Revija Lipov list 02/2014

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

februar 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Fokus Ptuj - zakladnica tisočletij Reportaža Pot miru in stoletje od začetka prve svetovne vojne Kulinarični kotiček Iztok Ilšnik: Šef v resničnem življenju Inovativno Edinstvena doživetja v osrčju Pece Foto Langerholc Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 2

Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Ptuj UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik AKTUALNO FOKUS Karmen Novarlič in Peter Misja Ptuj – zakladnica tisočletij Pustovanja 4-6 10-15 16-17 21-24 30-31 35-36 36-37 38-39 40-41 Dragi bralci, lepo pozdravljeni v prvi številki prenovljenega Lipovega lista! Kakor stopamo v nova leta s seznami želja in obljub v žepu, smo na TZS vanj vstopili z željo, da vas bo revija z novimi vsebinami »priveza­ la« k branju; in z obljubo, da bo to čim bolj raznoliko in zanimivo. Intervjuji in pogovori z zanimivimi sogovorniki, aktualne novice s področja turizma in turistične ponudbe, trendi, ki vplivajo na ponud­ bo in povpraševanje v svetu in pri nas, portreti, kulinarika, reportaže s terena z različnih koncev Slovenije, primeri dobre prakse (iz domačih logov in tujine), tudi s področja trajnostnega turizma in inovativnosti, namigi za izlete, preverjanje turistične ponudbe z »rešpetlinom« ... Kot revija, ki jo izdaja osrednja turistična društvena organizacija, pa bo tudi v prihodnje precejšen del vsebine namenjen razgibani in dragoceni dejavnosti turističnih društev (že številke so zgovorne: 684 društev in zvez ter približno 60.000 članov!), pri čemer si bomo pri­ zadevali, da bo ta predstavljena predvsem skozi – zgodbe. Te so zdaj velika beseda v turizmu. Razumljivo. Turizem so zgodbe. Osrednje sporočilo Lipovega lista, ki ga pravzaprav zrcalijo vse nje­ gove vsebine, pa je izjemna pomembnost turizma – tako za gospo­ darstvo kakor za družbo na splošno. Ne samo zato, ker pomeni 12 odstotkov BDP­ja in je močna izvozna panoga, ampak tudi zato, ker vnaša v družbo raznolikost, barvitost, jo dela strpnejšo in zanimivejšo, tujino seznanja z žepno državico pod Alpami in ji tudi tako vliva samozavest. Aktualna slovenska turistična strategija pravi, da je tu­ rizem velika razvojna priložnost. Tudi ta revija in njene vsebine bodo dokazovale, da je res. Mateja Gruden urednica TURIZEM SMO LJUDJE Branka Stergar, TD Dobova V SLOVENIJI NI DOLGČAS NAMIG ZA IZLET TRENDI ZELENI ZGLEDI INOVATIVNO Turizem bo trajnosten ali nekonkurenčen S kajakom in kolesom v osrčju gore Pece TURISTIČNI DROBNOGLED __ 16 34 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku aprila. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Naročite se na revijo Lipov list! Priimek in ime: TD/podjetja/organizacije: Naslov: Pošta in poštna št.: Davčni zavezanec: DA Davčna št. E-pošta: Telefon/GSM: Datum: NE Podpis (in žig):

[close]

p. 4

4 Aktualno Karmen Novarlič, vodja sektorja turizma pri agenciji Spirit Več za promocijo in prepoznavnost Slovenije ter njene turistične ponudbe Malce več tujih turistov, malce manj domačih – pri čemer je bilo prvih dovolj, da je bilo ob koncu lanskega novembra mogoče govoriti o boljšem letu za slovenski turizem od prejšnjega. O turističnem letu 2013 in napovedih za letošnje smo povprašali vodjo sektorja za turizem pri agenciji Spirit Karmen Novarlič. Kakšne so napovedi glede »odcepitve« turizma od Spirita oziroma kdaj naj bi bilo jasno, v kakšni obliki bo potekalo delo zdajšnjega sektorja turizma pri Spiritu v letu 2014? Sektor za turizem tudi v začetku leta 2014 deluje v okviru javne agencije Spirit Slovenija. Končnega odgovora glede organiziranosti v prihodnje trenutno (10. januarja, op. p.) še ne moremo dati, saj usklajevanje še pote­ ka. Trženje in promocijo Slovenije kot turistične destinacije izvajamo v skladu s programom dela in strategijo trženja slovenskega turizma za obdobje 2012–2016. Ključnega pomena ostaja tudi partnersko sodelo­ vanje in delovanje z vsemi ključnimi akterji slovenskega turizma. slovenskega turizma. Število prenočitev ostaja na ravni lanskega re­ kordnega leta, prihodov turistov od januarja do novembra 2013 pa je bilo dva odstotka več. Čeprav še vedno upada število domačih turistov in njihovih prenočitev, je spodbudno, da na letni ravni narašča število prihodov (+4 odstotke) in prenočitev (+3 odstotke) tujih turistov. Med tujimi turisti so tudi lani največ prenočitev imeli gostje iz Italije (24 od­ stotkov) in Avstrije (23 odstotkov), z devetimi odstotki so jim sledili obiskovalci iz Rusije, njim pa iz Nemčije in Hrvaške (oboji s 6­odstotnim deležem prenočitev). Precej več je bilo lani v primerjavi z letom 2012 turistov iz nekaterih čezmorskih držav, predvsem Kitajske (29 odstotkov več prihodov), Koreje (+42) in Brazilije (+60). K dobremu turističnemu letu je zagotovo prispevalo svoj delež tudi uspešno izpeljano evropsko prvenstvo v košarki EuroBasket. Odlično izveden dogodek je potrdil, da Slovenija lahko gosti tudi največje in najzahtevnejše dogodke. Na začetku leta smo ... Če potegnete črto: s čim ste bili zadovoljni v turističnem letu 2013? Enajstmesečni začasni podatki SURS kažejo na še eno uspešno leto Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 5

Država vam je lani tudi malce okrepila sprva predvideni promocijski proračun ... Veseli me, da je sektor za turizem lani prejel dodatne tri milijone proračunskih evrov za promocijo Slovenije (k odobrenim 4,3 milijona ev­ rov). Denar smo uporabili koncentrirano na izbranih tujih ključnih in obetavnih trgih z nagovarjanjem opredeljenih potencialnih ciljnih skupin slovenskega turizma. Tako smo kljub čedalje ostrejši globalni konkurenci na izbranih tujih trgih konec leta dosegli rezultate, s katerimi smo lahko zadovoljni. Prav tako smo v letu 2013 naredili pomembne korake pri utrje­ vanju in nadgradnji partnerskega sodelovanja tako s slovenskim turističnim gospodarstvom in preostalimi ključnimi partnerji kot tudi pri partnerskem sodelovanju zunaj naših meja. Pri zadnjem naj še posebej poudarim partnerske promocijske aktivnosti s hrvaško nacionalno turistično organizacijo, s katero smo se lani predstavili na več čezmorskih trgih, prvič tudi na brazilskem, ki je za Slovenijo velik potencial. Koga pa bo slovenski turizem najglasneje nagovarjal? Številne aktivnosti bomo izvedli na tradicionalno pomembnih trgih slo­ venskega turizma (predvsem v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem), da bi se povečal ugled Slovenije, poleg tega si želimo turiste iz teh držav opom­ niti, da je Slovenija bližnja destinacija s pestro ponudbo in da lahko v njej doživijo nekaj novega tudi ob ponovnem obisku. Bistven pa bo aktivnejši »prodor« proti vzhodu; lani smo imeli precejšnjo rast števila turistov in njihovih prenočitev iz nekaterih vzhodnih držav (Ukrajine, Rusije, Turčije, Azerbajdžana, Kazahstana). Potencial rasti, ki ga potrjujejo ti pozitivni trendi, bomo tudi letos izkoristili z osredinjenimi trženjskimi in promoci­ jskimi kampanjami. Potrudili se bomo za aktivno partnersko sodelovanje, predvsem oglaševalsko, s slovenskim turističnim gospodarstvom in še zlasti na bližnjih trgih ciljno nagovarjali z našimi najpomembnejšimi produkti oziroma destinacijami, izhajajoč iz strategije (na primer: zdra­ viliški turizem, Julijske Alpe, Obala ...). Poleg tega je treba izboljšati splošno prepoznavnost Slovenije. To si letos prizadevamo s tržno­komunikacijsko kampanjo, katere osrednji lik je trenutno najboljša slovenska smučarka Tina Maze. Zgodba izhaja iz krovne zgode naše države – zelene, aktivne in zdrave Slovenije. 5 Aktualno Vse iz lanskega leta pa verjetno ne navdaja z zadovoljstvom? Finančni kazalniki v slovenskem turizmu zbujajo zaskrbljenost. To je kom­ pleksen problem, ki se odraža v manjših vlaganjih v posodobitve in na­ daljnji razvoj turistične ponudbe. Manj intenzivna vlaganja na ravni gospodarstva pomenijo nevarnost za rast in razvoj celotne panoge; srednjeročno in dolgoročno bodo lahko zmanjšala konkurenčnost slov­ enskega turizma. Za leto 2014 ostajajo odprti tudi izzivi konsolidacije lastništva slovenskih turističnih podjetij in tujih neposrednih naložb. Glede na to, da smo komaj zakorakali v novo leto, je še čas za novoletne želje. Katere, menite, bi bile ključne oziroma katere bi se morale izpolniti, da bi turizem v Sloveniji lahko resnično postal ena najpomembnejših gospodarskih panog? Številke, ki so nam na voljo za promocijo Slovenije kot turistične države, so nedvomno prenizke. Več denarja bi bilo treba vložiti v izboljšanje prepoznavnosti naše države in njene turistične ponudbe, nadgraditi tržno segmentacijo in opredeliti strateško­razvojne načrte po posameznih trgih. Razviti bi bilo treba konkurenčne in jasno umeščene turistične produkte, ki temeljijo na trajnostnem konceptu, ter jih podkrepiti z inovativnimi in učinkovitimi trženjskimi akcijami prek spletnih tehnologij in partnerskega trženja. Poleg ustreznih finančnih podlag pa smo v turizmu pomembni tudi ljudje, zato si želim dobrega sodelovanja na vseh ravneh tudi v prihodnje, da bi k promociji in dobremu ugledu Slovenije stopili vsi skupaj. M. G. Foto: Biljana Babič/arhiv Spirit Razmere ostajajo zaostrene, denarja za trženje in promocijo je vedno prej premalo kakor preveč ... Kakšni bodo v letošnjem letu trženjski in promocijski poudarki? V zaostrenih gospodarskih razmerah doma in ob čedalje ostrejši svetovni konkurenci mora slovenski turizem ohraniti in izboljšati svoj konkurenčni položaj. Za dosego tega cilja k tržno­komunikacijskim aktivnostim pristo­ pamo inovativno in v skladu s sodobnimi trendi, pri tem pa stavimo na konkurenčne prednosti naše države pred drugimi destinacijami: zelena, aktivna in zdrava Slovenija bo tudi v prihodnje osnovna tematika, ki bo prežemala naše aktivnosti. Takšna Slovenija je tudi v vrhu koncepta Pira­ mide zgodb v slovenskem turizmu in podpira zgodbo znamke naše države in njene turistične ponudbe I feel Slovenia. V negotovosti Zahteva po samostojni turistični organizaciji Vodje turističnih gospodarskih institucij iz vse Slovenije so se v začetku januarja sešli na sestanku, na katerem so ugotovili, »da kljub izrecni obljubi predsednice Vlade RS na Dnevih slovenskega turizma dne 6. oktobra 2013 Slovenska turistična organizacija s 1. 1. 2014 ni začela ponovno delovati kot samostojna institucija«. Pripravljena sprememba zakona še vedno ni bila obravnavana v državnem zboru, pa tudi pristojnega ministra (za gospodarstvo in tehnologijo) še ni na spregled. Turističnemu gospodarstvu se tako z vsakim dnem dela čedalje večja poslovna škoda, so opozorili na sestanku. »Nacionalno turistično organizacijo imajo vse države na svetu (razen dveh), saj je ta pogoj za konkurenčno partnersko sodelovanje na mednarodnem turističnem trgu v hudem boju za goste. Slovenija je z izgubo samos­ tojne nacionalne turistične organizacije pred letom dni izgubila vero­ dostojnega sogovornika in zastopnika. Glede na to, da v Sloveniji tu­ rizem prispeva 12 odstotkov BDP, zaposluje 45.000 ljudi, v celotnem izvozu pomeni več kot osem odstotkov in več kot 40 odstotkov v iz­ vozu storitev ter samo z DDV iz tujskega turizma obogati državni proračun za 240 milijonov evrov na leto, to nujno potrebno instituci­ jo upravičeno zahteva.« Slovensko turistično gospodarstvo je državni zbor pozvalo k čimprejšnji obravnavi in sprejetju predlagane spre­ membe zakona o spodbujanju razvoja turizma, da bo lahko Sloven­ ska turistična organizacija že februarja ponovno delovala kot samos­ tojna institucija. L. L Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 6

Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije in župan občine Podčetrtek 6 Aktualno Brez prostovoljstva ni turizma Več denarja in posledično možnosti za učinkovito promocijo, boljše letalske povezave Slovenije s svetom, boljše ceste in druga infrastruktura, (ne)posredno povezana s turizmom, »in da bi vsi streljali na isti gol!« To so bile ključne turistične želje Petra Misje, predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS) in župana občine Podčetrtek ob koncu prejšnjega in začetku tega leta. zitivno«. Naj pa povzamemo tudi njegove besede iz enega prejšnjih Lipovih listov, da »brez prostovoljstva ni turizma«. Brez povezovanja ni uspeha Se pravi: okrepljena promocija, boljše letalske in cestne povezave ter preostala infrastruktura in – povezovanje. Tudi brez njega ne gre. Pe­ ter Misja dobro ve, o čem govori. V občini Podčetrtek so namreč že zdavnaj zmogli premagati pregovorno slovensko ograjevanje vrtičkov ... Verjetno so tudi zato edina občina, ki ima že dve zlati odličji s tekmovanja za naslov najbolj urejenih evropskih mest in krajev En­ tente Florale: Podčetrtek je bil izbran za najlepši manjši kraj v lanskem letu, leta 2009 je laskavi naslov pripadel sosednjemu Olimju. Vsa leta pa v občini (uspešno) sodelujejo tudi v največji in odmevni akciji TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna. Športna prispodoba, ki jo rad povzame, kadar si želi poudariti pomembnost povezovanja, je že skorajda ponarodela: da namreč v tako majhni občini, kot je Podčetrtek, ni mogoče imeti dveh ekip, ki bi streljali vsaka na svoj gol. Pa ne samo v občini – tudi širše, dodaja. Tako je, recimo, na Kozjanskem aktualno povezovanje dveh živahnih turističnih občin, Podčetrtka in Rogaške Slatine, s kolesarsko stezo (teh so v prvi sicer uredili že kar nekaj kilometrov); 6,3 milijona evrov vreden projekt bo končan predvidoma prihodnje leto. Kakor se v Podčetrtku zavedajo pomembnosti povezovanja, tako bi se ga bilo treba zavedati tudi na ravni Slovenije, poudarja Peter Misja: »Drugače ne bo šlo.« »Na splošno je slovenski turizem končal lansko leto razmeroma uspešno – kljub krizi in skromnejši promociji v svetu, je pa res, da je gostov sicer več, a čedalje manj zapravljajo,« ugotavlja Peter Misja, ki ob tem dodaja, da si smeta »z Zdravkom Počivalškom, direktorjem Term Olimia, šteti zaslugo za sprejetje dopolnila, po katerem je tu­ rizmu pripadlo še dodatnih tri milijone evrov za promocijo. Ta je namreč za uspešen turistični razvoj izjemno pomembna.« Mateja Gruden Foto: arhiv Občine Podčetrtek Turizem – izjemno pomemben, a bi lahko bil pomembnejši Sogovornik brez pomislekov verjame, da je turizem v Sloveniji ne samo deklarativno, ampak dejansko izjemno pomembna in obetav­ na panoga. »Že zdaj pomeni dobrih 12 odstotkov BDP – pa bi lahko bil ta delež še veliko večji.« Če bomo želeli slediti ciljem iz aktualne strategije slovenskega turizma (kvantitativni: dva odstotka več prenočitev na leto, štiri odstotke več turistov in povečanje priliva iz izvoza potovanj z dveh na tri milijarde evrov), še posebno finančnemu, pa se bo treba zelo potruditi, poudarja: »Predvsem potrebujemo boljše letalske povezave s tujino, pa tudi boljšo cestno infrastrukturo – se pravi, da bi bilo treba pravzaprav poskrbeti za nekatere temeljne pogoje za turistični razcvet.« Ob tem dodaja, da je turizem pomembnejši, kot se zavedajo vlada, državni zbor in vsa politika. Ukinitev Slovenske turistične organizacije oziroma ustanovitev Spiri­ ta in pripojitev turizma novi agenciji se mu zdi zgrešena poteza in upa ter verjame v vnovično osamosvojitev turističnega dela. »To bi bilo nujno!« Še zlasti za zadostno in učinkovito promocijo v tujini. Je pa zadovoljen, da je TZS lani »po dolgem času poslovala zelo po­ Lipov list - Februar 2014 Peter Misja pravi, da brez prostovoljstva ni turizma. »Turizem v Sloveniji in tudi drugje je izšel iz prostovoljstva; v obliki olepševalnih društev, ki so prva oblikovala turistično ponudbo. Brez društev ne bi bilo prireditev, ne čistih in urejenih krajev ...« Do pred nekaj leti, ko so Ekologi brez meja spodbudili akcijo Očistimo Slovenijo, so bila turistična društva edina, ki so organizirala čiščenje okolja, poudari. Pa je prostovoljstvo, ko je govor o turizmu, v Sloveniji dovolj spoštovano? Država ga premalo spoštuje, pa tudi širša javnost se pogosto ne zaveda, koliko prostovoljnega dela se skriva za, denimo, urejenostjo krajev in prireditvami, razmišlja predsednik TZS in dodaja: »Če bi vse ure prostovoljnega dela pretopili v denar, bi bila vsota zanesljivo izjemno visoka.«

[close]

p. 7

Britanci nas priporočajo Največje britansko združenje turističnih agencij (Association of Bri­ tish Travel Agents ­ ABTA) je v poročilu o najnovejših trendih v bri­ tanski potovalni industriji med drugim objavilo seznam destinacij, ki naj bi v tem letu zbudile zanimanje med Britanci. Med njimi je navedlo tudi Slovenijo. Mark Tanzer, glavni in izvršni direktor ABTA, je ob tem dejal, da bri­ tanski turisti neradi varčujejo pri počitnicah in da po nekaj letih za­ ostrenih razmer na trgu opažajo prve znake optimizma med britan­ skimi potrošniki. »Čeprav je povprečen družinski proračun še vedno obremenjen s številnimi izdatki, pričakujemo, da bodo Britanci po­ tovali več, zanimanje kažejo predvsem za že preizkušene destinaci­ je ter domačo turistično ponudbo, prav tako pa je na obzorju nekaj novih destinacij, ki veliko obetajo.« Med temi je tudi Slovenija, o kateri Tanzer dodaja: »Slovenija ima številne elemente, ki jih iščejo britanski turisti – naravne lepote, zgodovinske zanimivosti in odlično sceno za ljubitelje hrane. Hkrati je Slovenija dokaj ugodna zanje, atraktivna pa je tako kot poletna kot zimska destinacija.« Slovenija bo letos (med 22. in 24. septembrom) tudi prizorišče kon­ vencije, ki jo ABTA pripravi vsako leto, udeleži pa se je več kakor 500 vodstvenih delavcev britanskega turizma in letalske, ladijske ter preostale industrije, povezane s turizmom. Gostiteljica konvencije bo letos Ljubljana. TTA Foto: Aleš Fevžer/arhiv Spirit 7 Aktualno V Ljubljani turizem spet na enem mestu Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču (GR) so 29. januarja odpr­ li sejem Alpe­Adria: Turizem in prosti čas, največjo sejemsko promoci­ jo turizma v Sloveniji in od leta 2011 osrednjo prireditev v regiji Alpe­ Jadran. Na njem se po podatkih prireditelja, GR, letos predstavlja 282 razstavljavcev iz Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Tunizije, Jordanije, Nepala in Indije. Med sloven­ skimi razstavljavci je več kot sto turističnih društev s svojo ponudbo, običaji, kulinariko, vinom, sicer pa tudi agencija Spirit s stojnico, s kakršno se slovenski turizem predstavlja v tujini, Turizem Ljubljana, Planinska zveza Slovenije ... Na sejmu se predstavljajo tudi zamejski Slovenci iz Nediških in Terskih dolin ter Rezije. Turistična ponudba je razdeljena na štiri vsebinske sklope glede na štiri tipe turistov: za počitnikarje, aktivne turiste, popotnike in izletnike. Poudarek bo na aktivnem turizmu: pohodništvu, teku in ribolovu. Tudi letos bodo ob odprtju sejma podelili nagrado Jakob za odličnost in kakovost v regiji; tokrat bo poudarila dobre primere urbane ulične prehrane – kot protiutež razmahu nezdrave hitre prehrane. Sejem prvič dopolnjujeta še Gast&Expo, mednarodni sejem gas­ tronomije in gostinsko­hotelske opreme in mednarodni sejem slado­ leda. Oba bosta odprta do sobote, 1. februarja. U. R. Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 8

8 Aktualno Emoninih dva tisoč let Leto 2014 bo v Ljubljani v znamenju posebnega jubileja, 2000. oblet­ nice ustanovitve njene antične predhodnice Emone. Rimska kolonija Iulia Aemona je bila prva urbana naselbina na območju današnjega mesta. Emona, ki je cvetela med 1. in 5. stoletjem našega štetja, tedaj ni bila veliko mesto: velika je bila 23 hektarov, imela pa je verjetno približno pet tisoč prebivalcev. Vendar je bila pomemben člen v obrambnem sistemu rimskega imperija na območju današnje Slovenije. Praznovanje 2000. obletnice ustanovitve Emone bo po­ spremil pester program dogodkov, ki bodo oživili duha rimske Lju­ bljane, na voljo bodo tudi vodeni ogledi po njej. Serijo dogodkov bo začel pustni karneval v začetku marca, ki bo v znamenju Emone. V Mestnem muzeju Ljubljana bo mogoče od maja spoznavati Emono kot del rimskega imperija, v Narodnem muzeju Slovenije bo od maja na ogled razstava o Rimljanih na slovenskih tleh, na Ljubljanskem gradu bo na ogled urbanistična zgodovina Ljubljane, v Cankarjevem domu razstava o Varaždinskih toplicah. Emona in antika bosta prika­ zani tudi skozi oči umetnikov s fotografskima razstavama v Jakopičevem sprehajališču in galeriji Jakopič. Od 22. do 24. avgusta Foto: arhiv Turizem Ljubljana se bodo pred severnimi emonskimi vrati, na današnjem Kongresnem trgu in v parku Zvezda, zbrali emonski meščani, vojaki in staroselci ter nas ponesli v preteklost. Postavili bodo tabor, tržnico in taberno. Pri­ kazali bodo svojo oblačilno kulturo, vojaške spretnosti, obrtniško znanje ter kulinarično mojstrstvo. Ave, Emona! U. R. Skozi Slovensko multimedialno okno seže pogled od Mangarta do Tržaškega zaliva V Špetru Slovenov pri Čedadu (Italija) so prejšnji mesec odprli zanimiv tematski muzej: SMO – Slovensko multimedialno okno. V njem se pre­ pletajo pripovedi o pokrajini, krajih in ljudeh vzdolž italijansko­slovenske meje, od Mangarta do Tržaškega zaliva. Sodobna predstavitev, ki ne te­ melji več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi, je zasnovana na osmih raziskovalno­umetniških instalacijah. Te v interaktivni multimedi­ jski obliki obiskovalca seznanjajo s prostorom med Julijskimi Alpami in morjem, s preteklostjo in sedanjostjo. Skozi avdio in video posnetke kul­ turne krajine, pripovedovanja, spomine ljudi, glasbo in knjige nam približajo posebnosti Kanalske doline, Rezije, Terskih in Nadiških dolin, Brd in Gorice, Krasa in Trsta. Rdeča nit predstavitve je jezik, povezovalec številnih kulturnih različic, ki prekipevajo od zgodb. SMO ponuja osem postaj, poimenovanih Atlas, Kulturne krajine, Govoreča knjižnica, Ilustrirana zgodovina, Glasbena krajina, Spomini iz besed, Arhiv zvokov in Zvočne razglednice. Obiskovalec sam izbira vse­ bine, ki ga zanimajo. Interaktivno lahko spoznava kraje, njihova imena in zgodovino, geografske značilnosti in privlačnosti, kulturne posebnosti, jezik in narečja, literaturo in glasbo na območju, ki ga naseljuje slovenska narodna skupnost v Videmski, Goriški in Tržaški pokrajini. Muzej je nastal kot rezultat strateškega projekta JezikLingua v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija­Italija 2007–2013. Za zdaj ga je mogoče obiskati po vnaprejšnji napovedi. Besedilo in foto: Mojca Rutar Krivapeta, mitološko bitje iz pravljic in legend Nadiških dolin Nova doživljajska pot v občini Šentjur V občini Šentjur so pred kratkim odprli novo Grajsko učno pot Žusem, devet kilometrov dolgo pot z izhodišči v Dobrini, Žamerku in na Žusmu. Njena posebnost so doživljajska igrišča, ki delujejo po načelu »vidim – vem, naredim – razumem« in so namenjena predvsem otrokom, zanimiva pa so tudi za odrasle. Na trasi so štiri doživljajske točke: Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine grofične Ane in Zvoki narave. Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene pa so tudi naravne in kulturne zanimivosti, ki jih je na tem koncu kar precej. U. R. Lipov list - Februar 2014 Foto: arhiv TIC Šentjur

[close]

p. 9

Nova vinska kraljica je Špela Štokelj Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je v začetku januarja okronal novo slovensko vinsko kraljico: 25­letno krajinsko arhitek­ tko Špelo Štokelj iz Planine pri Ajdovščini. Krono je od lanske kraljice Neže Pavlič prevzela na prireditvi Pomurskega sejma (pod njegovo okrilje spada izbor vinskih kraljic) v Radencih, ob tem pa je med drugim obljubila, da bo vinorodna Slovenija tudi z njeno pomočjo bolj prepoznavna in cenjena med vsemi, ki častijo vino, ter da si bo prizadevala, »da bi vsi spoznali dobro plat vina in ra­ zumeli njegovo povezanost s slovenskim človekom«. Ali, kakor so ob imenovanju nove kraljice zapisali prireditelji dogodka: »Špela Štokelj bo v letu 2014 združevala slovenske vinorodne dežele, predstavljala slovenska vina in vinogradništvo ter bo poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine.« Nova kraljica, ki končuje magistrski študij, je že od otroštva po­ vezana z družinsko tradicijo pridelave vin. Pri 16 letih je opravila degustacijski tečaj in že devet let sodeluje pri ocenjevanjih na kmetijskih inštitutih kot opazovalka na pokušnjah, saj si želi po­ globiti svoje znanje tudi na strokovnem področju vinarstva. L. L. Foto: Ludvik Kramberger 9 Dogajalo se je Kje spati in dobro jesti na območju Moravskih Toplic Izšli sta novi žepni brošuri: Kulinarika v Moravskih Toplicah in okolici in Namestitve v Moravskih Toplicah in okolici; izšli sta v dveh jeziko­ vnih različicah, in sicer v slovensko­angleško­nemški (v nakladi dvakrat po 5000 izvodov) ter v italijansko­hrvaško­madžarski različici (po 2500). V tiskovinah so zbrali 25 ponudnikov dobre hrane in 31 ponudnikov namestitev v kraju in njegovi bližnji ter širši okolici. Brošure so na voljo v TIC Moravske Toplice, njihova spletna različica pa je predstavljena na spletni strani TIC Več: www.moravske-toplice.com TIC MT Bilo je nekoč ... Društvo REVIVAS Škale je peto leto svojega uspešnega delovanja sklenilo z bogato razstavo starih predmetov v avli Doma kulture Velenje, ki sta jo postavila Oskar Sovinc in Ana Glinšek. Na njej si je bilo mogoče ogledati več kot 70 predmetov iz vsakdanjega življenja pred sto in več leti. Razstava je bila sklepno dejanje projekta Na dilah najdeno, na ogled postavljeno, v sklopu katerega je društvo v sodelo­ vanju z Muzejem Velenje med letom pripravljalo delavnice ohran­ janja starih dokumentov in predmetov, ob različnih dogodkih pa promoviralo zbiranje in ohranjanje starin. Razstava je lepo dopolnje­ vala številne dogodke, med drugim etnološko prireditev Od zibeli do poroke (na fotografiji), v kateri so se učenci osnovne šole Livada Velenje s pesmimi, pripovedjo in igrami sprehodili skozi življenje svo­ jih dedkov in babic od rojstva do skoka v zakonski stan. Avtentične dogodke, vključno s klicanjem neveste, so jim pomagali pričarati člani Kulturnega društva Škale in društva REVIVAS Škale. Vera Pogačar Foto: Boris Zakošek Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 10

zakladnica tisočletij Med 9. in 16. stoletjem je Ptuj dobil značilno veduto v podobi trikotnika med mogočnim ptujskim gradom, dominikanskim samostanom na zahodnem koncu mesta in minoritskim v vzhodnem delu ter s poudarjeno navpičnico mestnega stolpa na sredi. Mesto je postalo eno najpomembnejših trgovskih središč v srednji Evropi. Tradicija srednjeveških letnih sejmov vsako leto oživi na jurjevo, ožbaltovo in katarinino. Ves osrednji del Ptuja je spomeniško zavarovan. Zgodbe »zakladnice tisočletij« pripovedujeta vsaka zgradba in vsak spomenik v mestu. Bogate muzejske zbirke in zanimive razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so na ogled na ptujskem gradu, ki obiskovalca pozdravlja že na daleč, v starih mestnih zaporih, Salonu umetnosti in Miheličevi galeriji, na mestu najdbe pa sta ohranjena rimska peč in III. mitrej. Zaklade hranijo cerkve in samostani ter ena najlepših knjižnic v Evropi. Mestno gledališče tako s podobo kot s privlačnim in kakovostnim programom dopolnjuje podobo in vsebino osrednjega dela starega mestnega jedra. Zaklade, sicer druge vrste, hranijo tudi številne vinske kleti, ki nadaljujejo tradicijo vinarstva in za Ptuj vedno zelo pomembne trgovine z vinom. Osrednja, Ptujska klet, najstarejša še delujoča v državi, hrani najstarejše vino na Slovenskem, pridelano že leta 1917. a območju Ptuja, zidane kronike na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine in alpske doline s širjavami Balkana, se je skoraj neprekinjeno pisala zgodovina poselitve vse od mlajše kamene dobe do danes. Tam, kjer je jantarna pot prečkala reko, je zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako v politiki in upravi kot v umetnosti in kulturi. Rimska Petoviona, v pisni virih prvič omenjena v povezavi z dogodki leta 69, je postala eno največjih in najpomembnejših mest v rimskih provincah. N

[close]

p. 11

Nepozabna doživetja za vsak okus, za vsako starost, za vsako radovednost, za vsako energijo! Posebej za vas! Podobo mesta, ki so ga opisovali, opevali in hvalili številni avtorji, nepogrešljivo sooblikuje mogočna Drava, ki že tisočletja mesto varuje in hkrati povezuje z bližnjimi in daljnimi kraji. Seveda pa Ptuj ni otok sredi praznine. O tesni povezanosti mesta z njegovo okolico nekdaj in danes priča med drugim izjemno bogata etnološka dediščina, predvsem tradicija, povezana z maskami. Kurentovanje na Ptuju je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Na Ptuju poteka vsako leto v maju največji kulinarični festival na Slovenskem, imenovan Dobrote slovenskih kmetij, Festival narodnozabavne glasbe pa že več kot 40 let vabi ljubitelje domačih viž v avgustu. Seznam vseh vrst prireditev v mestu in okolici je raznolik in bogat. Živahno mednarodno umetniško okolje poleti ustvarja Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, Festival Arsana pa ponuja raznovrstne glasbene užitke. Ljubitelji literature in vina se družijo v drugi polovici avgusta, ko mesto zaživi v Dnevih poezije in vina. Poletno dogajanje še dodatno razgibajo tradicionalne Grajske igre v juniju, ki jih obogati tudi Grajski vinski praznik, Rimske igre v avgustu pa postajajo osrednja poletna množična zabavna prireditev. Unescov tek v mesecu maju in množična kolesarska prireditev Poli maraton v mesecu juniju, privabljata iz leta v leto več udeležencev. Balonarski praznik, cela vrsta športnih in zabavnih prireditev na Ranci ob Ptujskem morju ter prireditve Kluba ptujskih študentov in drugih organizatorjev poletje na Ptuju spremenijo v poletje doživetij za vsak okus in vsako starost. Jesenske mesece zaznamuje trgatev mladike najstarejše trte na ptujskem gradu pa trgatve v mestnem vinogradu in na Mestnem Vrhu, v Krčevini, na Grajenščaku ... Dokončanje veselih jesenskih opravil v času martinovanja pa se že navezuje na pustni čas v naslednjem letu. Izbran je novi princ karnevala in kolo nepozabnih doživetij se zavrti na novo. Kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012 je Ptuj znova potrdil bogastvo svoje tradicije in impozantne preteklosti, ki usmerja njegovo sedanjost ter ponuja nove priložnosti za prihodnost mesta in njegovih prebivalcev. Ptujčani živimo v svojevrstnem kulturnem nadstandardu, naše življenjsko okolje prevevata duh in dediščina tisočletij, vse to pa z veseljem in gostoljubno delimo z vsemi, ki nas obiščejo, da bi začutili, odkrili in užili bogastvo lepot in dobrot starodavnega mesta ob Dravi. Ptuj je v preteklosti slovel po dobrih gostilnah in udobnih hotelih in enako je še danes. Nove in stoletne stavbe ponujajo številne dobrote in popolno udobje, ki ga pričakuje sodobni gost. Blagodejno delovanje vode, masaže, toplega zraka, sončnih žarkov, aromatičnih olj in soli so odkrili že tisočletja pred nami. Danes z znanjem, izkušnjami in iskrenim veseljem razvajamo svoje goste na »stare« in nove načine v termah in salonih dobrega počutja. Pestra doživetja zagotavlja tudi ponudba na Ptujskem jezeru, kjer lahko izberete med številnimi bolj adrenalinskimi izzivi ali pa se na raziskovanje »Ptujskega morja« in Ptuja podate s turistično ladjo. Spokojno, pa vseeno aktivno doživljanje čudovite narave vas čaka na igrišču za golf, ki je bilo večkrat nagrajeno zaradi urejenosti in gostoljubnosti in od koder se ponujajo tudi prelepi pogledi na Ptuj in njegov grad. Aktivno ali bolj lagodno - nepozabno doživetje je v »zakladnici dobrega počutja« zagotovljeno! www.ptuj.info www.visitptuj.eu www.visitjeruzalem-ormoz.eu www.visithaloze.eu www.visitslovenskegorice.eu Oblikovanje: s.kolibri Fotografije: arhiv RDO, arhivi partnerjev RDO, Ciril Ambrož, Matija Brodnjak, Črtomir Goznik, Rado Škrjanec, fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Foto Langerholc

[close]

p. 12

Mednarodni pustni festival   Ptuj, Slovenija EtnoFest  ArtFest  KarnevalFest Osrednji dogodki   2. februar – 4. marec 2014 22. februar – 4. marec tujsko kurentovanje je eden izmed osrednjih festivalov etnološke dediščine v Srednji Evropi. Naše poslanstvo je ohranjanje izjemno barvite in bogate tradicije pustnih likov, skupin in ritualov iz ptujskega območja pa tudi Slovenije, Evrope in celega sveta, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Letošnje že 54. kurentovanje bo utrdilo tradicijo mednarodne etnološke prireditve, ki je postala nepogrešljiv del FECC evropskega karnevalskega koledarja in se uveljavila na zemljevidu evropskih karnevalskih mest. Med prednostne strateške cilje Kurentovanja 2014 uvrščamo umestitev kurentovanja kot osrednjega etno karnevala v Evropi, širjenje percepcije pomena kurentovanja kot vrhunskega kulturnoetnološkega dogodka javnega pomena v Sloveniji in Evropi ter dvig prepoznavnosti lika kurenta in dogodka kurentovanja v evropskem in globalnem prostoru. Prav tako ne smemo pozabiti na dolgoročni strateški cilj zagotovitve Unesco varovanja nesnovne kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov. Slednje je pomembno tudi v luči prenosa izjemne pustne kulturne dediščine in tradicije na mlajše generacije, kar je naša skupna odgovornost in zaveza. 2. februar Tradicionalni Kurentov skok  20. februar Strokovni simpozij   Srečanje kulturne dediščine Slovenije   Vloga kulturne dediščine v razvoju krajev   in pokrajin 22. februar •   tvoritvena slovesnost s predajo oblasti  O Princu karnevala, mednarodno FECC  EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih  likov in mask – povorka •   radicionalna dobrodelna Obarjada   T Lions kluba Ptuj 22. februar – 4. marec ArtFest – mednarodni slikarski   Ex tempore Ptuj  Mladi v ArtFest akciji - 2. FotoFest 23. februar – 4. marec •   rikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih  P likov in obredij ptujskega območja v  starem mestnem jedru Ptuja •   . EtnoRock fest – vsak večer   2 na ptujski mestni tržnici 1. marec • Mestni pustni korzo  • Veliki Karnevalski bal v karnevalski dvorani 1.–4. marec Fašenki v okolici Ptuja – povorke 2. marec Mednarodni FECC KarnevalFest – 54.  Mednarodna pustna in karnevalska povorka 3. marec • Mednarodno Srečanje veselih maškar  vrtcev – povorka • Otroška maškarada (CID in DPM) •   tujska dežela: Kurentovanje in pust   P na filmskem platnu v Slovenski kinoteki,  Ljubljana K O N Z O R C I J K U R E N T P www.kurentovanje.net Med osrednje cilje smo uvrstili tudi ločitev javnega in zasebno komercialnega dela prireditve, ki smo ga letos tudi dosegli s pomočjo javnega poziva za organizacijo ter izvedbo gostinske ponudbe in zabavnoglasbenega programa v karnevalski dvorani. Projekt je bil dodeljen podjetju PP Gostinstvo, ki je s tem prevzelo odgovornost za izvedbo dogajanja v karnevalski dvorani. V okviru Kurentovanja 2014 bomo organizirali več kot 100 prireditev javnega pomena, na katerih pričakujemo več kot 120.000 obiskovalcev ter 10.000 pustnih likov in mask iz 12 do 15 držav. Na njihovem čelu bo več kot 2000 kurentov, ki se bodo zbrali na kurentovem skoku, FECC Etnofest in Karnevalfest povorkah ter vsakodnevnih prikazih v središču Ptuja. Z letos še razširjenim programom Etnorockfesta, ki bo vsak dan postregel z brezplačnimi koncerti mladih rock in etno zasedb iz okolice Ptuja, preostale Slovenije in tujine, bomo okrepili raznoličnost dogajanja v starem mestnem jedru. Vabim vas, da med svečnico in pepelnico skupaj prebudimo, začutimo, doživimo, predvsem pa zavestno soustvarimo mistično moč Kurentovanja 2014. Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2014 in podpredsednik FECC 4. marec Pokop pusta 21. februar – 4. marec Karnevalske zabave   v karnevalski dvorani na Vičavi Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. Oblikovanje: s.kolibri Fotografije: Foto Langerholc

[close]

p. 13

13 Fokus Mostiščarji koliščarji Podkrimski pustni festival Najprej je bila kamela, potem manjši karneval, zdaj je dogodek že mednarodni Ob ustanovitvi iške občine leta 1994 se je med krajani porajala zamisel o pripravi skupne prireditve, ki bi povezala vsa naselja v novi občini. Leto zatem je bil na Igu prvi Ižanski karneval, sicer nadgradnja prejšnje kamele, ki je že več kot stoletje vsako leto ob pustu »strašila« po Igu. Sčasoma je prireditev presegla lokalne okvire in se razvila v Podkrimski pustni karneval, ki bo letos v soboto, 1. marca, z začetkom ob 14. uri. Na začetku prirejanja karnevala so bili prizori razdeljeni v štiri temat­ ska področja: bajke in pripovedke, zgodovina Ižanskega, aktualna tematika in proste maske. Tako so nastopali mostiščarji koliščarji, po katerih je ižanska občina zelo prepoznavna, saj sta dve kolišči (od mnogih) vpisani na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Nastopali so ižanski puntarji, grajska gospoda, pomembni ižanski možje, pa Rimljani, ki so bili v zgodovini tudi prisotni na Ižanskem. Že takrat je imel karneval več kot 350 udeležencev v sprevodu. Vse to je bilo delo prostovoljcev. Danes bi bilo komajda, saj se je pr­ votna zamisel razvila v karneval, ki je prerasel lokalne okvire. To doka­ zujejo številni sodelujoči v sprevodu in obiskovalci iz drugih krajev Slovenije in drugih držav. Obiskovalcev smo na karnevalu našteli že več kot tri tisoč, kar je za nas lepa številka, v sprevodu pa je sodelova­ lo že več kot tisoč nastopajočih. Pripravo karnevala je leta 2008 prev­ zela Občina Ig – od društva Fran Govekar Ig. na Igu to počnemo vsako leto (razen lani, žal, ko smo imeli v občini večjo naložbo) na pustno soboto. Prizore za sprevod pripravijo skoraj vsa društva v občini. Če jih ni v sprevodu, sodelujejo s prostovoljnim delom, otroškimi delavnicami ali na stojnicah ponujajo svoje izdelke. Tudi otroci pripravijo v vrtcu in na osnovni šoli maske, s katerimi sodelujejo na karnevalu, pridružijo pa se jim še starši. Ključna Podkrimski in Povodni mož Najpomembnejša moža, ki ne smeta nikoli manjkati na karnevalu, sta odkrimski in Povodni mož, zadnja leta pa so se jima pridružile še pod­ krimske čarovnice. Oba moža sta zaščitnika in nadzornika ljudi, ki živijo na Ižanskem, nista pa si nič kaj blizu ... V sprevodu nikoli ne pogrešamo tudi »ižanske pažarne abrambe« in ižanske kamele. Z domačimi društvi se poskušamo vsako leto dogovoriti za pripravo prizorov, ki predstavljajo življenje in običaje z ižanskega območja, dobrodošle so tudi aktualne vsebine. Ižanci poskušamo s karneva­ lom poudariti kulturno identiteto kraja, oživiti stare običaje, pred­ vsem pa obogatiti njegovo turistično ponudbo. Lipov list - Februar 2014 Naj bo zima ali ne, pust je! Pust je eden najstarejših ljudskih praznikov. Njegova naloga je od­ ganjanje zime in obujanje pomladi. Ne glede na to, ali je zima ali ne,

[close]

p. 14

14 Fokus Podkrimske čarovnice Že vrsto let se karnevalu pridružujejo tudi skupine iz drugih krajev Slovenije: iz Tolmina, Cerknega, Gračišča, Ilirske Bistrice, Lesc, Velikih Lašč, Dobove, Stične, Vira pri Domžalah, Žužemberka, Bevk ..., nikoli ne manjkajo kurenti (koranti). Nepogrešljivi so še pihalna godba in mažoretke iz Ljubljane. Z veseljem pa se našemu povabilu odzovejo tudi skupine s Hrvaškega; že nekaj let prihajajo na Ig vsaj tri. Karneval dopolnjuje spremljevalni program: otroške delavnice pust­ nih mask z različnimi animatorji, poslikava obraza s pustnimi motivi, izbor najlepšega prizora na karnevalu, stojnice s pustnimi dobrotami in drugo gostinsko ponudbo ter rajanje pod šotorom po končanem sprevodu pred občinsko stavbo. Več: www. obcina­ig.si Maska se pelje Marica Zupan, Občina Ig Foto: arhiv Občine Ig Po oceni novinarjev je na lanski Fašenk v Lotmerki prišlo približno tisoč obiskovalcev. TD Ljutomer in Fašenk v Lotmerki Aktualnih tem za maske ne zmanjka Tudi v Ljutomeru bo letos za pusta spet živahno – Fašenk nikakor ne namerava pustiti Ljutomerčanov pri miru in bo zato spet razgrajal po Lotmerki, tokrat v nedeljo, 2. marca. Lipov list - Februar 2014

[close]

p. 15

15 Fokus Tudi turistična društva se našemijo. Turistično društvo Ljutomer bo tako proti koncu letošnje zime pri­ pravilo tradicionalno prireditev, 24. zapovrstjo. Začela jo bo otroška maškarada, ki se je v zadnjih letih razvila v ključni del Fašenka v Lot­ merki. Tako prihajajo na prireditev cele družine, napravljene v pustne maske. Skupinske maske bodo s sprevodom nadaljevale dogajanje. Lani jih je bilo skupaj enajst: Godba na pihala KD Ljutomer, tri skupine z osnovnih šol, ena gimnazijska in šest, ki so jih pripravila turistična in kulturna društva. Bržkone se lahko tudi letos nadejamo kar nekaj »aktualnih« šem. V prejšnjih letih so se skupinske maske dotaknile Patrie, gradbenih baronov, izsekavanja vinogradov, popravila cest, referendumov ... Da bi letos zmanjkalo žgočih tem za maske, tega se nikakor ni treba bati! Organizirane skupine sicer predstavijo svoj lik v sprevodu, zatem pa še na prireditvenem odru pred mestno hišo na Glavnem trgu v Ljutomeru. Pustni sprevod bo šel tudi letos od Starega trga na Glavni trg, do pri­ reditvenega prostora z odrom pred mestno hišo in naprej po Prešernovi ulici. TD Ljutomer Foto: arhiv TD Ljutomer Sprevod poteka od Starega trga na Glavni trg in naprej po Prešernovi ulici. Tudi iz Babincev se pripeljejo. Lipov list - Februar 2014

[close]

Comments

no comments yet