Revija Lipov list 06/2014

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

 JUNIJ 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Fokus Koper - bogata kulturna dediščina in istrske specialitete Reportaža Gor in dol po vinorodnih gričih Kulinarični kotiček Marko Pavčnik, Pavus Zeleni zgledi Foto: Jaka Jeraša Snovalci 2014

[close]

p. 2

Tolmin, 5. julij 2014 Občutite puntarski duh in se udeležite turistične prireditve Puntarski dnevi. Mednarodni baročni tabor in cesarska vojska, tržnica lokalnih pridelkov, rokodelstva in domače obrti, mnogoboj, tradicionalna kuhinja, kulturni in športni program … www.puntarskidnevi.si / info@puntarskidnevi.si / vstop prost! Občina Tolmin TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Koper UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Janko Humar, direktor LTO Bovec 4-6 13-15 FOKUS  Naklo: po Voglarjevi poti skozi boršt pa do edinstvenega muzeja Križeča vas, učna vas za etnološko-kulturno dediščino TURIZEM SMO LJUDJE  Jože Prah, predsednik odbora za tematske poti v Posavju 16-17 Dokler sebe ne spoštuješ, te tudi drugi ne bodo, pravi Marko Pavčnik, eden najbolj znanih slovenskih šefov kuhinje, lastnik restavracije Pavus na Gradu Tabor Laško, v intervjuju za tokratni Lipov list. Pogovarjala sva se o povrnjenem ugledu poklica kuharja, žal pa ne tudi o ugledu natakarja – četudi gre za enega najpomembnejših poklicev v turizmu. Če so turizem (predvsem) ljudje in če osebni odnos do gosta lahko popravi ali vsaj ublaži marsikatero drugo napako v ponudbi, se zdi skorajda samoumevno, da vemo, kako pomemben je tisti, s katerimi ima vsak turist zanesljivo stik. A natakarji morajo najprej začeti spoštovati sebe, poudarja Pavčnik. Če njegove besede izvzamemo iz okvirov gostinstva in jih prenesemo širše, na turizem na splošno, bi jih lahko zlahka ponovili. Občasno se ujezim, ko poslušam mnenja v slogu: Ah, kaj bi z Bledom. Veš, koliko lepših jezer imajo v Avstriji in Švici? Dolomiti so pa toliko lepši od Julijcev. In vinorodne griče ter odlično vino imajo marsikje drugod po svetu. Da o teh nekaj ubogih kilometrih obale sploh ne govorimo. In tako naprej ... Ob vseh teh primerjavah se zdi na moč čudno, da tujci sploh obiskujejo Slovenijo. Pa ne le to: njim se zdi tukaj povečini čudovito! Lepo je, če ne potrebuješ nenehno tujih ogledal, da vidiš sebe, ampak včasih so očitno potrebna. Upati je, da sčasoma ne bodo več; da bo navdušenje tujcev potrditev tega, kar sami vemo. Da imamo obilje danosti in ponudbe ter potencialov za uspešen turistični razvoj. In da jih bomo sčasoma znali tržiti na način, ki bi, če malce pokarikiram, še kamen prodal. Ali drugače povedano: samozavestno.  Mateja Gruden urednica TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE  Mladi na zabavi v naravi in v kuhinji 18-20 21-24 30 32-33 34-35 38 40 V SLOVENIJI NI DOLGČAS  NAMIG ZA IZLET  V zaledje Dobrne po sledeh gospe Ane SLOVENIJA KOLESARI  TRENDI  Aktivni turizem INOVATIVNO  Sladka Istra TURISTIČNI DROBNOGLED  __ 20 35 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku avgusta. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja objavlja tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja. Razpis za tekmovanje je objavljen na www.turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Janko Humar, direktor LTO Bovec Bovec ni samo nesrečni Kanin – ima tudi precej vedrejšo, poletno plat V zadnjem letu je omemba Bovca v medijih pomenila skorajda zagotovo slabo novico. Brali in poslušali smo o začetku stečaja Alpskega turističnega centra (ATC) Bovec, zaprtem smučišču Kanin in posledicah zaprtja za bovški turizem, dveh smrtnih žrtvah na raftingu, težavah z licencami za vodenje turistov na soteskanje ... Janko Humar, dolgoletni direktor LTO Sotočje v Tolminu, je tako mesto direktorja bovške lokalne turistične organizacije prevzel v izjemno težavnem času in pod pritiskom velikih pričakovanj glede nadaljnjega razvoja turizma v eni najlepših dolin v Sloveniji. Po dveh mesecih na mestu direktorja LTO Bovec Janko Humar pravi, da črna podoba o Bovcu, ki jo slikajo mediji, ni realna. Žal resnična v kontekstu zimske sezone, pri čemer upa, da je, kakor pravi, to bila šola, ki je vse nekaj naučila. Toda poletni Bovec je zgodba o »zanimivi, kakovostni destinaciji, eni redkih v Sloveniji z zelo jasno tržno pozicijo najboljšega na področju aktivnega turizma. Res pa tega v zadnjih letih nismo znali dovolj poudarjati ...« Bovec je na pragu glavne turistične sezone. Kako kaže za to poletje? Ljudi malce skrbi, seveda. Po drugi strani pa si bolj prizadevajo, da bi med poletno sezono (od aprila do oktobra) čim bolj ublažili izgubo, ki so jo utrpeli pozimi. In treba bo narediti »zalogo« za naprej. Turistov je polagoma čedalje več, utrip je iz dneva v dan živahnejši. Počasi začenjamo s turističnimi prireditvami; oživela bo trdnjava Kluže, julija bo v Bovcu Orkesterkamp (mednarodni festival in orkestrska šola, op. p.), ki bo napolnil kraj s klasično glasbo, v začetku julija bo spet v sosednjih Kobaridu in Tolminu Soča Outdoor Festival, v Bovcu pa bo avgusta Lipov list - Junij 2014 podoben festival Adrenalin Sound, ki bo združeval glasbo in šport; prav pred dnevi smo se na Bledu pogovarjali, da bi v celotnem alpskem krogu pripravili serijo takšnih festivalov pod skupno znamko. Za Bovec sicer ljudje napol v šali pravijo, da bi domačini najraje videli, da bi jim turisti v ovojnicah pošiljali denar, ostali pa doma. Kako bi pokomentirali ta stereotip? Da je govor ravno o tem: stereotipu. Po pogovorih, ki sem jih imel in jih imam z domačini, ugotavljam prej nasprotno. Seveda je povsod peščica ljudi, ki jim gre turizem na živce. A večino v Bovcu težko moti, ker ima vsaj polovica prebivalcev prihodke od turizma. Tistih, ki živijo od turizma, ki so eksistenčno odvisni od njega, je sicer manj, imajo pa ti zelo resen in profesionalen odnos do turizma. Tudi povezovanje naj bi šlo Bovčanom težko od rok. Kako so torej sprejeli na mestu direktorja LTO nekoga iz sosednjega, »konkurenčnega« Tolmina?

[close]

p. 5

Moja izkušnja je zelo pozitivna, nad pričakovanji. Sprejeli so me odprto in prijazno, pripravljeni so se pogovarjati, razmišljati o rešitvah, v ozadju je precej iniciative. Morda je pa v tem, da prihajam »od zunaj«, prednost, saj nisem obremenjen s starimi grehi in slabimi izkušnjami, zato se mi niti ne zdijo tako kritični, kot se morda zdijo komu iz Bovca. Zato sem tudi laže usmerjen v prihodnost in morda ljudje to občutijo. Moja izkušnja torej še zdaleč ni slaba in nikakor ne morem potrditi (še enega) stereotipa, da so Bovčani zaprti. In glede povezovanja? Ne bi posploševal. Dogovorili smo se že, da se bomo na ravni doline povezovali na produktni, programski in promocijski ravni. Druga zgodba pa je politika; naše (LTO; op. p.) ustanoviteljice so občine s svojimi župani in občinskimi sveti z zelo različno strukturo ljudi. Imam občutek, da je med njimi precej več težav kakor pa med tistimi, ki se s turizmom dejansko ukvarjajo. Sicer pa, če govoriva o povezovanju – na operativni ravni ga opažam čedalje več. Občutiti je novi val, v igri so novi, mladi igralci, ki niso obremenjeni s starimi grehi, in s katerimi se je laže pogovarjati o razvoju. Omenjate stare grehe; kadar pride do tako velikih težav, s kakršnimi se sooča Bovec v zadnjem dobrem letu, po navadi začnejo iz omare padati okostnjaki. Pri črnem medijskem poročanju o Bovcu me najbolj moti to, da se nenehno vlečejo ven ti stari grehi, krivci zanje, stare zamere ... Tega ne znamo premagati. Čas bi že bil, da se obrnemo v pozitivno smer, sicer ne bomo nikoli izplavali iz razmer, v kakršnih smo. Po dobrem mesecu pogovorov z različnimi akterji bovškega turizma upam, da smo na realnih tleh in da smo sposobni videti stvari takšne, kakršne so. Upam, da bomo pustili stare zgodbe za seboj in nadaljevali z novim elanom. Več dokazov, da ne more iti več naprej, kakor je šlo doslej, ne potrebujemo. Mesto direktorja LTO Bovec ste prevzeli v – marsikdo bi porekel – najslabšem času. Kako to, da ste se odločili za prijavo? Velik izziv? Teh velikih pričakovanj se malce bojim, saj vem, da stvari ni mogoče premakniti čez noč. Po drugi strani pa verjamem, da je mogoče s pravim konceptom, ki je Bovcu po mojem mnenju do zdaj manjkal, veliko narediti. Prav danes sem bil na banki, kjer smo se pogovarjali o bovških investicijskih problemih, in tudi v bančnih krogih prevladuje mnenje, da spada Bovec v skupino dolgoročno najzanimivejših destinacij v Sloveniji. Mislim, da tako zelo nesposobni, nerazumni ne moremo biti, da te priložnosti ne bi izkoristili. Prvi korak proti temu pa je, da sami verjamemo, da se lahko izvijemo iz težav. V zadnjih letih se je zdelo, da sta se v senci bovških težav vidno uspešneje razvijala Kobarid in Tolmin ... V spodnjem delu doline, v Kobaridu in Tolminu, je bila izhodiščna točka razvoja bistveno nižja kakor v Bovcu. Graditi na takšni podlagi je prijetno, napredek je hiter. Bovec je povsem drugačna zgodba. Je uveljavljena destinacija z dolgo tradicijo, ki pa je zašla v težave. Podobno se je zgodilo Bohinju. Tudi v Bovcu se je našla avanturistična tranzicijska skupina lastnikov, ki ni razumela dejavnosti in je prinesla destinaciji več škode kot dobrega. Iz teh prejšnjih časov izhajajo tudi vsi največji bovški problemi, smučišče Kanin in oba največja hotela, Alp in Kanin. A k sreči se na novo poraja nov segment lokalnih nosilcev turizma z družinsko osnovo, z drugačno poslovno filozofijo, saj so od turizma odvisni in vlagajo vanj veliko več osebnega angažmaja, kakor so ga nekoč v velikih podjetjih. Tako počasi nastajajo zgodbe, ki so se pri naših severnih sosedih začenjale pred sto leti. In to mi zbuja optimizem. Res pa mi nimamo sto let časa za ustrezen razvoj; potrebovali bi sistematično podporo in pospešek. Avstrija nam je pogosto za zgled, tudi s svojo zgodbo o turizmu, ki je izšel iz drobnega, družinskega gospodarstva. Ampak – ali ga slovenska država tudi zares spodbuja? Povsod v razvitem turističnem svetu so turizem začeli graditi na majhnih, družinskih poslih, ki so se sčasoma razrasli. Pri nas pa smo v minulem sistemu gradili velike hotelske komplekse in to je bilo za nas normalno stanje – pa ni bilo. In to je področje, ki se nam danes podira. V to smo zmetali tudi neznansko veliko evropskega denarja, pogosto z zelo dvomljivimi učinki. Veliko bolje bi bilo, da bi s tem denarjem spodbudili razvoj drobnega sektorja, tako kot drugod po Evropi. Pri nas pa je nepoznavanje dejavnosti porajalo napačne odločitve in projekte, ki dolgoročno niso obvladljivi. Pri nas se je politika osredotočala na velike igralce, s katerimi se je bilo najlaže dogovarjati. Turizem naj bi med drugim izboljševal kakovost življenja prebivalcev v krajih z danostmi za njegov razvoj, ne pa, da je skoncentriran v velikih objektih z relativno slabo plačanimi delovnimi mesti. Je pa turizem dejavnost, kjer so ljudje prišli do bogastva s trdim delom. Je nizko profitabilen, a dolgoročno, če dobro delaš, obljublja uspešnost. Hotel Kanin je zaprt, Alp je sicer odprt, a njegova prihodnost je negotova. Kaj bo z največjima bovškima hoteloma? Kanin je zaprt in v stečaju. Alp ima k sreči odgovornega skrbnika (Hypo banko), ki skrbi za njegovo tekoče vzdrževanje. Čez poletje so ga oddali v najem, a njihov interes je, da ga čim prej prodajo. Alp je torej odprt, a ne vemo, kako bo z njim prihodnje leto, kar je v turizmu, kjer se dogovori sklepajo dolgoročno, zelo problematično. Poleg dobrih manjših zgodb Bovec potrebuje tudi nekaj velikih igralcev. Pred dnevi sem bil na SIW, slovenski turistični borzi, kjer sem se znašel v precej neprijetnem položaju; za velike turoperatorje kraj preprosto nima dovolj zmogljivosti. Brez večjih hotelov izgubimo del organiziranega turizma in slonimo bolj kot ne samo na individualnih gostih, kar je tvegano. To bo treba uravnovesiti. Kaj je treba sicer po vašem mnenju najprej »sanirati«? Najprej je bilo treba omiliti posledice negativne medijske publicitete in podobe Bovca v javnosti. Tako da smo začeli intenzivno sporočati vsebinsko pozitivne informacije, da povemo, da obstaja tudi svetla plat. Naslednji korak je bil komunikacija s ponudniki; kakor sem slišal, izmenjava mnenj med osrednjo turistično organizacijo in tistimi, ki jim je namenjena, ponudniki torej, ni bila vedno najboljša. Sicer pa še menim, da bo treba čim prej začeti poudarjati zgodbe, ki so unikatne 5 Intervju Bovec ima zelo jasno tržno pozicijo najboljšega na področju aktivnega turizma. Lipov list - Junij 2014 Foto: Aleš Fevžer/arhiv Spirita

[close]

p. 6

6 Intervju za to območje, recimo o Zlatorogu, ki je ena najbolj znanih slovenskih zgodb, ali pa o Svinjaku, tej značilni bovški podobi (hrib ob Bovcu, ki mu zaradi ošiljenega vrha, če ga gledamo iz kraja, pravijo tudi bovški Matterhorn, op. p.), na katero se je pozabilo. Pa o Soči, ki izvira v bovški občini. In trentarskih lovcih in vodnikih. To so zgodbe, ki nas uvrščajo v širši evropski prostor. So razlikovalne in kot takšne krepijo našo konkurenčnost. Poskrbeti bomo morali tudi za sprehajalne in kolesarske poti za manj zahtevno populacijo obiskovalcev, na katero smo kar malce pozabili. No, pa vendarle k najbolj boleči bovški zgodbi: smučišču Kanin. Ves čas ste trdili, da Bovec brez Kanina ne zmore ustreznega turističnega razvoja. Pa niso (bili) vsi istega mnenja ... Od nekdaj sem verjel, da Bovec brez Kanina ne bo zmogel ustreznega turističnega razvoja. In zdaj, ko se pogovarjam z domačini, ugotavljam, da so istega mnenja, pa četudi je bilo še pred kakšnim letom rečeno, da Kanin ni tako nujen, da je navsezadnje pobral veliko občinskega denarja za delovanje. Tako je marsikdo menil, da bi bilo bolje, če bi ta denar namenili za druge vsebine. Ampak po tej zimi, ko je bilo smučišče dejansko zaprto, mislim, da ljudi, ki bi tako mislili, skoraj ni več. Osebno sem prepričan, da za takšno alpsko destinacijo, kakršna je Bovec, z dvatisočaki, brez smučišča ni zimske alternative. Kanin je (bil) najvišje smučišče v Sloveniji, na njem je v teh dneh, konec maja, še vedno pet metrov snega! Bovec ima zdaj dve podobi: poletno, ki glede na danosti in ponudbo ne bi smela biti problematična, in zimsko, ki pomeni veliko težavo. Menim, da je Bovec brez zime polizdelek. In da je zimska sezona nujno pomembna zaradi ekonomike poslovanja. Tudi zaradi socialne varnosti prebivalcev. Najhujše, kar se je zgodilo zaradi Kanina, niso finančni rezultati, ki nikoli niso bili dobri, ampak to, da je smučišče zagotavljalo celoletno dinamiko turistične dejavnosti in stalne zaposlitve. Brez dela je ostalo od 70 do 80 ljudi, kar je za tako majhno okolje, kot je Bovec, grozljivo velika številka. Kakšne pa so sploh možnosti za nadaljnjo prihodnost Kanina? Najbolj črni scenarij ne sme biti niti možnost. Treba je najti rešitev. Kakšno, še ne vem. Ampak lokalna turistična organizacija v tej zgodbi ni tako zelo pomembna. Ključno iniciativo ima občina, velike podjetnike smo izgubili in upam, da je tudi na tej ravni dozorelo spoznanje, Osebna izkaznica Janko Humar (1959), rojen na Jesenicah, sicer o sebi pravi, da je »Grapar« iz Baške Grape, od koder se je preselil v Tolmin, kjer tudi živi in kjer je bil od leta 2000 pa do lanskega leta direktor lokalne turistične organizacije Sotočje. Je diplomirani ekonomist, ki je svojo poklicno pot začel kot direktor marketinga v hotelih Alpinuma Bohinj, nadaljeval jo je kot vodja prodaje v Alpcommerceu, pod njegovim okriljem so bili bovška hotela Alp in Kanin ter tolminski Krn. Zatem je bil dve leti samostojni podjetnik na področju svetovanja, leta 2000 pa je prevzel mesto direktorja LTO Sotočje. V tej vlogi je bil v letih 2008–2013 tudi direktor severnoprimorske Regionalne turistične organizacije Smaragdna pot. da je treba Kanin rešiti. Po mojem osebnem mnenju bi sicer morali začeti na novo. Kaninu se je iztekla življenjska doba. Staro smučišče, poškodovane konstrukcije, utrujena infrastruktura ... Seveda bi bil prehod mehkejši, če bi smučišče še vedno obratovalo, a druge poti, kot vse skupaj postaviti na novo, ni. Toda na Kanin pri tem ne smemo gledati kot na izolirano zgodbo, saj zaradi odročnosti ni smučišče, ki bi lahko uspešno poslovalo z dnevnimi obiskovalci. Treba ga je razvijati v okviru celotne destinacije, skupaj s hotelskimi zmogljivostmi in drugo ponudbo. Najprej moramo torej pripraviti ustrezen načrt, ki ga bomo lahko predstavili potencialnim vlagateljem, evropskim skladom ... Ampak to je stvar nekaj let. Kako boste premostili ta čas? Saj smo poskusili z manjšimi atraktivnimi programi: heliskijem, sankanjem, lednim plezanjem v Logu pod Mangartom, s tekaškimi progami, na katere smo v zadnjih letih pozabili, a to ne more nadomestiti smučišča. Prehodni čas bo treba preživeti, poskušati iztržiti čim več iz poletne sezone, na svetu je navsezadnje veliko destinacij, ki živijo samo poleti. In če se ozreva po celotni bovški občini – Trenta, recimo, nikoli ni imela kaj prida skupnega s Kaninom. Ampak vseeno. Če želimo biti uspešna destinacija, je Kanin nujno treba zgraditi na novo.  Besedilo in foto: Mateja Gruden Razmišljanja Slovenski turizem, razdrobljen na prafaktorje Akcija Slovenija kolesari letos praznuje štirinajstletnico. V teh štirinajstih letih dela se nam na področju razvoja turizma v Sloveniji luščita dve ključni ugotovitvi. Prva je, da je zavedanja o turizmu kot čedalje pomembnejši gospodarski dejavnosti čedalje več, a obenem je podpora turizmu pogosto zgolj deklarativna, kar odmika njegov razvoj od resnih pristopov in strateških načrtov. Druga ugotovitev je, da uveljavitev Slovenije kot turistične države doma in v svetu med drugim pogojuje celovita, kakovostna in z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba. Strateški interes države na področju turizma se z razvojnimi načrti in usmeritvami sicer jasno izraža, a se na poti uresničevanja na ravni destinacij, občin, ponudnikov ... kar nekako izgubi in ga v praksi skorajda ni več opaziti. Vsakdo vidi samo svojo zgodbo ... Že v lanskih številkah Lipovega lista sem zapisal, da na novo oblikovana institucija, ki naj bi pomenila korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tudi turističnega – torej Spirit –, ne bo zaživela. Pričakovanja Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, krajše Spirita Slovenije, so se pokazala za pretirana prav za področje turizma. Nekateri menijo, da bi lahko celo samo samostojno resorno ministrstvo zagotavljalo celovito, usklajeno in pregledno podporo turizmu. A v Sloveniji smo na splošno slabo organizirani, ne samo na državni ravni. Tudi na drugih vlada zmeda. Regijske destinacijske organizacije, lokalni turistični zavodi in organizacije ter turistično-informacijski centri, zveze in društva ... S turistično promocijo se ukvarja 14 regijskih destinacijskih organizacij, 77 zavodov za turizem, osem lokalnih turističnih organizacij, turistične informacije pa posreduje okoli 90 turističnoinformacijskih centrov in še nekaj interesnih združenj!. Tako rekoč vsak večji zaselek ima svojo obliko turistične organiziranosti. Medtem ko si 827 turističnih društev in 27 turističnih zvez prizadeva s projekti pridobiti skromna sredstva za vsebino svojega prostovoljnega dela, se na drugih ravneh porabi bistveno več denarja. Pri tem večina institucij dela vse za pokritje svojih stroškov dela in med njimi ni jasne razmejitve. Treba je torej nekaj storiti! Zdaj.  Tomaž Marinko * Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 7

Vino Ljubljana – junija in septembra Ekipa Gospodarskega razstavišča je s partnerji na novinarski konferenci konec maja predstavila vsebine obujene prireditve Vino Ljubljana, ki pod to blagovno znamko združuje dva dogodka, posvečena vinu in kulturi pitja vina. Prvi bo 56. mednarodno ocenjevanje vin (od 27. do 29. junija), na njem pa pričakujejo vinarje z več kot štiristo vzorci iz petnajstih držav. Ocenjevanje bo letos na Ljubljanskem gradu, odprtje vinskega sejma z razglasitvijo najvišjih odličij mednarodnega ocenjevanja pa bo predvidoma v Slovenski filharmoniji, kjer je bilo leta 1955 prvo mednarodno ocenjevanje vin, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Sejem, ki je tudi ena najstarejših sejemskih prireditev v Sloveniji, bo od 4. do 6. septembra na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo obiskovalci spoznavali vina iz Slovenije in tujine, ponudnike s področja vinskega turizma in kulinarike ...  L. L.  Foto: Ubald Trnkoczy/arhiv Spirita 7 Dogaja se Postojnski jami najvišje priznanje Svetovnega združenja turističnih novinarjev Svetovno združenje turističnih novinarjev FIJET (World Federation of Travel Journalists and Writers FIJET) je družbi Postojnska jama, d. d., podelilo najvišje priznanje združenja za izredne uspehe na področju turizma zlato jabolko. Na posebni slovesnosti v Postojnski jami, 15. maja, je zlato jabolko podelil predsednik svetovnega združenja Tijani Haddad. Izročitev naj­ime­nitnejšega priznanja pomeni tudi uvod proslavljanja visokega jubileja edinega svetovnega združenja turističnih novinarjev, 60-letnice FIJET-a. Prisrčno draž prireditve so ustvarili jamski vodniki, ki so poiskali zlato jabolko, skrito visoko pod stropom Koncertne dvorane. Prizor so prisotni dojeli zelo čustveno. Pri tem so jamski vodniki pokazali veščino spektakularnega jamskega plezanja in uglajenost vsakodnevnega vodenja obiskovalcev v skrivnostnem kraškem podzemlju Postojnske jame. To je bila edinstvena podelitev zlatega jabolka, saj primerljivega dogodka ni bilo še nikjer na svetu, so izjavili predstavniki FIJET-a. Predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, prevzet s čustvi, ni skrival veselja ob prejemu visokega priznanja. V nagovoru je poudaril vodilo upravljanja Postojnske jame in razvijanja turistične ponudbe. Delajo zgolj to, kar je dobro za Postojnsko jamo, kajti Postojnska jama je nad mejami človeškega zaznavanja večnosti. Pomembno je njeno spoštovanje in zavedanje, da si je nihče ne more podrediti, saj smo ljudje le njen minljivi del, je prepričljivo zaključil Marjan Batagelj. Tijani Haddad je ob pozdravu prisotnim naglasil, da prireditev sprejema zelo čustveno in z veseljem, da ima to čast in privilegij podariti to imenitno nagrado Postojnski jami, stvaritvi narave, ki se je gradila in rastla skozi milijone let. Poudaril je, da turizem povezuje različne kulture, pripada celemu svetu in njegova velika naloga je, da ostaja odgovoren do okolja in ljudi. Priznanje, ki ga je prejela Postojnska jama pa je pomembno tako za promocijo Postojnske jame kot Slovenije in turizma sploh. Slovesnega dogodka za Postojnsko jamo in Slovenijo se je udeležil direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar. Izrazil je veselje, da se prireditev odvija v posebnem okolju največje slovenske znamenitosti. Pohvalil je delo današnjega upravitelja in posebej poudaril, da zgolj razvoj tehnologije brez upoštevanja ljudi in želje po napredku ni dovolj, in edino združeno lahko vodi k napredku, kot ga v Postojnski jami vidimo danes. V imenu FIJET Slovenija je spregovoril podpredsednik društva Sašo Dravinec. Posebej je naglasil zasluge Draga Bulca za utemeljevanje pobude za podelitev prestižne nagrade. Iskreno se je zahvalil odboru svetovnega združenja FIJET, ki je prisluhnil predlogu. Poudaril je, da se Postojnska jama štiri leta po spremembi lastništva ponaša s številnimi storitvami, dejavnostmi za goste in izobraževalno zabavnimi programi. Nove naložbe želijo predvsem zagotoviti izjemno doživetje te edinstvene jame za obiskovalce. Upravljavec jame nadaljuje koncept trajnostnega turis­ tičnega razvoja, da bi zagotovil njeno zaščito in ohranil to izjemno naravno dediščino in zanimivost za prihodnje rodove v dobrem ali celo boljšem stanju, kot je danes, kar je bila tudi utemeljitev odločitve za podelitev te prestižne nagrade. Uprava Postojnske jame je prejela številne čestitke. Posebej so bili veseli sporočila mag. Tanje Bolte z Direktorata za okolje. Tudi ona se priznanja veseli skupaj z delavci in upravo Postojnske jame, ker je utemeljeno z uspešnim povezovanjem rabe in varstva ter skrbnosti do ohranjanja vrednot in dediščine. Meni, da je to priznanje po eni strani velika turistična promocija in posledično možnost za večji obisk in prihodek, po drugi strani pa velika odgovornost in obveznost, posebej za neposrednega upravljavca jame. Pri tem pa izraža zavedanje, da takšno priznanje posredno zavezuje k posebni odgovornosti tudi državo, tako da bo še naprej v sodelovanju med Postojnsko jamo in strokovnimi službami s področja varstva jam skrbno iskalo in izbiralo metode upravljanja in urejanja jame, ki bodo zagotavljale njeno dolgoročno ohranitev in možnost, da bodo izjemno naravno znamenitost doživljali in uživali tudi prihodnji rodovi. Veseli ob prisrčnem dogodku smo se s čestitkami pridružili tudi v Turističnem društvu Postojna in Turistični zvezi Brkini, Kras, Notranjska, z iskreno željo, da tudi v bodoče upravljavci magičnega kraškega podzemlja Postojnskih jam, delo številnih, ki so v preteklosti z ljubeznijo raziskovali, razvijali in ohranjali lepoto in sloves kraškega bisera, nadgrajujejo z novimi spoznanji znanosti in tehnološkimi dognanji za prihodnje rodove.  Srečko Šajn Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 8

8 Dogaja se V vasi Kočno bodo odprli kozolec toplar TD Kočno vabi v soboto, 28. junija, ob 15. uri na odprtje kozolca toplarja! V društvu smo že nekaj let ugotavljali, da v vasi nimamo primernega prostora za druženje vaščanov in za sprejemanje turistov. Zato smo ga sklenili urediti – v velikem kozolcu toplarju, ki bo obenem razstavni eksponat v muzeju na prostem, zaradi katerega je Kočno pri Polskavi pod Pohorjem tudi turistično prepoznavno. V muzeju so razstavljena stara kmečka orodja in stroji, ki so bili domačinom v preteklosti v veliko pomoč pri delu na kmetiji. Odločili smo se za nakup več kot 120 let starega kozolca iz Šentjerneja na Dolenjskem. Razstavili smo ga in prepeljali pod Pohorje, kjer smo začeli lani poleti postavljati kozolec. Najprej je bilo treba opraviti izkope, zgraditi škarpo in postaviti temelje ter nadomestiti že načete dele kozolca, zatem pa so možje vsak dan popoldne sestavljali kozolec. Pod streho je že, pravkar pa končujemo sestavljanje satovja, ki daje kozolcu poseben čar. Ko bodo dela končana, pa želimo pod kozolcem razstaviti še eksponate, ki jih zaradi pomanjkanja prostora v muzeju nismo mogli razstavljati. V zaprtem delu kozolca je predvidena razstava fotografij o njegovi gradnji in priznanj, ki jih je vas prejela za urejenost in gostoljubnost. Odprtje kozolca bo pospremil tudi pester spremljevalni program: prikaz kmečkih običajev, otroška animacija, zabavne igre med društvi ... Po končanem uradnem programu pa bo veselica z ansamblom Biseri do jutranjih ur.  Besedilo in foto: TD Kočno Kozolec prej ... Kozolec zdaj! Ob tednu gozdov Učni gozdiček Sovodenj Medtem ko je urejenih gozdnih učnih poti že več kot sto, je učni gozdiček Sovodenj v bližini Tolmina za zdaj edini te vrste v Sloveniji in s tem butični primer poučnega gozdnega predela. Urejen je bil pred dvema letoma z denarjem tolminske občine. Predstavljamo ga ob pravkar minulem tednu gozdov (od 27. maja do 2. junija). Nedaleč od sotočja rek Soče in Tolminke, v bližini nemške kostnice iz prve svetovne vojne, mimo katere vodi ena najbolj obiskanih sprehajalnih poti za domačine in obiskovalce, sta tolminska območna enota Zavoda za gozdove RS in Naravoslovni center Tolmin očistila že precej zaraščeno območje ter uredila zanimiv učni gozdiček. Po nekdanjem ledinskem imenu, ki ga je zaslediti na starih kartah, je dobil ime Sovodenj. Obsega 2800 kvadratnih metrov, na tej dokaj omejeni površini pa najdemo izjemno pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Učni gozdiček nam pojasnjuje vlogo, pomen in različne funkcije gozda. V njem lahko določamo drevesne in grmovne vrste (predstavljenih in označenih jih je 26) in spoznavamo njihove značilnosti. Učni gozdiček nas pouči o izbiri in uporabi dreves za različne namene ter pomenu mrtvega lesa. S silhuetami nam predstavi najpogostejše živalske vrste, ki jih srečamo na gozdnih tleh (jazbec, jež, lisica, dihur, srna, polh, poljski zajec, veverica) in v drevesnih krošnjah (sova, kos, detel, krokar, kanja). Spregovori nam o delovanju gozdnega ekosistema, pa tudi o značilnostih in vplivih podnebja, geološke sestave in prsti na gozd. Pouči nas o skrbi za divje živali, ob tem pa opozori na vlogo človeka pri varovanju in ohranjanju gozda ter nas seznani z gozdnim bontonom. V učnem gozdičku najdemo krmilnico za srne, Lipov list - Junij 2014 solnico, lovsko opazovalnico in gozdni bivak, zasilno bivališče v gozdu, opazimo pa tudi ptičjo krmilnico, dve dupli za ptiče, dve gnezdnici in dve netopirnici. Učni gozdiček Sovodenj je gozdni (po)učni objekt, ki obiskovalce seznanja z rastlinskim in živalskim svetom. Na poseben način širši javnosti posreduje modrost gozda ne le zaradi popularizacije gozdov, temveč tudi zaradi ozaveščanja, spoznavanja in promocije naravnih vrednot, vzgoje za celostno pojmovanje gozda kot nosilca kakovosti življenja in bivanja ter pozitivnega odnosa do narave kot naše skupne dediščine.  Mojca Rutar Foto: arhiv ZZG OE Tolmin

[close]

p. 9

Slovenski knjigi o potici in kavi prejeli prvo nagrado na največjem svetovnem sejmu kuharskih knjig Na največjem svetovnem sejmu kuharskih knjig, ki je bil v Pekingu od 19. do 22. maja, sta deli slovenskih avtorjev prejeli prvi nagradi. Janez Bogataj je za knjigo Potice iz Slovenije, ki je izšla pri založbi Rokus Klett, prejel prvo nagrado za najboljšo kuharsko knjigo vzhodne Evrope. Božidar Jezernik je za delo Kava – čarobni napoj dobil prvo nagrado v kategoriji kave. V delu Potice iz Slovenije etnolog Janez Bogataj predstavlja pot potice od najzgodnejših zapisov do danes. Obsežnemu opisu zgodovinskega razvoja sledi predstavitev 28 receptov za pripravo sladkih in 12 receptov za pripravo slanih potic vseh slovenskih regij. Zbirko nagrad za Slovenijo sta na sejmu, ki ga je pripravilo francosko podjetje Gourmand, dopolnili še druga nagrada v kategoriji morskih jedi, ki jo je prejel Klemen Košir za knjigo Fao 37.2.1 – divji Jadran, Gorenjski tisk iz Kranja pa je zasedel drugo mesto v kategoriji najboljšega kulinaričnega tiska.  Besedilo in foto: TTA 9 Dogaja se Prvi turistični vodnik po Tržiču in njegovi okolici Tržiški turizem je bogatejši za turistični vodnik »Po Tržiču in okolici« avtorja Marjana Žiberne. Na pobudo Tržiškega muzeja ga je na 119 straneh v nakladi tisoč izvodov izdala in financirala Občina Tržič. Kot je na predstavitvi vodnika v začetku maja poudaril tržiški župan Borut Sajovic, živijo Tržičani v kraljestvu kamna, vode in gozdov. Se pa ob tem zavedajo »razvojnih zaostankov in pomanjkljivosti, prav tako nam je jasno, da se še nekaj časa ne bomo mogli primerjati z Bledom, Bohinjem ali Kranjsko Goro. A v času, ko ljudje iščemo svoj mir in sprostitev, nam je lahko v veselje, da imamo neokrnjeno naravo, vodo, ki jo lahko pijemo iz potokov, in živali, ki jih mnogi vidijo samo v živalskem vrtu, v Tržiču in okolici pa so tako rekoč na dosegu roke,« je še dejal župan, ki je k branju vodnika povabil tudi vse domačine, še zlasti tiste, ki se v občini ukvarjajo s turizmom. Tako bodo lahko gostom dragocen vir informacij. Turistični vodnik s priloženim zemljevidom je za zdaj na voljo v TIC Tržič za 9,80 evra (sčasoma bo na voljo tudi drugod po Sloveniji in v zamejstvu) in je prva promocijska publikacija, ki združuje skoraj vse, kar je v Tržiču in njegovi okolici vredno ogleda. V prvem delu vodnika so predstavljene ključne zanimivosti, v drugem so odmevnejše tržiške prireditve, planinske koče z opisom enega od mogočih dostopov, ter pašne planine, kjer pastirji radi postrežejo z domačimi dobrotami. Opisane so možnosti za šport in rekreacijo, ljubitelji sakralne umetnosti se lahko seznanijo s cerkvami, na koncu pa so navedene še turistične kmetije. V besedilo so umeščene tudi kratke predstavitve pomembnih Tržičanov in drugih ljudi, povezanih s tem koncem Slovenije. Fotografije so brezplačno prispevali domači fotografi iz Foto kluba Tržič.  P. H. Ustanovljena Mreža rokodelcev Srca Slovenije V Spodnji Slivni pri Vačah je bila konec aprila uradno ustanovljena Mreža Rokodelcev Srca Slovenije. Nastala je na pobudo Razvojnega centra Srca Slovenije, ki bo njen nosilec. Rokodelcem tega območja (in tudi vsem drugim, ki bodo pristopili k mreži) bodo pomagali pri promociji na domačem in mednarodnih trgih ter si prizadevali za njihov boljši status. Z mesečnimi e-novicami jih bodo obveščali o vsem, kar zadeva rokodelsko problematiko. Direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek je ob ustanovitvi mreže povedala, da bo njena prva naloga odziv na neustrezno zakonodajo.  K. V.  Foto: www.srce-slovenije.si Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 10

Koper 10 Fokus Pričakujejo vas bogata kulturna dediščina in istrske specialitete Koper se obiskovalcu predstavi kot skrito mediteransko mestece, obdano z morjem in hribi, ki zavidljivo ohranja svojo bogato tisočletno zgodovino. Sprehod po mestnih ulicah razodeva razburljivo preteklost, izlet v zaledje pa ponuja številna doživetja. Foto: Ubald Trkoczy Osrednji mestni trg, Titov trg, je eden izmed najlepših sredozemskih trgov v severnojadranskem prostoru. Vzdušje je zelo živahno vse leto, poleti pa ga dodatno popestrijo raznovrstne in tradicionalne prireditve. Prijetno okolje sredozemskega podnebja in bogata ponudba tipične istrske kuhinje poskrbijo za dodatno razvajanje. Nemogoče se je upreti slastnim bobičem, domačim fužem s tartufi in odlični fritaji z divjimi šparglji. Za posladek naj vas razvajajo izvrstne istrske hroštole ali sveže pripravljene miške. Okus vseh teh jedi dodatno obogatijo oljčno olje in vrhunska vina, s katerimi se lahko pohvali koprsko zaledje. V Kopru in okolici bo vsak obiskovalec našel kaj zase. Obisk Hrastovelj je lahko tudi za vas nepozabno doživetje. Kartica vas čaka v Turistično informacijskem centu v Pretorski palači v Kopru in pri mestnih trgovcih, ki imajo oznako KOPER CARD. Izbirali boste med štirimi motivi kartice. Po poteku veljavnosti se kartica preprosto spremeni v magnetek, ki bo okrasil vaš hladilnik. Ob nakupu kartice prejmete tudi nagradni kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 16. januarja 2015, v Pretorski palači. Ne zamudite lepih in praktičnih nagrad! Cena kartice je 12 evrov za odrasle, 10 evrov za študente, dijake in upokojence, 9 evrov pa za otroke in skupine. S KOPER CARD na spoznavanje in odkrivanje mestnih znamenitosti in posebnosti Maja se je Koper pridružil številnim slovenskim in evropskim mestom ter predstavil svojo kartico doživetij, KOPER CARD 2014. Ta odpira vrata koprskih znamenitosti in razkriva številne posebnosti mestnega jedra. Kartica združuje kar tri vsebine. Z njo si boste lahko brezplačno ogledali najpomembnejše znamenitosti, Pretorsko palačo, zvonik, Pokrajinski muzej Koper in Etnološko zbirko. Na vas čakajo tudi nepozabna doživetja. Skupaj s kartico boste prejeli posebna kupončka, ki ju boste lahko porabili pri mestnih ponudnikih za okušanje tipičnih istrskih vin (malvazije in refoška), za sladkanje s sladoledom ali počitek ob kavi. Če pa boste v Koper prišli ob pravem času, boste lahko en kuponček izkoristili za ogled edinega slovenskega pristanišča, Luke Koper. A se odkrivanje mestnega jedra tukaj še ne bo končalo. Mestni trgovci ponujajo številne ugodnosti, ki jih boste lahko izkoristili v njihovih trgovinah ob nakupu ali naročilu storitev večkrat in neomejeno, vse do 31. maja 2015. Nepozabna doživetja tudi letos ponujajo Hrastovlje V Hrastovljah se tudi letos nadaljujejo vodeni ogledi vasi s skupno vstopnico. Turistični vodnik vas bo popeljal po vasi, predstavil zgodovinske, geografske in kulturne posebnosti kraja, predstavil dve vaški galeriji: Jožeta Pohlena in Viktorja Snoja ter prvi del ogleda z vami sklenil v cerkvi sv. Trojice. Tukaj je namreč doma znamenita freska Mrtvaškega plesa, ki je nastala že davnega leta 1490 in je še danes lepo ohranjena. Po končanem ogledu sledijo prava doživetja. Hrastovlje so znane po dobri istrski kuhinji in te dobrote lahko okušate tudi vi. Na voljo so Kmetija Trček, Trgovina s suhomesnimi izdelki, Gostilna Švab, Turistična kmetija Škrgat. Izmed naštetih si v sklopu skupne vstopnice lahko izberete dva ponudnika. Namesto ene pokušnje pa je mogoč tudi ogled zbirke Grozdana Pohlena, ki hrani dragocene predmete iz obdobja prve in druge svetovne vojne. Da vam bo obisk Hrastovelj ostal resnično v lepem spominu, boste z nakupom skupne vstopnice prejeli tudi razglednico. Skupno vstopnico je mogoče kupiti v Turistično informacijskem centru Hrastovlje, vodeni ogledi so ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10., 12. in 14. uri. Izjema sta julij in avgust, ko sta vodena ogleda organizirana ob 10. in 12. uri. Za organizirane skupine pripravljamo oglede tudi med tednom. Odrasli boste za vstopnico odšteli 9,50 evra, dijaki, študenti, upokojenci in skupine 8 evrov, otroci pa 6 evrov. Izkoristite to posebno priložnost in se nam pridružite v Hrastovljah. Informacije Turistično informacijski center Koper (Pretorska palača) Titov trg 3, 6000 Koper, Tel.: 05 6646 403, E-naslov: tic@koper.si www.koper.si | www.koper-card.si Lipov list - Junij 2014 Foto: Jaka Ivančič

[close]

p. 11



[close]

p. 12

PIVOVARSKA ZAVEZA Časi se sicer spreminjajo, vse hitreje in vse bolj. A pivovarstvo, tisto, ki spoštuje primarno znanje, tisto, ki pivo časti kot naravno živilo, se pravi tisto žlahtno pivovarstvo, ki ga goji Pivovarna Laško, ob vsem upoštevanju napredka prisega na starodavno izročilo mojstrov pivovarjev: TEHNOLOGIJA JE BIBLIJA TRADICIONALNA PIVOVARSKA TEHNOLOGIJA rojstni list – vsako pivo ima do potankosti predpisano celotno pot od varjenja, prek alkoholnega vrenja, zorenja do polnjenja. Laški postopek zagotavlja zdaj že pregovorno kakovost. tradicionalna receptura – nič hitenja in pospeševanja, nič skrajševanja postopkov varjenja, alkoholnega vretja in zorenja. Laško pivo zori vsaj 3 do 4 tedne. VODA JE SRCE VODA IZ NEOKRNJENE NARAVE mineralna sestava – izvor pod nepropustnimi globinskimi kameninami v področju neokrnjene narave zagotavlja dolgoživo svežino in kakovost. Laška voda daje zato pivu poseben in izrazit okus. Že stoletja. HMELJ JE DUŠA 100 % SLOVENSKI HMELJ aromatične avtohtone sorte – slovenski hmeljarji vzgajajo zeleno zlato vrhunske kakovosti. Aurora, Celeia in Savinjski golding so pivske začimbe, ki plemenitijo vse vrste našega piva, vsako v drugem razmerju. Poskrbijo za tisti posebni, laški presežek v okusu, aromi, karakterju. www.lASKO.Eu

[close]

p. 13

TD Naklo Po Voglarjevi poti skozi boršt pa do edinstvenega muzeja Naklo se v pisnih virih prvič omenja leta 1241. Kjer danes stoji vas, sta nekoč tekli reki Sava in Tržiška Bistrica. Suho dolino obdajata zakraseli, pretežno z borovim gozdom porasli terasi Udin boršt in Dobrava. Prepleteni sta s potmi in stezami, primernimi za pohode, nordijsko hojo, tek, kolesarjenje, jezdenje konj. Ena izmed njih je Voglarjeva krožna pot v Naklem in okolici. Nezahtevna pot se imenuje po najpomembnejšem Naklancu dr. Gregorju Voglarju (1651–1717), ki je bil tudi osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega. Dolga je štiri kilometre. Prehodimo jo v dveh do štirih urah. Pelje nas skozi središče vasi, del Udin boršta do Poličarjeve samooskrbne kmetije in Muzeja mlinskih kamnov na Polici. Avto lahko parkiramo na parkirišču ob hotelu Marinšek in se podamo na pot ... slika Leopolda Layerja, relief zadnje večerje Franca Zajca, štirje stranski oltarji in prižnica pa Valentina Vrbnika iz Kranja. V prezbiteriju je doprsni kip Naklanca dr. Jerneja Legata, med letoma 1846 in 1875 tržaško-koprskega škofa. Pred cerkvijo od leta 1934 raste lipa v spomin na jugoslovanskega kralja Aleksandra, ubitega v atentatu. O njej vam bo vodnik povedal anekdoto: »Kovač Korl, zanimiv človek, s primorskim naglasom, se je iz kuhinje ali z dvorišča orientiral po uri z zvonika cerkve. Mlada lipica je rasla in hotela postati velika. To se je tudi zgodilo. Začela je zakrivati uro. Kovaču Korlu to ni bilo prav in je poslal sina, da lipi odreže vrh. Splezal je v drevo in očetu izpolnil željo. In ko danes pogledamo postavno lipo, res tik pod vrhom opazimo več vrhov.« Sredi vasi stojita nekdanji furmanski gostilni, pri Težiču in Zgubu. Po zaprtju gostiln so se njuni lastniki posvetili pletilstvu in predilništvu. V starem zadružnem domu domuje poštni urad, letošnji stoletnik. 13 Fokus Nekoč je sopihala lokomotiva Pri nekdanji železniški postaji od leta 2008 oziroma od stote obletnice odprtja železniške proge Kranj–Tržič, stoji muzejska potniška lokomotiva 53-019. Spominja na čas, ko je še veselo piskala proti Tržiču. Leta 1966 je za vedno utihnila, železniške tire med Naklim in Tržičem pa so razdrli. Lučaj stran ob stavbi Kmetijske zadruge Naklo na cesti na Okroglo od lani stoji sto let star, restavriran trosilnik umetnega gnojila. Postavljen je bil ob 110-letnici kmetijskega zadružništva v Naklem. Na glavni cesti nam padeta v oko lepo prenovljeni Španova hiša iz leta 1695 in kapelica. Do leta 1929 je bila v hiši furmanska gostilna, konec 19. in prva leta 20. stoletja tudi pomožna pošta. Prenovljena kapelica ima v niši kip Srca Jezusovega, delo domačina, nadarjenega kiparja Jožefa Pavlina, zaposlenega v Vurnikovi delavnici v Radovljici. Letos se spominjamo stoletnice njegove smrti. Razglednik na poti Pot nadaljujemo proti Malemu Naklemu. V vasi je lepo obnovljena Zaletevova domačija z baročno hišo iz leta 1743. Njeni lastniki so imeli v drugi polovici 19. stoletja poleg kmetije tudi opekarno; z njihovo opeko naj bi bilo pozidano poslopje kranjske gimnazije. Od tod stopimo v mešan gozd in se, sledeč lesenim tablicam križevega pota, povzpnemo na Štucelj, konglomeratni pomol Udin boršta. Na njem je bil nekoč rimski obrambni stolp, od leta 1966 pa je velik bel križ. S pomola se odpira čudovit pogled na vasi Naklo, Strahinj in Cegelnica, na Sv. Jošt, Jelovico in na del Julijskih Alp s Triglavom. Od tod je še kak kilometer do Police in Poličarjeve kmetije ter njene- Najlepša na Gorenjskem Župnijska cerkev sv. Petra iz leta 1755 je ena najlepših baročnih cerkva na Gorenjskem. Njen glavni oltar je delo Ivana Vurnika st., oltarna Muzejska potniška lokomotiva 53-019 Muzej mlinskih kamnov na Polici Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 14

14 Fokus Zaletevova domačija v Malem Naklem ga muzeja mlinskih kamnov. Samooskrbna kmetija nas lahko založi z mlečnimi izdelki, krompirjem, peso, zelenjavo in jajci, muzej pa so uredili v kamnolomu, v katerem je Puharjev rod kranjskih kamnosekov dobra tri stoletja iz bistriško-savskega konglomerata klesal mlinske kamne. Deseto leto je že tu edini takšen muzej v Sloveniji. V njem je vse tako, kot je leta 1975 zapustil zadnji kamnosek Franc Puhar. Na novem kozolcu Poličarjeve kmetije pa si lahko večidel leta ogledujemo likovna dela članov KD Dobrava Naklo.  Besedilo in foto: Damijan Janežič, TD Naklo Tematske poti v Naklem in okolici Pot kulturne dediščine: Ogled kulturne dediščine v središču Naklega, muzejske lokomotive, župnijske cerkve, spomenika dr. Gregorju Voglarju (2 uri). Rokodelska pot: Ogled Muzeja mlinskih kamnov, rezbarskih izdelkov Janeza Vovka in Poličarjeve kmetije (1 ura). Pot miru: Ogled vile Toma Zupana, vaške cerkvice sv. Marije Magdalene in vasi Okroglo (1,5. ure). Pot povezovanja preteklosti in sodobnosti: Ogled vaške cerkve sv. Miklavža, Biotehniškega centra Naklo in vasi Strahinj (3 ure). Taborska pot: Ogled župnijske cerkve sv. Jakoba v Podbrezjah in cerkvice Žalostne Matere Božje na taboru, spomenikov pisateljema Mimi Malenšek in Karlu Mauserju, začetniku sadjarstva, podbreškemu župniku Francu Pircu in sadjarskih kmetij v Podbrezjah (2,5 ure). Dupljanska pot: Ogled cerkve sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah, graščine in Vogvarjeve lesene hiše z muzejem čevljarstva in etnološko zbirko v Spodnjih Dupljah (2,5 ure). Dežela konglomeratnega krasa: Ogled kraških značilnosti in pojavov v Udin borštu (3 ure). Vodna učna pot Strahinj v okolici Biotehniškega centra Naklo v Strahinju; predstavi vodo v različnih okoljih (1,5 ure).  Več: www.tdnaklo.com TD Lucija – Križeča vas Učna vas za etnološko in kulturno dediščino Križeča vas je strnjeno, pretežno kmečko naselje na hribčku v dravinjski dolini, slab kilometer od zgodovinskega kraja Studenice. Na robu vasi je cerkev sv. Lucije, zavetnice vida in domala dve desetletji tudi tukajšnjega turističnega društva (Lucija). Vanj so povezani vsi vaščani, ki so s skupnimi prizadevanji dosegli, da je vas v zadnjih desetih letih prejela več priznanj za urejenost, lani pa je postala tudi prva učna vas prikaza etnološko-kulturne dediščine v Sloveniji. Vsak petek odprejo vaško tržnico z lokalnimi izdelki Lipov list - Junij 2014

[close]

p. 15

15 Fokus Replika stare vinske preše V središču vasi je 181 let stara restavrirana preša za prikaz kmečkih opravil. Z njo na prireditvah TD prešajo grozdje in sadje. Postavili so oglarsko kočo za prikaz kuhanja oglja. Postavili so mlin na veter, v katerem redno meljejo moko na vetrno moč. Ob mlinu je kozolec s shrambo, v katerem bodo uredili muzej. V vasi je kmečka izba s krušno pečjo, v kateri vsak petek prikažejo peko kruha. Ob petkih pripravijo tudi odprto kmečko tržnico z lokalno ponudbo izdelkov. V vasi so postavili še lesene kipe mlinarja v naravni velikosti, Groharjevega sejalca in oglarskega škrata ter zavetnice sv. Lucije; ta je ob prireditvenem prostoru, ki sprejme do tri tisoč obiskovalcev. Po vasi je sicer speljana krožna sprehajalna pot. Ob vhodu v vas, ki jo pisni viri prvič omenjajo leta 1249, se boči lesen izrezljani obok, ki prijazno pozdravlja obiskovalce, v središču vasi pa je ime vasi – zasajeno. Vas s 33 domačijami in približno sto prebivalci je na splošno izjemno lepo urejena. Turističnemu društvu, v katerem so povezani vsi vaščani, je v slabih dvajsetih letih uspelo spodbuditi ce- Kmečka izba, v kateri pečejo kruh lovito ureditev vaške infrastrukture ter ureditev skupnih in zasebnih zelenic; na balkonih, oknih in vrtovih vsako leto posadijo več kot sedem tisoč različnih cvetlic. Pri vsaki domačiji so okrasni kozolček z rožami, lično izdelana klop in koš za smeti (odpadke sicer strogo ločujejo). Vsi dovozi do domačij so asfaltirani ali tlakovani. TD Lucija skrbi tudi za družabno in kulturno življenje na vasi (na prireditvah v vasi so v preteklih letih sodelovali številni priznani slovenski umetniki, glasbeniki ...), pri čemer namenja poseben poudarek ohranjanju kulturne dediščine in starih običajev. Tradicionalne prireditve v Križeči vasi so: • poletna prireditev »Od zrna do kruha« • prikaz življenja na vasi »Dar jeseni« • Lucijino koledovanje v čast zavetnice TD Lucija • pustna koledovanja s prikazom starih šeg in navad  Besedilo in foto: TD Lucija Vaški čebelnjak Hiše v cvetju Mlin na veter, v katerem meljejo moko Lipov list - Junij 2014

[close]

Comments

no comments yet