Glasilo1314

 

Embed or link this publication

Description

glasilo1314

Popular Pages


p. 1



[close]

p. 2



[close]

p. 3



[close]

p. 4



[close]

p. 5

ČUDEŽNA TRATA Za devetimi gorami in devetimi vodami je stal majhen gozdiček. V njem je bilo veliko živali, a le ena srnica. Njena dlaka se je lesketala v sončnem siju in njene oči so se svetile kot sonce na nebu. Tistega dne je bilo sončno, zato je srnica veselo poskakovala po gozdu in jedla jagode. Očitno je bilo, da je bila navajena življenja v gozdu. A ni bilo tako. V resnici je bila kraljična bližnjega kraljestva. Kako pa se je to zgodilo, pa vam bom zdaj opisala namesto srnice. Že davno nazaj se je v gozdu rodila mala kraljična. Vsi so jo sovražili, čeprav je bila lepa. Še zdaj ne vedo, zakaj so jo sovražili. Ko je odraščala, so jo pustili lačno več dni, zato je postala suha kot prekla. Ko je dopolnila osemnajst let, so jo že tako sovražili, da so jo dali čarovnici v oskrbo. Ker so čarovnici ponudili veliko denarja, je privolila in pazila kraljično. Ni je pazila zares, kajti tudi ona jo je zasovražila. Bila je še bolj nesramna kot so bili kraljičini starši, zato je nekega dne, ko je čarovnica odšla po nakupih, skovala načrt, da bi z zvijačo pobegnila. Vzela je žico in z njo odklenila vrata. Skrila se je v bližnji gozd. Ta gozd je gozd, v katerem zdaj živi kot srnica. Bežala je in bežala, takrat pa je padla na nos. Padla je na pokošeno travo, ki je odlično dišala. Ker ji je nekaj trave padlo na lase, krilo in bluzo, se je naenkrat slabo počutila. Njeno telo se spremenilo v srnino. To je takoj opazila in kričala, da nekaterim še zdaj piska v ušesih. Po drugi strani pa je bila vesela, da je zdaj na svobodi. V tem gozdu je ne bo nihče več zmerjal. Čarovnica je zdaj najbrž zmedena, a kraljična je svobodna! Nihče ne more pojasniti, kako je nastala čarovnija na čudežni trati. No, in zdaj poznate zgodbo o tem, kako je kraljična postala srnica. Nela Copot, 4. a IGRALKA Igralka je zame poklic, o katerem sanjam že od malih nog. Je poklic, ki zahteva zelo dramatičnega delavca, kateri si prizadeva za vztrajnost ter dobro voljo ob snemanju. V igralstvu ne sprejmejo vsakega, ki jih prosi za vlogo, zato imajo avdicijo za sprejem filmskih vlog. Upam, da sem dovolj dobra, da dobim nekoč vlogo v kakšnem filmu. Nela Copot, 4.a

[close]

p. 6



[close]

p. 7



[close]

p. 8

UČITELJICA BALETA Opisala bom svoj sanjski poklic. Zelo rada bi postala učiteljica baleta. Moja trenutna vzornica je kar moja učiteljica baleta Mihaela Matis. Balet je gledališko delo, namenjeno plesu. Sestavljajo ga: glasba, zgodba, ples, scena in kostumi. Sama beseda balet izhaja iz italijanske besede ballo in pomeni ples, vendar pa je baletno besedišče v francoščini. Delo baletne učiteljice je zelo naporno, saj mora svoje učence naučiti vseh teh izrazov, baletne drže, korakov in tudi oblikovanja baletne pričeske – fige. Hkrati pa mora biti tudi zelo potrpežljiva, saj mora določene vaje učencem večkrat ponoviti. Vse to pa zahteva veliko vaje in znanja. Zato mora baletna učiteljica končati osnovo baletno šolo, nato pa še srednjo glasbeno in baletno šolo. Delo baletne učiteljice poteka v učilnici, ki se imenuje baletna dvorana. To je velik prostor z ogledali in drogom. Med poukom baletna učiteljica kaže baletne vaje svojim učencem in jih tudi popravlja. Vaje se izvajajo ob glasbi na tleh in ob drogu. Baletna učiteljica s pomočjo teh vaj pripravlja učence na nastope. Hkrati je učiteljica baleta tudi koreografinja, saj si zamisli korake in tudi kostume. Pri kostumih ji pomagajo šivilje. Pred nastopom baletna učiteljica skupaj z učenci veliko vadi. Dan pred nastopom je generalka. Generalka je pomembna vaja, kjer poteka vse tako kot bo na nastopu. Edino gledalcev ni. Ob zaključku šolskega leta baletna učiteljica na izpitu še oceni svoje učence. Seveda pa je vsaka učiteljica baleta tudi sama najprej učenka in nato še baletna plesalka. Zato tudi jaz obiskujem baletno šolo. Tri leta sem bila baletna pripravnica, letos pa obiskujem prvi razred prave baletne šole. Še naprej bom pridno vadila, saj si resnično želim postati učiteljica baleta. In, če si nekaj zelo želimo, moramo zato tudi trdo delati! Isa Fijok, 4. a

[close]

p. 9

POTOVANJE V LJUBLJANO Bil je avgust 2011. Pravkar smo prišli iz morja, že smo morali iti k zdravniku v Ljubljano. Našli so tri bolezni na moji koži in to so atopični dermatitis, herpes na koži in bakterijsko okužbo kože. Medicinska sestra je skrbela za nego moje kože in zdravja ter mi dajala injekcije. Nato mi je umivala kožo, pripravljala zdravilne kopeli in skrbela, da sem redno jemala zdravila. Na koncu pa me je povijala v obkladke, ki so pomirjali vneto kožo in ko mame ni bilo ob meni, sem se stisnila k njej. Nato pa sem končno odšla po osmih dneh nazaj k družini. Alina Gorza, 4. a POLŽEK IMA HIŠICO Nekoč sta živela oče polž in mati polževka imela sta 4 otroke. Eden izmed otrok ni imel hišice. Drugi polži ga niso marali, ker je bil drugačen. Zato je bil žalosten in brez prijateljev. A odločil se je, da si bo poiskal hiško. Lezel je in lezel a je ni našel. Oglasil se je pri starem polžu Poldetu in ga prosil za nasvet. Polde mu je dal nasvet in pomagal iskati hiško. A majhen polžek ni upošteval nasveta, ki je bil precej pomemben. Polde mu je rekel: hišice ne moreš

[close]

p. 10

dobiti kar tako, ampak moraš zanjo narediti dobro delo. Nekaj času mu ni uspelo, a kasneje mu je uspelo in dobil je največjo hiško v Polžje dolu. Ema, Marko, Patrik, Zara 4. a

[close]

p. 11



[close]

p. 12



[close]

p. 13

Začele so se počitnice in z mamo z bratom in sestro smo se pogovarjali, če bi šli k babici. Mami se je zdelo v redu, rekla je, da naj si spakiramo stvari. Odpeljali smo se k babici.

[close]

p. 14

Babica je bila tako s rečna, da je kar poskakovala od sreče. Najprej smo delali razne naloge, kuhali in delali domače naloge. Potem smo se igrali, po igranju smo gledali televizijo, nekaj smo pojedli in šli na nočni sprehod. Minila sta dva dneva in morali smo se posloviti. Babica je bila tako žalostna, da se je usedla na posteljo in začela jokati. Obljubila sem ji, da jo obiščem naslednje počitnice. . Lana Vidivić, 4. b

[close]

p. 15

Mama stoji kar dolgo pred omaro izbira obleke in kaj je še najhuje ima tisoč stvari a le trdi,da v omari Nič pametnega ni. V kopalnici se liči skoraj pol ure . V kuhinji se znajde odlično in vedno ji vse uspe. Ko pa mene ni doma mama spi v moji postelji , Zagotovo se ji mehka zdi. Na sebi bi spremenila veliko stvari. Vedno pravi, da narastek ji na glavi stoji. Zadovoljna bi bila, če kil ne bi bilo toliko. A ko jaz ne vadim mama reče: takoj igrat klavir A jaz dalje pasem mulo a se vseeno spravim za klavir. Njena čustva so včasih velika včasih majhna Včasih joče včasih se smeji a vedno se ji bleščijo oči.

[close]

Comments

no comments yet