DZ01-2014b

 

Embed or link this publication

Description

DZ01-2014b

Popular Pages


p. 1

Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ Marko Glažar Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije Delovni zvezek 1/2014, let. XXIII Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namreč v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Kratka vsebina: Delovni zvezek predstavlja izračun potencialne rasti v Sloveniji z metodologijo produkcijske funkcije. Opisan je postopek izločanja cikličnih komponent pri posameznih proizvodnih faktorjih. Poleg predstavitve zadnjih razpoložljivih izračunov so analizirane tudi revizije izračunov glede na zadnje razpoložljive podatke in napovedi za obdobje 2008–2013. Ključne besede: potencialna rast, produkcijska funkcija, naravna brezposelnost, skupna faktorska produktivnost, delo, kapital, Kalmanov filter.

[close]

p. 2

Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: Urška Brodar (urska.brodar@gov.si) Delovni zvezek: Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije Avtor: mag. Marko Glažar (marko.glazar@gov.si) Delovni zvezek je recenziran. Delovni zvezek ni lektoriran. Ljubljana, april 2014 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 330.55(0.034.2) GLAŽAR, Marko, 1976Izračun potencialne rasti BDP [Elektronski vir] : metodologija produkcijske funkcije / Marko Glažar. - El. knjiga. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2014. - (Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letn. 23, 1) Način dostopa (URL): http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/delovni_z vezki/?no_cache=1 ISBN 978-961-6839-23-5 (pdf) 273560064

[close]

p. 3

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije i KAZALO VSEBINE 1 2 UVOD ...................................................................................................................................................... 1 PRISPEVKI K RASTI BDP ......................................................................................................................... 2 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 3 Kapital .................................................................................................................................................................................. 2 Delo ...................................................................................................................................................................................... 3 Skupna faktorska produktivnost (TFP) .................................................................................................................... 4 Dekompozicija rasti BDP .............................................................................................................................................. 4 IZRAČUN RASTI POTENCIALNEGA BDP................................................................................................. 6 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5. 3.6. 3.7. Kapital .................................................................................................................................................................................. 6 Delo ...................................................................................................................................................................................... 6 Skupna faktorska produktivnost ............................................................................................................................... 8 Potencialna rast ............................................................................................................................................................... 9 Analiza izračunov z različnimi letniki podatkov ............................................................................................... 10 Spremembe v posameznih elementih metode ............................................................................................... 12 Viri podatkov in napovedi ........................................................................................................................................ 15 4 5 6 SKLEP .................................................................................................................................................... 16 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................................................... 17 PRILOGA: Analiza izračunov EK za Slovenijo z različnimi letniki podatkov ..................................... 18

[close]

p. 4

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije ii Kazalo slik in tabel Slika 1: Kapital v obdobju 1996–2012 v stalnih cenah 2000, logaritemska skala .................................................................................. 3 Slika 2: Zaposlenost v 1000 osebah in opravljene delovne ure, 1996–2012 ........................................................................................... 3 Slika 3: Izračunana rast TFP za obdobje 1995–2012 (z in brez uporabe podatka o opravljenih delovnih urah).......................... 4 Slika 4: Dekompozicija rasti BDP na prispevke dela, kapitala in TFP v obdobju 1995–2012 .............................................................. 5 Slika 5: Anketna stopnja brezposelnosti in naravna stopnja brezposelnosti (NAWRU) v obdobju 1997–2014 ........................... 7 Slika 6: Dekompozicija prispevkov dela k potencialni rasti na populacijo, participacijo, NAWRU in delovne ure na zaposlenega ................................................................................................................................................................................................................ 8 Slika 7: Rast TFP in trendne TFP, izračunane z različnima metodologijama – Kalmanovim filtrom in Hodrick-Prescottovim (λ=100) .......................................................................................................................................................................................................................... 9 Slika 8: Prispevki k rasti potencialnega BDP v obdobju 1996–2020 ........................................................................................................10 Slika 9: Izračunana potencialna rast z različnimi letniki podatkov (zadnji SURS podatek za leto 2007, 2008, 2009, 2010, 2011,2012) .................................................................................................................................................................................................................11 Slika 10: Rast BDP glede na letnik podatkov (SURS) in napovedi (UMAR, prekinjena črta) ..............................................................12 Slika 11: Opravljene delovne ure na zaposlenega za obdobje 1997–2012 ...........................................................................................13 Slika 12: Primerjava izračunane potencialne rasti BDP ter prispevkov proizvodnih faktorjev, z in brez uporabe podatka o opravljenih delovnih urah ....................................................................................................................................................................................14 Slika 13: Vpliv spremembe definicije delovno aktivne starosti na 15–74 let iz 15–64 let na izračun potencialne rasti BDP in prispevek dela ..........................................................................................................................................................................................................14 Slika 14: Izračunana potencialna rast EK za Slovenijo z različnimi letniki podatkov. ..........................................................................18 Tabela 1: Primerjava nekaterih spremenljivk za leto 2010 v izračunu potencialne rasti, glede na letnik podatka ...................12 Tabela 2: Nabor podatkovnih serij, uporabljenih v izračunu potencialne rasti....................................................................................15

[close]

p. 5

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije iii Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – Bruto domači proizvod, EK – Evropska komisija, EPC - Economic Policy Committee/Odbor za ekonomsko politiko, EU – Evropska unija, HP filter – Hodrick-Prescottov filter, ILO – International Labour Organization/Mednarodna organizacija dela, KF – Kalmanov filter, NAWRU – Non-accelerating wage rate of unemployment/Naravna stopnja brezposelnosti, OGWG – Output Gap Working Group/Delovna skupina za proizvodno vrzel, SNA – System of National Accounts/Sistem nacionalnih računov, SURS – Statistični urad RS, TFP – Skupna faktorska produktivnost, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

[close]

p. 6

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije iv Povzetek Delovni zvezek predstavlja izračun potencialne rasti v Sloveniji z metodologijo produkcijske funkcije. Izračuni potencialne rasti in proizvodne vrzeli s produkcijsko funkcijo, ki jo je odobril Svet za gospodarske in finančne zadeve (ECOFIN Council), se na ravni EU uporabljajo od leta 2002. V največji meri uporabljamo metodologijo EK, hkrati pa tudi pretekle raziskave in delo UMAR, zato so rezultati že zaradi metodologije različni od rezultatov EK. V delovnem zvezku je opisan postopek izločanja cikličnih komponent pri posameznih proizvodnih faktorjih. Poleg predstavitve zadnjih razpoložljivih izračunov so analizirane tudi revizije izračunov glede na zadnje razpoložljive podatke in napovedi za obdobje 2008–2013. Za dodatno primerjavo rezultatov so dodani še rezultati EK in OECD. Zadnji rezultati kažejo na globok upad potencialne rasti BDP po izbruhu krize v 2008. Potencialna rast se je, iz ravni blizu 4 % pred krizo, v 2008 začela zniževati in dosegla negativno raven v 2010, srednjeročno pa se pričakuje na ravni okoli ničle. Trenutno nizko potencialno rast najbolj zaznamuje visok porast naravne brezposelnosti (2009–2013), ki pa je deloma posledica trenutne metodologije EK za izračun NAWRU. Izračuni potencialne rasti se glede na posamezno leto izračuna razlikujejo, prav tako za pretekla obdobja. Delno prihaja do tega zaradi revizij letnih podatkov SURS, predvsem pa zaradi sprememb v napovedih gospodarske rasti in ostalih makroekonomskih spremenljivk ter narave metodologije, ki vključuje filtriranje serij. Summary European Commission has used the production function approach to compute potential output since 2002. The methodology was endorsed by the ECOFIN Council and is updated periodically by the Output Gap Working Group. This study describes the production function approach that is used by IMAD. The methodology follows closely the EC methodology; however some additional IMAD research is incorporated as well. Minor differences in the methodology and different data sets used result in some deviation in the IMAD results compared with the results published by the EC. The study describes the processes of eliminating the cyclical components at production factors. The recent calculations indicate a substantial weakening of potential GDP growth in the upcoming period. The calculations using the PF approach show that after starting to drop strongly in 2008 from around 4% before the crisis, potential GDP growth will fall to as low as -1.7% in 2013 and is expected to turn positive only after 2016. Among individual components of the calculated potential GDP growth, the contribution of labour will decline most relative to the pre-crisis period in the coming years. Partly, this also reflects the current methodology for calculation of the NAWRU. The results in the recent years depend strongly on the vintage of data and forecasts used. In part, this is a consequence of revisions in the national accounts data by SURS, but the main reasons are changes in the economic forecasts used in the calculations, and intrinsic characteristics of the methodology that includes filtering of series.

[close]

p. 7

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 1 1 UVOD Rast potencialnega bruto domačega proizvoda (BDP) oz. potencialna rast je merilo sposobnosti ekonomije za vzdržno rast brez inflacijskih pritiskov, proizvodna vrzel pa je indikator izkoriščenosti proizvodnih kapacitet (D'Auria in ostali, 2010). Evropska komisija (EK) in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za ocenjevanje potencialnega BDP in proizvodne vrzeli uporabljata strukturno metodo, ki temelji na konceptu produkcijske funkcije. Alternativa so različne statistične metode za izločitev ciklične komponente iz serije BDP.1 Tako statistične kot strukturna metoda imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti. Prednost strukturne metode je možnost podrobnejše obravnave osnovnih ekonomskih faktorjev, ki vplivajo na potencialno rast. Nadaljnje prednosti so povezava med potencialno rastjo in naravno stopnjo brezposelnosti ter možnost uporabe metode za pripravo scenarijev rasti ob danih tehnoloških, institucionalnih in demografskih predpostavkah (D'Auria, 2010). Za potrebe nadzora politik Evropske unije (EU) je bila izbrana strukturna metoda s produkcijsko funkcijo. Izračuni potencialne rasti in proizvodne vrzeli s produkcijsko funkcijo, ki jo je odobril Svet za gospodarske in finančne zadeve (ECOFIN Council), se na ravni EU uporabljajo od leta 2002. V Odboru za ekonomsko politiko (Economic Policy Committee, EPC) deluje delovna skupina za proizvodno vrzel (Output Gap Working Group, OGWG)2. EK periodično objavlja članke, ki povzemajo delo skupine na metodologiji produkcijske funkcije (2002, 2006 in 2010). Ena od osnovnih zahtev za metodologijo, ki jo uporablja EK, je enaka obravnava za vse članice, zaradi različno dostopnih podatkov pa so vseeno manjše razlike med metodo izračuna za nove in stare članice. Na UMAR v največji meri uporabljamo metodologijo EK, hkrati pa tudi pretekle raziskave in delo UMAR, zato so rezultati potencialne rasti in proizvodne vrzeli različni od rezultatov EK. Izračuni potencialne rasti se za posamezno leto izračuna razlikujejo, prav tako za pretekla obdobja. Delno prihaja do tega zaradi revizij letnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), predvsem pa zaradi sprememb v napovedih gospodarske rasti in ostalih makroekonomskih spremenljivk. Zadnji rezultati kažejo na globok upad potencialne rasti BDP po izbruhu krize v 2008. Potencialna rast se je, iz ravni blizu 4 % pred krizo, v 2008 začela zniževati in dosegla negativno raven v 2010, srednjeročno pa se pričakuje ravni okoli ničle. Delovni zvezek v prvem delu obravnava prispevke posameznih faktorjev v produkcijski funkciji k rasti BDP. V drugem delu se osredotoči na koncept potencialne rasti, kjer iz posameznih elementov produkcijske funkcije izločamo ciklične komponente. V tem delu predstavimo učinek nekaterih sprememb v metodologiji produkcijske funkcije, ki so bile vpeljane po zadnji objavi EK v 2010 (D'Auria, 2010). Glavni namen DZ je opisati metodo, ki jo na UMAR uporabljamo za izračun potencialne rasti. Glede na to, da smo v veliki meri vezani na metodologijo EK, DZ ne sega na področja alternativnih metodologij, zato je tudi nabor oz. pregled literature temu primeren. 2 V delovni skupini OGWG ima svojega predstavnika tudi UMAR. 1

[close]

p. 8

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 2 2 PRISPEVKI K RASTI BDP V tem delu je predstavljen model produkcijske funkcije, ki ga uporablja EK (D'Auria, 2010). Predpostavka metode produkcijske funkcije je Cobb-Douglasova funkcijska oblika. Metodo, iz katere izhaja EK, je uporabila že OECD, opisana pa je v Giorno in ostali (1995). V skladu z uporabljeno metodologijo je BDP rezultat faktorjev kapitala in dela. Ostanek (Solowov ostanek), ki je odvisen od produktivnosti in izkoriščenosti kapacitet, se interpretira kot skupna faktorska produktivnost (TFP). Funkcijo lahko zapišemo v Cobb-Douglasovi obliki: ࢅ = ࡸ∝ ࡷ૚ି∝ ∗ ࢀࡲࡼ, (1) kjer Y predstavlja BDP, L je delo in K kapital. α je koeficient elastičnosti za delo, 1- α za kapital. Ob predpostavki konstantnih donosov obsega in popolne konkurence lahko koeficient α ocenimo z deležem plač zaposlenih v celotnem faktorskem dohodku iz nacionalnih računov. V izračunih uporabljamo konstantni koeficient α = 0,7. 2.1. Kapital Obseg kapitala, ki je osnova za izračun prispevka kapitala k rasti BDP in k rasti potencialnega BDP, smo izračunali z metodo stalnega inventarja: ࡷሺ࢚ሻ = ሺ૚ − ࢾሻ ∗ ࡷሺ࢚ − ૚ሻ + ࡵሺ࢚ሻ, (2) kjer je K(t) kapital v letu t, δ stopnja amortizacije (7,5 %) in I(t) bruto investicije v osnovni kapital. Upoštevamo skupne investicije zasebnega in javnega sektorja. Metoda zahteva predpostavko o razmerju med kapitalom in BDP za začetno leto. Za osnovo smo vzeli rezultate metode stalnega inventarja iz raziskave Jongena (2004). Jongen je izračunal serijo stoga kapitala za obdobje 1972–2002 z metodo stalnega inventarja. V letu 1995 je izračunano razmerje med stogom kapitala in BDP znašalo 1,7 in ta predstavlja našo osnovo za izračune serije kapitala od 1996.3 Naši izračuni se od Jongenovih razlikujejo za obdobje 1995–2002 zaradi kasnejših revizij nacionalnih računov, ki jih je objavil SURS. Rast kapitala se je v prvem letu po krizi več kot prepolovila, v letu 2012 pa ima že negativne stopnje rasti. BDP se je krčil še hitreje, zato je v letu 2009 prišlo do občutnega skoka v razmerju med kapitalom in BDP. V letu 2012 je bilo izračunano razmerje med obsegom kapitala in BDP 2,5 (Slika 1). EK ima za leto 1995 za vse nove članice vrednost 2 za razmerje med stogom kapitala in BDP. Višje izhodišče (vrednost razmerja med kapitalom in BDP je 2) bi v naših izračunih dvignilo povprečni doprinos kapitala k rasti v višini 0,2 o. t, zmanjšal pa bi se doprinos skupne faktorske produktivnosti. 3

[close]

p. 9

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 3 Slika 1: Kapital v obdobju 1996–2012 v stalnih cenah 2000, logaritemska skala Kapital Mio EUR v stalnih cenah 2000, logaritem 11,2 11,0 10,8 10,6 10,4 10,2 10,0 9,8 9,6 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 0,5 0,0 2,0 1,5 1,0 Kapital/BDP 3,0 2,5 Razmerje med kapitalom in BDP Delovne ure, v mio Vir: Lastni izračuni. 2.2. Delo Pri dekompoziciji rasti BDP v izračunu za prispevek dela uporabljamo seriji zaposlenosti po nacionalnih računih in opravljenih delovnih urah, ki ju objavlja SURS.4 Uporaba podatkov o opravljenih delovnih urah pomeni, da se posledično TFP lahko razlaga kot produktivnost na uro in ne na osebo. Brez uporabe podatka o opravljenih urah bi se, v primeru znižanja števila opravljenih delovnih ur, ob enakem številu zaposlenih, to odrazilo kot znižanje TFP (Slika 3). Trendna TFP in potencialna rast bi bili nižji tudi, če se število opravljenih ur ne bi več zniževalo. Pri opravljenih delovnih urah smo sicer soočeni s podatkovnim problemom, saj SURS objavlja serijo opravljenih delovnih ur z začetnim letom 2000. Za leta od 1995 do 1999 uporabljamo ocene iz gradiva delovne skupine OGWG. Slika 2: Zaposlenost v 1000 osebah in opravljene delovne ure, 1996–2012 Zaposleni po SNA 1020 1000 Zaposlenost, v 1000 980 960 940 920 900 880 860 840 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 1350 1400 1500 1550 Opravljene delovne ure 1600 1450 Vir: SURS, UMAR. *Serija je popravljena za preloma v seriji 2002 in 2009. V seriji upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji zaposlenosti (v osebah) v letu 2002 (štetje pogodbeno zaposlenih) in v seriji opravljenih delovnih ur v letu 2009 (upoštevanje začasnih odsotnosti z dela). 4

[close]

p. 10

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 4 2.3. Skupna faktorska produktivnost (TFP) TFP je izračunana kot Solowov ostanek iz logaritmirane enačbe (1): ࢚ࢌ࢖ = ࢟−∝ ࢒ − ሺ૚−∝ሻ࢑. (3) Prispevek TFP je volatilen, saj vsebuje tudi ciklično komponento, ki je povezana z izkoriščenostjo kapacitet v gospodarstvu. Na Sliki 3 je prikazan učinek vključitve podatka o opravljenih delovnih urah. Razlika je predvsem v letih 2005–06 ter 2011–12, ko se je zmanjševalo število opravljenih delovnih ur na osebo (Slika 2). Zaposlenost, merjena v opravljenih delovnih urah, je zato izkazovala bistveno nižjo rast kot zaposlenost, merjena v osebah. Posledično je v tem obdobju izračunana višja rast TFP v primeru merjenja zaposlenosti v delovnih urah. Slika 3: Izračunana rast TFP za obdobje 1995–2012 (z in brez uporabe podatka o opravljenih delovnih urah) TFP z delovnimi urami TFP brez delovnih ur 6 4 2 Rast TFP, v % 0 -2 -4 -6 -8 -10 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: lastni izračuni. 2.4. Dekompozicija rasti BDP Dekompozicija rasti BDP na prispevke dela, kapitala in TFP za obdobje 1995–2012 kaže na relativno stabilne prispevke kapitala h gospodarski rasti v višini blizu 2 o. t. do začetka gospodarske krize, v zadnjih letih pa prispevek kapitala pade celo na negativne 0,1 o. t. prispevka v 2012. Prispevek dela je relativno nizek, v opazovanem obdobju je v povprečju negativen, v višini 0,2 o. t. Visoka rast zaposlenosti v obdobju konjukture (2007–2008 po podatkih o opravljenih delovnih urah) ter padec zaposlenosti v zadnjih letih se odražata tudi v močnem obratu pri prispevku dela k rasti BDP v 2009. Povprečni prispevek TFP k rasti (1,5 o. t.) je v opazovanem obdobju primerljiv s prispevkom kapitala (1,6 o. t.), kljub globokemu padcu v 2008 in še posebej v 2009. V letih 2009–2010 je prispevek TFP najpomembnejši za, sicer skromno, gospodarsko rast, v letu 2012 pa je zopet negativen.

[close]

p. 11

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 5 Slika 4: Dekompozicija rasti BDP na prispevke dela, kapitala in TFP v obdobju 1995–2012 K 8 6 Prispevki k rasti BDP, v o.t. 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 L TFP BDP 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 Realna rast BDP, v % Vir: SURS, lastni izračuni.

[close]

p. 12

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 6 3 IZRAČUN RASTI POTENCIALNEGA BDP Pri prehodu od dejanskega k potencialnem BDP, moramo najprej definirati potencialno uporabo produkcijskih faktorjev. Rast potencialnega BDP lahko izračunamo kot vsoto prispevkov rasti kapitala, potencialne zaposlenosti in rasti trendne TFP. 3.1. Kapital Prispevek kapitala k rasti potencialnega BDP temelji na predpostavki popolne izkoriščenosti obstoječega kapitala v ekonomiji. Serije kapitala za izračun potencialne rasti zato ne gladimo. Kljub temu, da je serija bruto investicij v osnovni kapital precej volatilna, je serija kapitala relativno stabilna, saj neto investicije v posameznem letu predstavljajo le manjši delež celotnega obsega kapitala. Ker kapital v našem primeru vključuje tako proizvodne kot gradbene investicije, implicitno računamo povprečno produktivnost celotnega kapitala in ne posameznih komponent. Dokler ne pride do večjih premikov v strukturi investicij, tak pristop ne privede do pristranske ocene potencialne rasti. 3.2. Delo Pri konceptu potencialne rasti hočemo izračunati prispevek dela oz. potencialno zaposlenost, izraženo v delovnih urah, ob predpostavki »normalne« izkoriščenosti. Za izhodišče vzamemo število prebivalstva v delovno aktivni starosti, trendno stopnjo udeležbe in naravno stopnjo brezposelnosti (NAWRU – »nonaccelerating wage rate of unemployment«): ࢖ࡸ = ሺ૚ − ࡺ࡭ࢃࡾࢁሻ ∗ ሺࡼ࢕࢖ ∗ ࡼࡾሻ, (4) kjer je ࢖ࡸ potencialna zaposlenost, ࡺ࡭ࢃࡾࢁ naravna stopnja brezposelnosti5, ࡼ࢕࢖ populacija v delovno aktivni starosti (15–74), ࡼࡾ pa trendna stopnja udeležbe (participation rate). Stopnja aktivnosti prebivalstva v delovno aktivni starosti je definirana kot: ࡼࡾ′ = ሺሺ૚ିࡺ࡭ࢃࡾࢁሻሻ/ࡼ࢕࢖. (5) Trendno stopnjo udeležbe dobimo iz stopnje aktivnosti prebivalstva v delovno aktivni starosti, zglajeno s Hodrick-Prescottovim (HP) filtrom (ߣ = 100ሻ. Prispevek delovnih ur na zaposlenega vstopa v prispevek dela zglajen s HP filtrom (ߣ = 10ሻ.6 NAWRU smo ocenili z bivariatnim modelom neopazljivih komponent z uporabo letnih serij anketne stopnje brezposelnosti in nominalne rasti plač. Izračun temelji na predpostavki, da je stopnja naravne brezposelnosti sestavljena iz neopazovanih ciklične in trendne komponente. S Kalmanovim filtrom izločimo ti dve komponenti z upoštevanjem specifikacij procesa, ki generira ciklično in trendno komponento. Za izločanje ciklične komponente se uporabi ekonomske podatke, predvsem povezavo med plačno inflacijo (ઢ࣊࢝ ࢚ ) in ciklično nezaposlenostjo v Phillipsovi krivulji: ࡸ 5 Brezposelnost, ki ne pomeni pritiska na zvečanje oz. zmanjšanje rasti plač. Podobno kot pri izračunih EK, je izbira parametra ࣅ arbitrarna. Večinoma je vrednost 10 ali 100. 6

[close]

p. 13

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 7 ઢ࣊࢝ ࢚ = ࢼ૙ + ࢼ૚ ࢄ࢚ + ࢼ૛ ࢁ࢚ + ࢛࢚ , (6) kjer je ࢁ࢚ vrzel med naravno in dejansko stopnjo nezaposlenosti (unemployment gap), ࢄ࢚ pa so ostale eksogene pojasnjevalne spremenljivke (pogoji menjave, produktivnost, delež sredstev za zaposlene v BDP in podobno). Ostali neopazovani šoki so zajeti v napaki ࢛࢚ , ki je lahko avtokorelirana. V izračunu Jesen 2013 je enačba (6) zapisana v obliki7: ઢ࣊࢝ ࢚ = ૙, ૚૟ + ૙, ૝૟ ∗ ࢊࢊ࢖࢘࢕ࢊ + ૙, ૞૟ ∗ ࢊࢊ࢚࢕࢚ + ૙, ૞૝ ∗ ࢊࢊ࢚࢕࢚૚ − ૙, ૛૞ ∗ ࢙࢝ − ૛, ૞ ∗ ࢁ࢚ , (7) (3,17) (2,08) (2,36) (-1,83) (-2,01) kjer je ࢊࢊ࢖࢘࢕ࢊ druga diferenca produktivnosti, ࢊࢊ࢚࢕࢚ druga diferenca pogojev menjave, ࢊࢊ࢚࢕࢚૚ druga diferenca pogojev menjave z enim odlogom in ࢙࢝ delež stroškov dela v celotnih prihodkih. V oklepajih so tstatistike, kritična vrednost za 10-odstotno stopnjo značilnosti je 1,753, za 5-odstotno pa 2,120. Kot kaže Slika 5, je NAWRU, izračunana s to metodologijo, s 5 % v 2008 poskočila na preko 10 % v zadnjih letih. Podoben vzorec opažajo tudi v drugih državah z visokim (relativnim) porastom ILO brezposelnosti. Visokega porasta NAWRU pogosto ni mogoče opravičiti kot dejansko strukturno spremembo. Rigidnost nominalnih plač navzdol lahko pojasni visok porast NAWRU v zadnjem obdobju, saj modelski izračun predpostavlja, da se vrzel brezposelnosti poveča, če rast nominalnih plač upada. V delovni skupini OGWG se zaradi teh kritik pripravlja alternativna metodologija za izračun NAWRU. Slika 5: Anketna stopnja brezposelnosti in naravna stopnja brezposelnosti (NAWRU) v obdobju 1997– 2014 ILO stopnja nezaposlenosti 12 11 10 9 V% 8 7 6 5 4 3 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 ILO nezaposlenost - HP filter (λ=100) NAWRU Vir: SURS, napovedi UMAR, lastni izračuni. *Za primerjavo je prikazana še stopnja brezposelnosti, zglajena s HP filtrom (λ=100). Če prispevek dela k rasti potencialnega BDP razdelimo na prispevke rasti populacije v delovno aktivni starosti, stopnje udeležbe, NAWRU in delovnih ur na zaposlenega (Slika 6), vidimo, da ima na srednji rok konstantno negativni prispevek krčenje populacije v delovno aktivni starosti. V obdobju 2009–13 je največji negativni prispevek zaradi rasti NAWRU, v obdobju pred krizo pa je negativno prispeval predvsem prispevek zaradi zmanjševanja trendnih opravljenih ur na zaposlenega. Stopnja delovne aktivnosti se znižuje že od vrha v 2009 zaradi slabih razmer na trgu dela in pesimističnih napovedi zaposlenosti in nezaposlenosti. Posledično ima tudi trendna stopnja delovne aktivnosti od 2010 negativne prispevke k potencialni rasti. 7 Za izračune smo uporabili program GAP (Planas in Rossi, 2010). Program GAP je dosegljiv na eemc.jrc.ec.europa.eu/Software-GAP.htm.

[close]

p. 14

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 8 Slika 6: Dekompozicija prispevkov dela k potencialni rasti na populacijo, participacijo, NAWRU in delovne ure na zaposlenega Delovne ure/zaposlenega 1,5 1,0 Prispevek k rasti, v o.t. 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 NAWRU Stopnja participacije Populacija Skupaj Vir: Lastni izračuni. 3.3. Skupna faktorska produktivnost Pri izračunu rasti potencialnega BDP uporabljamo trendno TFP. Trendno TFP določimo z uporabo bivariatnega Kalmanovega filtra (KF), kjer uporabimo povezavo med TFP ciklom in stopnjo izkoriščenosti kapacitet v ekonomiji. Model, ki povezuje TFP in izkoriščenost kapacitet, lahko zapišemo v obliki: ࢚ࢌ࢖࢚ = ࢚࢚ + ࢉ࢚ (8) ࢉ࢛࢚ = ࢑ + ࢼࢉ࢚ + ࢋ࢚ , (9) kjer je ࢚ࢌ࢖࢚ skupna faktorska produktivnost, ࢚࢚ trendni del TFP, ࢉ࢚ ciklični del TFP in ࢉ࢛࢚ stopnja izkoriščenosti kapacitet v ekonomiji. Ključni parameter, ki ga je potrebno oceniti, je ࢼ. Ta parameter meri stopnjo povezave med izkoriščenostjo kapacitet in TFP. Dodatne predpostavke v modelu so, da trendni del TFP sledi modelu naključnega hoda s trendom (random walk with drift), ciklična komponenta ࢉ࢚ pa AR(2) procesu. Ker modela ne moremo oceniti s standardnimi ekonometričnimi metodami, se uporablja procedura, imenovana Kalmanovo filtriranje.8 Parameter ߚ v enačbi (9) je v izračunu Jesen 2013 ocenjen na 1,46 (t-statistika je 5,33), kar nakazuje na močno povezavo med izkoriščenostjo kapacitet v ekonomiji in cikličnim delom TFP. Iz Slike 7 je razvidno, da izračuni velik padec TFP v času krize (2008–09) interpretirajo kot ciklični del TFP. Pogosta metoda za določanje trendne TFP je tudi glajenje TFP s HP filtrom. Uporaba bivariatnega KF, ki uporablja informacije o zasedenosti proizvodnih kapacitet za ugotavljanje cikličnosti, ima pred uporabo HP filtra več prednosti. Problem končnih vrednosti je pri KF namreč manj izrazit kot pri HP filtru, manj je revizij 8 Program GAP (Planas in Rossi, 2010). Program temelji na Kuttnerjevem (1994) modelu.

[close]

p. 15

Delovni zvezek 1/2014 Izračun potencialne rasti BDP: metodologija produkcijske funkcije 9 TFP z dodajanjem novih podatkov, gibanje TFP izračunano s KF, pa je zaradi uporabe dodatnih informacij bolj realistično kot v primeru HP filtra.9 Slika 7: Rast TFP in trendne TFP, izračunane z različnima metodologijama – Kalmanovim filtrom in Hodrick-Prescottovim (λ=100) TFP 6 4 2 0 V% -2 -4 -6 -8 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Trendna TFP - HP filter Trendna TFP - Kalmanov filter Vir: Lastni izračuni. 3.4. Potencialna rast Izračuni kažejo, da je potencialna rast za prihodnje obdobje močno oslabljena. Izračuni rasti potencialnega BDP z uporabo produkcijske funkcije kažejo, da je potencialna rast z ravni blizu 4 % v obdobju pred krizo, po letu 2008 začela močno upadati in se znižala celo na negativnih 1,7 % v letu 2013, srednjeročno pa se pričakuje ravni okoli 0 %. Med posameznimi komponentami izračunane potencialne rasti (z uporabo produkcijske funkcije) se v prihodnjih letih glede na predhodno obdobje najbolj znižuje prispevek dela. Prispevek dela k potencialni rasti je relativno nizek že skozi celotno preteklo obdobje do krize v 2008, od leta 2009 pa je konstantno negativen. Do leta 2013 ima na to največji vpliv naraščanje naravne stopnje brezposelnosti (NAWRU) (Slika 6). Od 2011 na prispevek dela negativno vpliva tud zmanjševanje populacije v delovno aktivni starosti, glede na upoštevane projekcije demografskih gibanj. Prispevek kapitala se je po močnem znižanju v letu 2009 še dodatno zniževal (do - 0,1 o. t. v letu 2012) in glede na napovedi UMAR pričakujemo, da bo tudi na srednji rok ostal blizu ničelnega prispevka. Raven bruto investicij v osnovni kapital se je namreč znižala skoraj za polovico v primerjavi s predkrizno, zato tudi precej okrepljena rast investicij ni dovolj za bistveno povečanje prispevka kapitala. Potrebovali bi npr. desetletje 10-odstotne rasti investicij, da bi dosegli prispevek kapitala v višini 2 o. t., kolikor je znašal pred krizo. Ob nastopu krize smo beležili tudi znižanje prispevka skupne faktorske produktivnosti. Tu sicer lahko pričakujemo postopno okrevanje, vendar bo prispevek daleč od predkriznih ravni (Slika 8). Zmanjšanje skupne faktorske produktivnosti je mogoče pojasniti tudi z zmanjšanjem vlaganj podjetij v različne dejavnike konkurenčnosti za dvig dodane vrednosti v zaostrenih gospodarskih razmerah. Večinoma gre za spremembe strukturne narave, ki bodo omejevale potencialno rast tudi še v srednjeročnem obdobju. 9 Več o prednostih uporabe KF v D'Auria in ostali (2010).

[close]

Comments

no comments yet