v okviru sistema zdravstvenih računov, in sicer kot vsota izdatkov za zdravstveni del

[close]

Comments

no comments yet