Revija Lipov list 04/2014

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

 APRIL 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Fokus Šentjur - bogastvo raznolikosti Reportaža Lokavec, kjer češnje cvetijo Kulinarični kotiček Lior Kochavy, Odprta kuhna Trendi Družabna omrežja Foto: arhiv Občine Šentjur

[close]

p. 2

Klemen Bauer biatlonec Katja Požun smučarska skakalka Filip Flisar smučar prostega sloga Žan Košir deskar na snegu Marcel Rodman hokejist NAVIJAMO ZA DOBRE IDEJE! NAJBOLJŠE BOMO URESNIČILI Z VAŠO POMOČJO. V izbranih 100 prodajalnah Mercator po Sloveniji oddajte svoj glas za dober namen. Skupaj bomo podprli 100 najboljših idej. Vabimo vas, da skupaj odločimo, kako lahko razpoložljiva sredstva najbolje prispevajo k razvoju našega kraja in k višji kakovosti življenja v njem. V vaši trgovini vas čakajo trije predlogi. Izberite enega izmed treh predlogov za izboljšanje vašega okolja. Tistega z največ prejetimi glasovi bomo uresničili. Lipov list - April 2014 Glasovanje poteka od 1.4.2014 do 30.4.2014.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Šentjur - Slivniško jezero Miša Novak o zgodbah v slovenskem turizmu UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU4-6 FOKUS Bogastvo raznolikosti in srčnost svetega Jurija 10-12 Po Teranovi krožni poti okoli Dutovelj in na Odprte borjače v Pliskovico  Gradež pri Turjaku: Od Trubarja do suhega sadja in še toliko vmes! Klavdija Gomboc, predsednica TD Kranjska Gora 13-14 14-15 16-17 Turizem so zgodbe, turizem so doživetja! Kdo ve, ali sta kateri besedi v turizmu zadnja leta pogosteje omenjani kakor zgodbe in doživetja. Tesno so prepleteni, po navadi prve porajajo druga. Razen, seveda, ko se z izleta, počitnic, potovanja vrnemo domov: tedaj so (lahko) doživetja odličen vir zgodb. Bolj ko se nas zgodbe dotaknejo, močnejše je doživetje. Močnejše ko je doživetje, globlje in trajneje se nam vtisne v spomin. (Ko je govor o turizmu, je kajpak govor o prijetnih doživetjih!) Zgodbe ... Lahko so pravljice. Legende. Miti. Polpretekla zgodovina. Lahko so napletene okoli karizmatične osebnosti. Lahko so pravkar zapisane. Ste vedeli, recimo, da je ameriški pisatelj nedolgo tega izbral Predjamski grad za svoj apokaliptični roman? Ali da imamo ljubezensko zgodbo Romea in Julije na Notranjskem, zaradi katere je nastalo Cerkniško jezero? Da je Špik v Martuljških gorah delo orjaka? Čemu raje prisluhnete? Znanstveni razlagi o, na primer, nastanku Blejskega jezera ali temu, da so vile napolnile ravnico z vodo, sredi nje pa pustile samo otoček, da so lahko plesale na njem? Ob vsem spoštovanju do letnic in znanstvenih razlag ter njihovi nujnosti ... Vemo, kdaj napnemo ušesa. Zgodbe še zdaleč niso samo za otroke. To dokazujejo tudi izjemno dobro obiskani pripovedovalski večeri v zadnjih letih; nekateri dogodki na nedavnem pripovedovalskem festivalu Pravljice danes so bili razprodani. Dogodki za odrasle. O zgodbah smo se za tokratni Lipov list pogovarjali z Mišo Novak, eno od avtoric novega priročnika Zgodbe v slovenskem turizmu. Zakaj so tako pomembne in kako jih zbrati in predstaviti sistematično, da bodo razlikovalne in prepoznavne – da bo tudi z njihovo pomočjo takšen slovenski turizem?  Mateja Gruden urednica TURIZEM SMO LJUDJE  TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE  V SLOVENIJI NI DOLGČAS  NAMIG ZA IZLET  ZELENI ZGLEDI  INOVATIVNO  (Ne)znano zamejstvo Egozero ali kako zelena je Slovenija Turizmu pomaga lastna glava, zakladnica idej! 18-19 21-24 31 36-37 38 Srce Slovenije, prijazna destinacija za avtodomarje TURISTIČNI DROBNOGLED  40-41 __ 25 28 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku junija. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Naročite se na revijo Lipov list! Priimek in ime: TD/podjetja/organizacije: Naslov: Pošta in poštna št.: Davčni zavezanec: DA Davčna št. E-pošta: Telefon/GSM: Datum: NE Podpis (in žig):

[close]

p. 4

4 Intervju Prepletale se bodo z vzkliki Dober tek in Na zdravje! Miša Novak o zgodbah v slovenskem turizmu Ni nujno, da črpamo zgodbe iz preteklosti, nekatere šele nastajajo Oblikovanje in pripovedovanje zgodb je postalo v turizmu učinkovito orodje razvoja in trženja. Države, regije, mesta, kraji, ponudniki ... z zgodbami določajo in sporočajo, kdo so in kakšne so njihove vrednote. »Slovenija je bogata z zgodbami v turizmu, za katere predvidevamo, da imajo tudi turistični trženjski potencial, vendar še niso v zadovoljivi meri vpete v turistične produkte oziroma imamo turistične produkte brez zgodb.« To so samo nekatere ugotovitve avtorjev priročnika Zgodbe v slovenskem turizmu: identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij. Po naročilu agencije Spirit ga je lani pripravilo podjetje Alohas oziroma avtorji Miša Novak, Janez Bogataj in Ines Drame. O priročniku oziroma o pomembnosti zgodb v turizmu smo se pogovarjali z Mišo Novak (Alohas). pripovedovanja zgodb, pa turistično zgodbarjenje bolj poudarja vse­ bino zgodb. Skozi zgodbe torej spoznavamo, kakšni sta neka desti- Zdi se, da so zgodbe (poleg doživetij, s katerimi pa so tesno povezane) najmočnejša beseda današnjega turizma. Kako pomembne so oziroma kaj so pokazale raziskave za priročnik Zgodbe v slovenskem turizmu? Po resnično obsežnem brskanju po vseh mogočih razpoložljivih virih o zgodbah v domačem in mednarodnem prostoru nas je presenetilo, da je – čeprav je o zgodbah v turizmu neznansko veliko govora – najti komajda kaj konkretnega o, denimo, zgodbah držav in njihovem pristopu k zgodbarjenju. Na voljo je sicer zelo veliko literature s področja poslovnega zgodbarjenja, a to se razlikuje od turističnega: medtem ko je na korporativni ravni morda bolj v ospredju način Lipov list - April 2014 »Ključno vprašanje, s katerim se danes soočamo v trženju, je, kako navdušiti kupce, da bodo v množici ponudb izbrali našo. Zmagovalci so tisti, ki ponujajo rešitve za probleme kupca in takšne zgodbe, ki znajo osvojiti njihova srca. Zmagovalci so tisti, ki prodajajo zgodbe, ne zgolj izdelke oziroma storitve. Potreba po oblikovanju in pripovedovanju zgodb na področju trženja nastaja skladno z razvojem družbe od materialnega k čustvenemu. V realnosti seveda ne gre za izbiro ali zgodba ali produkt, temveč je smiselna njuna logična povezanost.«  (Iz priročnika Zgodbe v slovenskem turizmu.) Foto: Bobo/arhiv Spirita

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: U. Trnkoczy/arhiv Spirita Spremenile vas bodo v iskalca solnega cveta. nacija in njena ponudba. V okviru projekta smo tako iskali konkretne zgodbe, ki že obstajajo in ki vsaj v določeni meri tudi že delujejo kot turistični proizvod –, ki temeljijo na legendah, mitih, ljudskih pripovedkah, zgodovinskih osebnostih, naravnih danostih … Iskali smo jih na različnih ravneh, od nacionalne do regijske in destinacijske; »niže« se spuščaš, bolj so zgodbe konkretne in bolj omogočajo konkretno doživetje. Je pa vsem skupno, da imajo določeno strukturo, junake, elemente presenečenja; sicer bi bile dolgočasne in ne bi opravljale svojega poslanstva. Ampak način pripovedovanja je pomemben tudi v turizmu – naj bo vsebina zgodbe še tako zanimiva, če bo pripovedovalec pust, bo takšna tudi zgodba. Seveda je pomemben! A namen priročnika je bil predvsem oblikovati smernice za vpletanje zgodb v turizem. Zdaj je čas za njihovo implementacijo. »Ljudje vedo že tisočletja: če namreč informacijo »začaramo« v zgodbo, tako da jo obogatimo z osebnimi, čustveno obarvanimi slikami, se možgani na takšno sporočilo (bodisi ustno ali pisno) odzovejo z večjo koncentracijo, večjo pozornostjo – predvsem pa se informacija močneje vtisne v naš spomin: sporočilo je bolj prisotno in bolj se ga spominjamo. Tako so sestavljeni tudi najpomembnejši sveti spisi in filozofije človeštva: Biblija, Koran, Dharma, Zen – vse to so zbirke zgodb in prispodob. Zgodbe niso nič drugega kot iz lastnih izkušenj, nam poznane, nanizane slike, ki jih v naši notranjosti s pomočjo domišljije dekodiramo in si jih nato zapomnimo. Ker se v njih »prepoznamo«, sprožijo čustven odziv in ustvarijo »bližino«; skozi pripovedovanje oziroma poslušanje vstopimo v zgodbo in postanemo del nje.« (Folke Tegetthoff, avstrijski strokovnjak za zgodbarjenje; iz priročnika Zgodbe v slovenskem turizmu.) Omenili ste legende, mite, ljudske pripovedi. Ali se zgodbe v turizmu večinoma napajajo iz preteklosti? Velika večina zgodb! A nikakor ni nujno, da se napajajo v preteklosti. Zgodbe so »žive«, lahko šele nastajajo in temeljijo tudi na sodobnih pojavih, produktih in dogodkih. Pravzaprav smo zelo pogrešali sodobne zgodbe ter povezave turizma z drugimi področji delovanja. (Primer iz priročnika: Haloze in zgodba Trdobojec oziroma zgodba o Dejanu Zavcu, op. p.) (Primer iz priročnika: Haloze in zgodba Trdobojec oziroma zgodba o Dejanu Zavcu, op. p.) Miša Novak Foto: osebni arhiv Lipov list - April 2014

[close]

p. 6

62 6 Intervju Vir: priročnik Zgodbe v slovenskem turizmu Raven REGIJ Raven DESTINACIJ Raven MIKRO ZGODB Piramida zgodb v slovenskem turizmu Slovenija je Zelena. Aktivna. Zdrava. KROVNA raven Zgodba I feel Slovenia zgodbe, ki povečujejo privlačnost Slovenije na krovni ravni (ter skozi zgodbarski pristop komunicirajo edinstvenosti Slovenije) Krovne top podporne Krovna/e zgodba/e regije Subregijske zgodbe & krovne destinacijske zgodbe KROVNE REGIJSKE zgodbe Zgodba je osnova za razlikovanje regije Tematska raznolikost doživetja, neodvisno od Mikro zgodbe regije REGIJSKA PIRAMIDA MEDREGIJSKE zgodbe (vsaka regija ima svojo piramido zgodb) Zgodbe najbolj reprezentativno predstavljajo destinacijo – na prvi pogled najbolj tipični produkti Krovne zgodbe TURISTIČNIH DESTINACIJ Krovna zgodba destinacije Mikro zgodbe Zgodbe TURISTIČNIH PONUDNIKOV Zgodba mora biti produkt MIKRO DESTINACIJSKE zgodbe Zgodba mora biti kar najbolj DESTINACIJSKA fizično otipljiva PIRAMIDA (vsaka destinacija ima svojo piramido zgodb) Je treba najti zgodbo za vsako ponudbo? Nikakor. Lahko imamo zanimivo zgodbo, a je brez prodajne vrednosti. Lahko imamo zanimivo ponudbo brez zgodbe. Lahko pa skozi zgodbo razvijemo ponudbo ali v že obstoječo vdihnemo zgodbo. Pripravili ste piramido zgodb v slovenskem turizmu, ki se pri vrhu začenja s krovno – I feel Slovenia in se spušča do zgodb turističnih ponudnikov in mikrodestinacijskih zgodb. Priročnik je torej namenjen bolj ko ne vsem igralcem v turizmu? Namen priročnika je bil postaviti sistem zgodbarjenja in podati smernice, ki so v pomoč vsem, ki iščejo svojo zgodbo in ki prepoznavajo zgodbe kot trženjsko orodje. Spirit jo že ima: zgodba na nacionalni ravni (I feel Slovenia) je znana in uveljavljena, le da smo jo na temeljih obstoječe identitete napisali po zgodbarskih načelih in poudarili ljubezen kot tisti element, ki drži skupaj vse slovenske različnosti. Smo pa pripravili osem podpornih zgodb zanjo, ki povečujejo privlačnost Slovenije in sporočajo njeno edinstvenost in ki so obenem vstopne točke v posamezne konkretne zgodbe na nižjih ravneh (regijske, destinacijske, konkretne zgodbe ponudnikov). Pripravili smo jih za tematska področja: vode, kras, morje in sol, gozdovi, Ljubljana, gore, Alpe in Triglavski narodni park, gastronomija in dosežki ljudi. Seveda nismo iskali zgodb za posamezne ponudnike, nismo se torej osredinjali na operativno raven (kako najti svojo zgodbo, kako jo napisati ...). Za priročnik smo tako iskali predvsem ključne zgodbe za regije in destinacije – tiste, s katerimi regije in destinacije sporočajo svojo identiteto in drugačnost ter pripeljejo k njim turiste. Krovna zgodba torej pomaga pripeljati turiste, ko so ti na destinaciji, pa naj prisluhnejo še tridesetim drugim! Velja dodati, da je bil temeljni cilj agencije Spirit, da skozi projekt vse deležnike v slovenskem turizmu spodbudi k uporabi zgodb kot sodobnega, dinamičnega in učinkovitega trženjskega orodja. melji na isti zgodbi in obljubi (100% Pure New Zealand – 100-% čista Nova Zelandija), a jo dopolnjuje nova zgodba: 100% Middle-earth. Z njo želijo povedati, da je to, kar gledalci vidijo v filmih o hobitih kot fantazijski svet Srednjega sveta, v resnici pravi svet, prave lokacije, da je to torej Nova Zelandija. Fenomenalna se mi zdi tudi zgodba Lake Districta v Veliki Britaniji, ki je znan predvsem kot zibelka pohodništva na Otoku, a z dodatkom umetnosti: z zgodbo Beatrix Potter, denimo, ilustratorko in pravljičarko (precej si je prizadevala za varovanje območja, ki je danes znano kot narodni park Lake District, op. p.), in pesnika Williama Wordswortha, ki je v svojih pesmih opisoval lepote območja. Povlecimo vzporednico z Bohinjem ... Izjemno lep je, a nekaj mu manj­ ka. Kje so zgodbe? Kje je Julius Kugy? Kje je Agatha Christie? Če se vrnem v tujino, smo bili pa tudi manj navdušeni: Češka se oglašuje kot dežela zgodb, Poljska vabi turiste, naj pridejo in povedo svojo zgodbo, ampak v resnici nam jih ne razkrijejo.  Mateja Gruden Top oziroma podporne zgodbe in njihovo sporočilo Zgodbe iz Slovenije so ljubezenske zgodbe. Zapeljale vas bodo v Alpe, v kraljestvo Zlatoroga. (GORE = Slovenija je alpska dežela.) Spremenile vas bodo v iskalca solnega cveta. (MORJE/SOL = Slovenija je mediteranska dežela.) Zvabile vas bodo v podzemlje, med zmajeve mladiče. (KRAS = Slovenija je izvorna dežela kraških pojavov.) Navdušile vas bodo med vodami, ki prinašajo dobro. (VODE = Slovenija je dežela zdravih voda). Doživljali jih boste v senci mogočnih dreves. (GOZDOVI = Slovenija je dežela ohranjene narave.) Presenečale vas bodo v mestu z ljubeznijo v imenu. (LJUBLJANA = Slovenija je dežela sodobne ustvarjalnosti.) Prepletale se bodo z vzkliki Dober tek in Na zdravje! (GASTRONOMIJA = Slovenija je vinorodna dežela in dežela posebne kulinarike.) Povezale vas bodo z ljudmi, ki presegajo meje. (DOSEŽKI LJUDI = Slovenija je dežela ljudi, ki s svojimi dosežki presegajo meje.) Zanimiva ugotovitev, do katere ste prišli med pripravo priročnika, je tudi ta, »da pravo zgodbarjenje niti ni tako zelo razširjeno, razvito in razdelano po svetu, kot se nam sicer morda zazdi na prvi pogled.« Ali to pomeni, da gre za razmeroma mlad trženjski potencial v turizmu tudi na svetovni ravni? Zgodbe v drugih razvitih turističnih državah smo temeljito raziskali. Če začnem s primerom resnično dobre prakse – Novo Zelandijo ... Avgusta 2012 so predstavili nadgrajeno, osveženo kampanjo, ki še vedno teLipov list - April 2014

[close]

p. 7

Večanje ekonomskega pomena turizma (tudi) v Sloveniji Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC) je konec marca objavil poročila o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah v letu 2014, tudi v Sloveniji. Po napovedih WTTC se bo skupni prispevek turizma v bruto domači proizvod (BDP) letos v Sloveniji predvidoma povečal za 2,4 odstotka glede na leto 2013, ko je pomenil 12,8 odstotka BDP. Število vseh zaposlenih v turistični industriji se bo predvidoma povečalo za 4,5 odstotka, s čimer bi slovenski turizem zaposloval 110.000 oseb. Prav tako se bo po napovedih WTTC letos v primerjavi z lani povečala poraba tujih turistov: lani je znašala 7,9 odstotka celotne porabe, letos pa naj bi se povečala za 7,1 odstotka.  TTA 7 Aktualno Časovni stroj na Ljubljanskem gradu V začetku aprila so na Ljubljanskem gradu turistom predstavili novost: Časovni stroj oziroma vodene oglede gradu v kostumih, kjer obiskovalce na šestih točkah (prelomnih zgodovinskih obdobjih za grad) pričakajo interpreti v kostumih in jim predstavijo svoje obdobje. Sprehod začenjajo v rimski Emoni in ga nadaljujejo v času, ko se v spopade med pogani in kristjani vmeša sv. Jurij in premaga strašnega zmaja. Srednji vek pripelje na Ljubljanski grad cesarja Friderika III. Habsburškega in tudi kakšno dvorno damo. Predstavnik Napoleonovih Ilirskih provinc je seveda vojak, 19. stoletje je bilo za Ljubljanski grad temačno obdobje s kaznilnico in kaznjenci, 20. stoletje je minilo v znamenju velikih imen, med katerimi izstopa nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar.  L. L.  Foto: Miha Mally/arhiv Ljubljanski grad Izšla je knjiga Slovenske gore Leta 1982 je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga z naslovom Slovenske gore – natančno in v referenčni maniri je poskušala popisati veličino skalnega, marsikdaj nedostopnega gorskega sveta. V enem zamahu se je trudila zapisati vse, kar bi o gorah morali vedeti, od rastlinskega in živalskega prebivalstva gorskih predelov do zgodovine planinstva in upodobitev divje krajine. V dobrih treh desetletjih od takrat se podoba gora ni kaj prida spremenila. Tako so se ob pripravi nove izdaje te legendarne knjige, Slovenske gore v objektivu letnih časov, porajala predvsem vprašanja, kakšna so danes občutja, ki nas ženejo visoko tja gor v samoto in mir. Zakaj nas sploh ženejo? Besedila v knjigi so napisali: Miha Kovač, Lučka Kajfež Bogataj, Marjeta Keršič Svetel, Borut Peršolja, Iztok Tomazin; razkrivajo osebno, intimno doživljanje odmaknjenih in od civilizacije nedotaknjenih kotičkov. Misli k fotografijam so prispevali Jošt Gantar, Urban Golob, Dušan Ogrizek; sporočajo, da je življenje nekaj zelo posebnega in zelo lepega, le začutiti ga moramo. Za fotografije pa so objavili razpis, na katerega se je odzvalo 345 avtorjev s skupaj 9996 fotografijami; uredniški odbor pod vodstvom znanega fotografa Arneja Hodaliča je izbral 213 fotografij 65 avtorjev. In fotografije so tiste, ki pričarajo čarobno vzdušje ...  M. O., L. L. Lipov list - April 2014

[close]

p. 8

8 Aktualno / Dogajalo se je Izbirali bodo kraljico metliške črnine Prireditveni odbor Vinske vigredi 2014 je razpisal natečaj za kraljico metliške črnine; 32. Vinska vigred se namreč približuje in izbor kraljice metliške črnine tudi. Tudi tokrat k sodelovanju vabijo in pozivajo Belokranjke, stare od 18 do 30 let – samske, z znanjem o vinarstvu in vinogradništvu in ki si želijo v prihodnjem letu predstavljati Belo krajino in njene turistične znamenitosti širšemu občinstvu. Prijave sprejemajo do petka, 25. aprila, na naslovu: Prireditveni odbor Vinske vigredi 2014, Trg svobode 4, 8330 Metlika ali na tdvigred.metlika@siol. net s pripisom »Za kraljico metliške črnine«. Kronanje bo na Vinski vigredi v petek, 16. maja.  L. L. Foto: arhiv TD Vigred Metlika »Serata Slovena« v znamenju Okusov Kamnika Konec februarja je predstavništvo Spirita v Italiji v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik v Milanu uspešno izpeljalo tradicionalni slovenski večer, imenovan »Serata Slovena 2014«. Dogodek je bil letos v znamenju mesta Kamnik, ki je gostom (med drugim več kot sto novinarjem) predstavil svojo turistično ponudbo in znamko Okusi Kamnika, ki je del širšega kulinaričnega projekta Okusiti osrednjo Slovenijo. Štirje izvrstni kuharji: Janez in Tomaž Bratovž iz restavracije JB, Janez Uršič iz gostišča Pri orlu in Primož Repnik iz gostilne Repnik so v prijetnem vzdušju gostom predstavili gastronomske specialitete kamniškega okoliša.  A. H.  Foto: Miha Šegula Lipov list - April 2014 Foto: arhiv TD Vigred Metlika

[close]

p. 9

Utrinki s sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas Najbolj veselo in okusno je bilo na stojnicah turističnih društev Na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bilo najbolj veselo prav na stojnicah turistično informativnih centrov in turističnih društev – teh se je na sejmu predstavilo več kot sto! Obiskovalcem so poleg predstavitve svojega kraja in njegovih zanimivosti postregli tudi z različnimi značilnimi domačimi dobrotami. In med tistimi, ki so najbolj izstopali, je bila belokranjska stojnica, tudi zaradi znamenite in zaščitene ter v Evropi že dobro poznane dobrote belokranjske pogače in enako znamenite metliške črnine. Gostinka Andreja Veselič - Drakulič iz Podzemlja pri Metliki (na fotografiji spodaj druga z leve) ni več štela, koliko pogač, ki so jih domačinke spekle za pokušnjo obiskovalcev sejma, je postregla. A prav vse so dobile oceno odlično, tudi tista, ki so jo pokusili turistični novinarji Duša Podbevšek - Bedrač, Drago Bulc, Rastko Rastislav Tepina, Drago Vovk, častni predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše ter Meta Močnik, pevka in članica priljubljene skupine Pepel in kri. Turistični novinarji so se namreč odzvali vabilu Belokranjcev na klepet o njihovi turistični ponudbi in z veseljem ugotovili, da je ta vsako leto bolj pestra, zanimiva in razvedrilna.  D. P. B  Foto: arhiv Gospodarskega razstavišča 9 Dogajalo se je Sejem je nenapovedano obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. Najdlje se je zadržal na stojnicah turističnih društev. Obiskovalci so si lahko na sejmu ogledali tudi nekatere domače obrti. Pozdravljeni v deželi vitezov! Foto: A. V. Kjer je harmonika, ne more biti dolgčas! Lipov list - April 2014

[close]

p. 10

10 Fokus Rifnik hrani spomin na civilizacije vse od prazgodovine do Keltov in Rimljanov pa do pozne antike. Šentjur Bogastvo raznolikosti in srčnost svetega Jurija Kaj je skupnega velikim Slovencem, kot so blaženi Anton Martin Slomšek, skladatelji Ipavec, oče atlasa Blaž Kocen, borec za severno mejo Franjo Malgaj (letos je 120. obletnica njegovega rojstva)? Da je vsem zibel tekla na območju, ki dandanes zajema Občino Šentjur ... Spomin nanje skrbno ohranjamo. S ponosom popeljemo obiskovalca k spominskim znamenjem slavnih rojakov in pripovedujemo njihove zgodbe. Hkrati pa zajetnih 222 kvadratnih kilometrov, kolikor meri šentjurska občina, prav osupljivo razpotegnjenih prek čudovite zelene pokrajine, od proseniških ribnikov, ki jih v tem času skrbno nadzirajo štorklje, prek številnih vinorodnih gričevij, mimo prazgodovinskega Rifnika, do temnih gozdov mogočnega Bohorja, daje tako rekoč neomejene možnosti za rekreacijo in predajanje naravnim lepotam. Zato vas z veseljem povabimo na naše tematske poti, kjer sta naravna in kulturna dediščina tako vešče prepleteni, da bo aktivno preživet dan prežet tudi z novimi znanji in spoznanji. Še prej pa vas povabimo na niz osrednjih turističnih prireditev Šentjurjevo. To je velik praznik za občino, ki ima v svojem grbu viteza svetega Jurija. Takrat se v Zgornjem (trškem) jedru, ki se je okoli slikovite cerkvice začelo razvijati v 12. stoletju in leta 1384 dobilo trške pravice, na ogled in pokušnjo postavi najboljše, kar premorejo naši kraji in ljudje. Večdnevna turistična prireditev je splet zabave za vse generacije, razstav in sejma ponudnikov domače obrti, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom etnološkega pridiha. svojimi znamenitostmi in značilnostmi. Ne glede na to, katero smer boste ubrali, vas čakajo nepozabna in raznolika doživetja. Mimo z vinogradi in gorcami prepredenih gričevij vas vodijo poti do gostoljubnih domačinov in pristnih kozjanskih dobrot, do naravnih biserov in drobcev kulturne ter etnološke dediščine, ki vam bodo ostali v srcu in spominu. V nadaljevanju vas popeljemo po označenih tematskih poteh, ki vam bodo pričarale najboljše iz naših krajev. Tematske poti za pohodnike in kolesarje Šentjurska občina ponuja kolesarjem in pohodnikom skorajda neomejene možnosti, ki pa jih obiskovalci od drugod morda še ne poznajo. Zato so v Planinskem društvu Dramlje zbrali podatke o 15 planinskih in tematskih ter 15 kolesarskih poteh; na teh lahko kolesarji izbirajo med cestnim, treking in turnim kolesarjenjem. S temi potmi je prepredena vsa šentjurska občina in zbirnik bo v veliko pomoč, saj turistom in drugim iskalcem aktivnega preživljanja prostega časa ponuja osnovne informacije, hkrati pa jih vabi, da si podrobne informacije pridobijo na spletni strani www.potke.si. Ta ponuja vse najnovejše spletne možnosti, ki jih lahko uporabljamo s pametnimi telefoni, tablicami in GPS-napravami, zemljevide poti pa si lahko uporabnik tudi natisne. Nekatere tematske poti predstavljamo v nadaljevanju. Od prazgodovinskega Rifnika do pesmi Ipavcev in južne železnice Na Zgornjem trgu, prizorišču Šentjurjevega, boste lahko obiskali tudi izjemne muzejske zbirke. Ipavčeva hiša z zapuščino skladateljev in zdravnikov Ipavcev je protokolarni objekt občine, tik ob njem pa je na ogled še stalna razstava New Swing Quarteta – Pesem južne železnice. Ogledate si lahko aktualne razstave v Galeriji Zgornji trg, malce nižje najdete Muzej južne železnice, v samem Zgornjem trgu pa tudi razstavo Rifnik in njegovi zakladi. Od kod so bili prineseni neprecenljivi zgodovinski zakladi, boste ugotovili, če se z vrha trga zazrete v markanten hrib nasproti – Rifnik, ki hrani spomin na civilizacije vse od prazgodovine do Keltov in Rimljanov pa do pozne antike. Po njem vas popeljemo skozi arheološki park. Tako ste spoznali še strogo mestno jedro Občine Šentjur, našo mestno skupnost. V vse smeri pa vas vabi naših 13 krajevnih skupnosti s Lipov list - April 2014 S klopce na klopco mimo Slivniškega jezera Čeprav po nastanku umetno, je Slivniško jezero danes neponovljivi habitat številnih ribjih, ptičjih in rastlinskih vrst. Zato so ga vzljubili ribiči in drugi rekreativci, pohodniki in kolesarji, ki pa želijo več kot le sprehod okoli jezera. Na voljo jim je rekreativna učna pot S klopce na klopco, s katero je lokalno planinsko društvo povezalo markantne točke v KS Slivnica pri Celju in označilo pot, ki vodi mimo Gradišča, Pesek, Svete Helene, Cola, Gaja nad Gorico pri Slivnici in Paridolom. Mogočih je več različic poti, skupaj boste za krožno potrebovali šest ur, povsod pa boste lahko lepote narave občudovali sedeč na klopcah in se o pokrajinskih, naravoslovnih, zgodovinskih ter kulturnih značilnostih lokalnega območja poučili s pomočjo infor­ macijskih točk.

[close]

p. 11

11 Fokus Šentjurska Ponikva, ki jo morda poznate tudi po rastišču zanimive zaščitene cvetoče rožice kosmatinke velikonočnice. Grad na Planini pri Sevnici zaščitene cvetoče rožice kosmatinke velikonočnice, je, če morda niste vedeli, čisto pravi kras s kraškimi pojavi. Pot, ki vam predstavi ponkovski kras, je posvečena geologu in profesorju dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah vas spremlja smerni znak Pironaea buseri, eden izmed petih fosilov, ki se imenujejo po njem. Med drugim boste lahko na poti občudovali kraške izvire in ponore – ponikve, po katerih je Ponikva dobila ime. Je pa tudi rodni kraj izjemnih Slovencev, ki so se pomembno zapisali v našo zgodovino. Spoznate jih lahko na zgodovinsko-geografski učni Poti treh znamenitih ponkovških mož. Pot vas vodi mimo rojstne hiše lavantinskega škofa, pesnika in pisatelja Antona Martina Slomška. Če se želite bolje seznaniti z njim, se lahko odpravite na Slomškovo romarsko pot, na kateri boste spoznavali predvsem našo sakralno dediščino. Sicer pa nadaljujete pot mimo nekdanje rojstne hiše geografa in kartografa Blaža Kocena. Na poti si lahko ogledate tudi obnovljeno posestvo leksikografa in slovničarja Mihaela Zagajška, ki je pod psevdonimom Jurij Zelenko izdal prvo nemško-slovensko slovnico s slovenskim razpravljalnim jezikom. Seveda se vmes lahko okrepčate na naših turističnih kmetijah; in ko boste že na Ponikvi, ne pozabite obiskati najlepšega vaškega jedra po izboru Turistične zveze Slovenije. Več na www.sentjur.si in tic@turizem-sentjur.com Vljudno vabljeni, veseli vas bomo.  Foto: arhiv Občine Šentjur Skrivnosti žusemskih graščakov Grajska učna pot Žusem vabi: Hodi, teci, raziskuj, uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj. Pa ne vabi le najmlajših, za vse bo zanimivo na raznoliki poti v osrčju Loke pri Žusmu, ki prikazuje sožitje človeka in narave v krajini. Pot lahko začnete na treh izhodiščih: v Dobrini, v Žamerku ali na Žusmu, za celotno doživljajsko pot pa si le vzemite tri ure. Srečali se boste namreč z zvoki narave, žarki, kapljicami, raziskovali dogodivščine grofične Ane in še marsikaj. Vmes vas bodo presenetile ruševine gradov Žusem in Žamerk, zajemali boste lahko iz grajskega vrelca Dobrina - izvira mineralne vode in se najbrž ustavili tudi v cerkvici sv. Valentina. Na pohod s kozjanskim Robinom Hoodom Legendo o razbojniku Guzaju, ki je bil nekdaj strah in trepet v kozjanskih logih, spoznate na Guzajevi poti. Ta se začne pri zvezdni opazovalnici na Prevorju, vodi tudi mimo njegovega groba, na poti, ki se bo končala na Prevorju, pa boste občudovali potok Bistrica, Laperškov mlin, se vzpeli na sv. Križ, na Planini pri Sevnici občudovali etnološko zbirko, zbirko NOB, grad in grajski park. V Košnici v Zg. Žegru pa vam povedo tudi, kako je Guzaj končal svojo življenjsko in razbojniško pot. Na Ponikvi s Slomškom, o krasu s Kocenom Šentjurska Ponikva, ki jo morda poznate tudi po rastišču zanimive Na Zgornjem trgu boste lahko obiskali izjemne muzejske zbirke. Lipov list - April 2014

[close]

p. 12

11. april - 4. maj JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 2014 petek 11. april 2014 ŠentRock 2014 Sodelujejo: Mi2, Brkovi, Kronika, Deck Janiels Lokacija: Mestni trg Čas: 21.00 četrtek 24. april 2014 Svečana akademija ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur in 24 letnici mesta Šentjur s podelitvijo priznanj ter koncertom Vokalne skupine Vocal project Lokacija: prireditvena avla Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur Čas: 19.00 petek 25. april 2014 Odprtje Šentjurjevega in razstave Naravno je zdravo Odprtje razstave Naravno je zdravo, razglasitev Ipavčevega vina 2014, podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2013 in priznanj za najboljše salame in kruha. Lokacija: Galerija Zgornji trg, prireditveni šotor na ploščadi pred galerijo Čas: 18.00 sobota 26. april 2014 Šentjurjev sejem Več kot 50 stojnic z izdelki domače in umetnostne obrti, kulinaričnimi dobrotami, vini in kmetijskimi pridelki, gostinska ponudba, brezplačna kisla juha za vse obiskovalce. Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev, Zgornji trg Čas: 8.00–20.00 Šentjurjev pohod Zbirno mesto: pred Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur Potek: OŠ–Rozalija–Botričnica–Zgornji trg Čas: 9.00 Tekmovanje v kuhanju »Šentjurjeve kisle župe« Sodelujejo ekipe folklornih društev in skupin občine Šentjur in sosednjih občin Lokacija: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Čas: 9.00–11.00 VI. tekmovanje v vlečenju vrvi za prehodni pokal ŠentJurjevega Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev Čas: 13.00 ŠentJurijeve igre Razstava Naravno je zdravo Lokacija: Galerija Zgornji trg Čas: 8.00–20.00 Tekmovanje ekip krajevnih skupnosti Občine Šentjur za prehodni pokal v družabnih igrah Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev Čas: 14.00 Razstava ob 140-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur Lokacija: Gasilski dom Šentjur Čas: 8.00–20.00 Dan odprtih vrat Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev 26, Zgornji trg Čas: 10.00–18.00 Družinsko gledališče Kolenc - igra Maček Muri Lokacija: Ipavčev vrt, Zgornji trg Čas: 10.30 Strelska tekma za pokal Rifnika v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra Lokacija: Strelišče Vezovje Čas: 9.00 Jurčkovanje Koncert narodnozabavnih ansamblov, ki imajo vsaj enega člana iz občin Šentjur ali Dobje. Lokacija: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Čas: 18.00 XIV. revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje XXIV. Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Lokacija: večnamenska dvorana POŠ Blagovna Čas: 19.00 Tradicionalni turnir v balinanju za prehodni pokal Lokacija: Športni park Šentjur Čas: 9.00 Pes, moj najboljši prijatelj Predstavitev aktivnosti Kinološkega društva Šentjur in spretnosti psov Lokacija: Ulica skladateljev Ipavcev, Zgornji trg Čas: 12.30 Šentjurjeva veselica z ansamblom Gorenjski kvintet Lokacija: prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Čas: 20.00 nedelja 27. april 2014 Razstava Naravno je zdravo Lokacija: Galerija Zgornji trg Čas: 8.00–13.00 nedelja 4. maj 2014 Po koncertu bo pogostitev z dobrotami Šolskega centra Šentjur. Lokacija: cerkev Marije sedem žalosti na Botričnici Čas:19.00 VIII. razstava starodobnih avtomobilov in motorjev Lokacija: Železniška postaja Šentjur Čas: 8.00–16.00 Jurjev etno koncert na Botričnici, Murnovi godci iz Selške doline Razstava ob 140-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur Lokacija: Gasilski dom Šentjur Čas: 8.00–13.00 Slovesna maša Lokacija: cerkev sv. Jurija Čas: 10.00 V mesecu aprilu vas Gostišče Marjan Bohorč, Hotel Žonta in Gostilna pri Ahacu vabijo na hišno kislo juho, ki jo v tem času nudijo po posebni promocijski ceni 3,00 EUR. Glavni prokovitelj: Ahac, d. o. o., Stopče Medijski pokrovitelj: Štajerski val Soorganizatorji: Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quartet – Pesem Južne železnice ter Ipavčeva hiša , in sicer v: – soboto, 26. aprila, 10.00–18.00. Muzej Južne železnice Šentjur , in sicer v: – nedeljo, 27. aprila, 08.00–16.00. Dnevi odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav Študentski klub mladih Šentjur, Vinogradniško društvo Šentjur, Društvo kmetic Mavrica Šentjur, Turistično informacijski center Občine Šentjur, Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur, Društvo prijateljev mladine Šentjur, Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, Šolski center Šentjur, Kinološko društvo Šentjur, Športno društvo Šentjurski korenjaki, KUD Skrinja, Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur, Strelsko društvo Rifnik Šentjur, Balinarsko društvo Šentjur, Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, Župnija Šentjur pri Celju.

[close]

p. 13

Kraška pomlad Po Teranovi krožni poti in na odprte borjače v Dutovlje in Pliskovico Nova in skrivnostna, raznolika in zanimiva, rekreativna in poučna. Takšna je Teranova krožna pot, ki so jo na Krasu odprli lani poleti in pomembno dopolnjuje kraško turistično ponudbo. To pa bo ta mesec, torej aprila, popestrila tudi tradicionalna prireditev Odprti borjači, letos deseto leto zapovrstjo. Teranova krožna pot Sedem kilometrov dolga in nezahtevna Teranova krožna pot je speljana okoli vasi Dutovlje, pohodnikom pa nenehno streže s čarobnimi razgledi na izobilje vinogradov. Da pa ne bi pogledi uhajali samo mednje, skrbijo tudi informativne table z zanimivostmi na poti. Opremljene so s QR kodo, ki poveže obiskovalce s podrobnejšimi opisi zanimivosti. Teh je sicer 26. Prva je Bunčetova domačija »na placu« z dolgo in razgibano zgodovino; zdaj imajo v njej prostore Turistično društvo Kras, Krajevna skupnost Dutovlje in Turističnoinformacijska točka TIC Sežana. Tako se lahko pohodniki, preden se podajo na pot, založijo z informacijami o njej, lahko pa se že tudi seznanijo z naravno in kulturno dediščino Krasa na avtentičnem kraškem Pepinem vrtu. Pot popelje čez kraške gmajne in vinograde do edinstvenih kraških pojavov, kot so škavnice, škraplje in žlebiči. Pohodnike seznani s tipično kraško arhitekturo in krajino ter jih obdari s čudovitimi razgle­ di na vinograde in kraške vasi. V davno preteklost jih popeljejo ostanki vojaške železnice, avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne in preostale zgodovinske znamenitosti. Pot lahko sklenejo s klepetom v kraškem hramu ob pokušnji domačih dobrot. Vas Dutovlje leži na najrodovitnejšem območju Krasa, zato se lahko pohvali z odličnim teranom. Med 26 točkami na poti so še Rusa zemlja, del Dutovelj, kjer je eden najlepših razglednikov na poti in kjer je pod platanami ohranjeno napajalno korito za živino, stara štirna oziroma kamniti vodnjak, Polhova domačija, ki je zapisana na seznam kulturne dediščine ..., do zadnjih točk: nekdanje postaje milice in cerkve svetega Jurija, viteza iz Kapadokije. Potep po Teranovi krožni poti (http://dutovlje.net/teranovapot) je primeren vse leto. Po njej je mogoče lagodno pohajkovati in se sprostiti ob pogledih na idilično kraško pokrajino ... 13 Fokus Dutoveljska cerkev je posvečena svetemu Juriju, mučencu, ki je bil krščanski vojak, tako imenovani vitez iz Kapadokije. Deževnica je nekoč veljala za edini vir pitne vode na Krasu, saj je na njem primanjkovalo površinskih izvirov. Ljudje so bili iznajdljivi, zato so jo začeli zbirati v vodnjakih oziroma štirnah (na fotografiji), kalih in lokvah. Ohranili so se do danes in marsikje soustvarjajo značilno podobo kraške pokrajine. Lipov list - April 2014

[close]

p. 14

14 Fokus Ni živahno samo na dvoriščih, ampak povsod v vasi Česa vsega ne predstavijo obiskovalcem! ste in naravi prijazne izdelke iz volne. Za tiste, ki bodo želeli še malce razgibati telo, so pripravili vodene oglede po vasici in Pliskini učni poti. Celodnevna vstopnica in spominek na Pliskovico bo vinski kozarec, ki ga bodo na dan prireditve obiskovalci kupili na informacijski točki v vasi. To bodo simbolično končali pod Latnikom evropskega prijateljstva s sežigom drenovih metel, ki označujejo odprte borjače.   TIC Sežana Foto: arhiv TIC Sežana Odprti borjači V Pliskovici, kraški vasici na griču blizu Dutovelj, pa bodo v soboto, 26. aprila, domačije ob letu osorej znova na stežaj odprle svoja vrata. Kar petnajst jih bo povabilo na svoja dvorišča – borjače in na njih ponudilo obisko­ valcem svoje izdelke in pridelke: od odličnega terana in drugih tukajšnjih vin, likerjev in žganih pijač, medu, zelišč in preostalih lokalnih kulinaričnih specialitet do različnih izdelkov domače in umetnostne obrti. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tekmovanje v peki kraške frtalje, oblikovanje kovaških in kamnoseških izdelkov ter poskusili oblikovati prepro- Gradež pri Turjaku Od Trubarja do suhega sadja in še toliko vmes! Po navadi se Ljubljana še koplje v megli, ko Gradež pri Turjaku že prebujajo prvi sončni žarki ... Kdor obišče simpatično vasico nedaleč od Grosupljega, pa bo med obiskom izvedel, kako se je razvijala, vse od prazgodovine do danes, ogledal si bo lahko sušilnico sadja iz leta 1938 s pečjo na drva, črno kuhinjo, staro gostilniško klet, vodnjake, kašče in kozolce, kapelici, hišo skladatelja Marija Kogoja in zbirko kmečkega orodja, katere lastnik tudi rad kaj pove o njegovi uporabi. V Društvu za ohranjanje dediščine obujamo stare šege in navade, nekatere poljščine še ročno pridelujemo, naravno sušimo sadje in iz njega pridelujemo dobrote brez škodljivih dodatkov. Nekatere članice obvladajo stare ročne spretnosti: predejo na kolovratu, pletejo košare in metle, delajo zobotrebce, podstavke iz ličkanja, svitke, prtičke ... V domovini in tujini je znana vaška skupina vokalistk Suhe češplje, ki ob domačih napevih igrajo na posebne »inštrumente«: perilnik, žago, grablje, košaro (procko), česalnik za lan, vedro in lončene base. Za napovedane skupine organiziramo naravoslovne dneve in delavnice o ekološki pridelavi, hrambi ter predelavi sadja in zelenjave, delu v hlevu, predelavi mleka, čebelarstvu in drugih podeželskih opravilih. Tudi za otroke je zanimivo, saj delo spoznavajo skozi igro in se spoprijateljijo z domačimi živalmi. Skupine pogostimo še s Trubarjevo malico. Na Turjaku lahko obiščete grad z bogato zgodovino, kot zibelka slo­ venske književnosti je zanimiva celotna okolica Velikih Lašč, v Lipov list - April 2014 tamkajšnjem Levstikovem domu je spominska soba Josipa Stritarja in Frana Levstika, obiščete lahko Levstikovo rojstno vas Dolnje Retje in Stritarjevo kaščo v Podsmreki. Iz Turjaka se lahko sprehodite po učni gozdni poti do Trubarjeve domačije na Rašici in si v sezoni naberete tudi gobe, poleti se lahko spustite v osvežujoči hlad Bajdinških slapov. Te dni si med potjo do njih že lahko natrgate divji česen čemaž, ki se bohoti na celotnem pobočju, malo pozneje bodo zacvetele tudi šmarnice. Praznik pomladi in suhega sadja Poleg tega društvo pripravlja različne dogodke: največja sta tradicionalni prireditvi Praznik pomladi in Praznik suhega sadja, ki bosta aprila oziroma septembra. Praznik pomladi je na zadnjo nedeljo v aprilu (letos 27. aprila). Tega dne se boste sprehodili po sadovnjakih, travnikih in njivah, s Suhimi češpljami peli narodne pesmi in poslušali koncert pihalne godbe, ki bo skozi vas pospremila Zelenega Jurija. Uživali boste v hrani, priprav-

[close]

p. 15

15 Fokus Na Turjaku lahko obiščete grad z bogato zgodovino. V naravo! Sušilnica sadja je iz leta 1938, v njej pa je še peč na drva. V Društvu za ohranjanje dediščine med drugim naravno sušijo sadje in iz njega pridelujejo dobrote brez škodljivih dodatkov. njem vas bodo pričakale domače dobrote: golaž in postrvi po gradeško, prosena kaša s suhimi slivami, ajdova kaša z jurčki in tipične gradeške slaščice ... Dogajanje bodo popestrili še stojnice z domačo obrtjo, gobarska razstava, otroške delavnice, pastirske igre, lokostrelsko tekmovanje, glasba v živo, ples, srečelov. Zjutraj bo pohod po učni gozdni poti do Trubarjeve domačije na Rašici in cerkve sv. Kancijana, kjer je bil Trubar krščen, končal pa se bo s prireditvijo na Gradežu.   Zdenka Zabukovec Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine Praznik pomladi je na zadnjo nedeljo v aprilu, tega dne pa v vasi pozdravijo tudi Zelenega Jurija. ljeni na ognju, in živi glasbi, otroci se bodo veselili ob pastirskem ognju in različnih igrah. Pestra bo ponudba na stojnicah, za konec bomo zakurili tudi kres. Praznik suhega sadja je tretjo nedeljo v septembru (letos 21. septembra), znan pa je tudi po nastopih folklornih in vokalnih skupin. Na Društvo za ohranjanje dediščine, Gradež 4, 1311 Turjak, telefon: 017889404, 0 17889179, 041202404, 070243677 in 031618159, e-pošta: dod@gradez.si, dodgradez@gmail.com, spletna stran: www.gradez.si Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče PARNAS, telefon: 041 833 456, e-pošta: info@zavod-parnas.org, spletna stran: www.zavod-parnas.org Lipov list - April 2014

[close]

Comments

no comments yet