DZ04-2013

 

Embed or link this publication

Description

A. Kajzer, M. Hribernik, M. Perko, A. T. Selan: Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012

Popular Pages


p. 1

Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ A. Kajzer, M. Hribernik, M. Perko, A. T. Selan Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008 2012 Delovni zvezek 4/2013, let. XXII Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namreč v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Kratka vsebina: Delovni zvezek predstavlja način prilagajanja trga dela nižji ravni gospodarske aktivnosti oz. gospodarski krizi v Sloveniji in EU. Analizirane so spremembe v stopnji delovne aktivnosti, brezposelnosti in gibanju plač v obdobju 2008–2012. Ključne besede: delovna aktivnost, brezposelnost, plače, gospodarska kriza

[close]

p. 2

Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: Urška Brodar (urska.brodar@gov.si) Delovni zvezek: Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008–2012 Avtorji: dr. Alenka Kajzer (alenka.kajzer@gov.si), Matevž Hribernik (matevz.hribernik@gov.si), Mitja Perko, mag. (mitja.perko@gov.si), mag. Ana T. Selan (ana.selan@gov.si) Delovni zvezek je recenziran. Delovni zvezek ni lektoriran. Ljubljana, oktober 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.5(497.4:4)"2008/2012(0.034.2) SPREMEMBE na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008-2012 [Elektronski vir] / A. Kajzer ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2013. - (Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letn. 22, 4) ISBN 978-961-6839-21-1 (pdf) 1. Kajzer, Alenka 269328896

[close]

p. 3

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 i KAZALO VSEBINE 1 UVOD........................................................................................................................................ 1 2 SPREMEMBE STANJA NA TRGU DELA V EU V OBDOBJU 2008–2012 ................................... 2 3 SPREMEMBE NA TRGU DELA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008–2012 .................................... 7 3.1 Spremembe delovne aktivnosti........................................................................................................................ 9 3.1.1 Stopnja delovne aktivnosti....................................................................................................................... 11 3.2 Atipične zaposlitve ............................................................................................................................................. 13 3.3 Gibanje brezposelnosti ..................................................................................................................................... 17 4 GIBANJE IN POLITIKA PLAČ .................................................................................................. 22 4.1 Gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja ....................................................................................... 26 4.2 Gibanje plač v dejavnostih javnih storitev ................................................................................................. 31 5 SKLEP ..................................................................................................................................... 37 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................................. 40

[close]

p. 4

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 ii Kazalo okvirjev, slik in tabel Okvir 1: Odzivanje brezposelnosti na padec gospodarske aktivnosti – analiza s pomočjo Okunovega zakona ................. 7 Okvir 2: Spremljanje plač v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji .............................................................................................22 Okvir 3: Minimalna plača v Sloveniji v obdobju 2008–2012 ...............................................................................................................29 Okvir 4: Dogovori plačne politike javnega sektorja v obdobju 2009–2012 ...................................................................................33 Slika 1: Gospodarska aktivnost in zaposlenost v EU po četrtletjih med 2007 in 2013 .................................................................. 2 Slika 2: Sprememba BDP in stopnje brezposelnosti v državah EU v obdobju 2008–2012 .......................................................... 3 Slika 3: Stopnje delovne aktivnosti( starostna skupina 15-64 let) v državah EU v letih 2008 in 2012 ...................................... 4 Slika 4: Stopnje brezposelnosti v državah EU v letih 2008 in 2012 ..................................................................................................... 4 Slika 5: Stopnje delovne aktivnosti glede na starost v EU ..................................................................................................................... 5 Slika 6: Beveridge krivulja za EU v obdobju 2008 Q1–2013 Q2 ........................................................................................................... 6 Slika 7: Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov .......................................................................................................... 9 Slika 8: Število samozaposlenih brez kmetov..........................................................................................................................................10 Slika 9: Gibanje delnih in začasnih zaposlitev in skupne zaposlenosti po anketi po delovni sili ............................................13 Slika 10: Indeks varovanja redne zaposlitve in razširjenost začasnih zaposlitev v letu 2008 ...................................................14 Slika 11: Delež začasnih zaposlitev med zaposlitvami mladih (starostna skupina 15-24 let) v letu 2012 ............................15 Slika 12: Delež delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v Sloveniji in EU.......................................................................................16 Slika 13: Delež delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v Sloveniji in EU po starostnih skupinah, leto 2012 .....................17 Slika 14: Število registriranih brezposelnih oseb po spolu..................................................................................................................17 Slika 15: Delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti ..................................................................................................20 Slika 16: Stopnja dolgotrajne brezposelnosti..........................................................................................................................................20 Slika 17: Beveridge krivulja za Slovenijo v obdobju 2008 Q1–2013 Q2 ..........................................................................................21 Slika 18: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU, 2007–2012 .............................................................................25 Slika 19: Rast bruto plače na zaposlenega v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, 2008–2012 ...................................27 Slika 20: Izredna izplačila, izplačana s plačami za november, 2005–2012 ......................................................................................27 Slika 21: Izredna izplačila, izplačana s plačami za november, po posameznih dejavnostih, 2008–2012 ..............................28 Slika 22: Izplačila za nadurno delo v času krize, dejavnosti zasebnega sektorja, 2008–2012...................................................29 Slika 23: Minimalna plača in število njenih prejemnikov, 2008–2012 .............................................................................................30 Slika 24: Rast minimalne in povprečne bruto plače ter razmerje med njima ................................................................................30 Slika 25: Rast minimalne plače in BDP v času krize (v %), članice EU ...............................................................................................31 Slika 26: Bruto plača na zaposlenega v dejavnostih javnih storitev, v EUR, 2008−2012 ............................................................32 Slika 27: Razmerje med povprečno bruto plačo dejavnosti javnih storitev in zasebnega sektorja, v %, 1991−2012, dejavnosti zasebnega sektorja=100 ..........................................................................................................................................................35 Slika 28: Rast bruto plače, števila zaposlenih in mase plač v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev, v %........................................................................................................................................................................................................36 Tabela 1: Ocena dinamične oblike Okunovega zakona ......................................................................................................................... 8 Tabela 2: Sprememba števila delovno aktivnih po dejavnostih, v %...............................................................................................11 Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti (starostna skupina 15-64 let) po spolu, v % ......................................................................11 Tabela 4: Stopnja delovne aktivnosti po starostnih skupinah, v % ..................................................................................................12 Tabela 5: Stopnja delovne aktivnosti po izobrazbenih skupinah, v % ............................................................................................12 Tabela 6: Delež začasnih zaposlitev med vsemi zaposlitvami po starostnih skupinah, v % .....................................................14 Tabela 7: Delež delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah po starostnih skupinah v Sloveniji , v % ........................................16 Tabela 8: Stopnja registrirane in anketne brezposelnosti, v % ..........................................................................................................18 Tabela 9: Stopnja anketne brezposelnosti po starostnih skupinah, v %.........................................................................................18 Tabela 10: Stopnja anketne brezposelnosti po spolu, v % ..................................................................................................................19 Tabela 11: Število registriranih brezposelnih po izobrazbenih skupinah, povprečje leta .........................................................19 Tabela 12: Stopnja anketne brezposelnosti po izobrazbenih skupinah, v % ................................................................................19 Tabela 13: Rast bruto plače, zasebni in javni sektor, 2006−2012 ......................................................................................................23 Tabela 14: Rast bruto plače v družbah zasebnega in javnega sektorja, 2006−2012 ...................................................................24 Tabela 15: Rast bruto plače, dejavnosti zasebnega sektorja in javnih storitev, 2000−2012 .....................................................25

[close]

p. 5

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 iii Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Seznam kratic APZ – Aktivna politika zaposlovanja, AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP – Bruto domači proizvod, DSU – Družba za svetovanje in upravljanje, ECB – Evropska centralna banka, EK – Evropska komisija, EU – Evropska unija, EMU– Evropska monetarna unija, KAD – Kapitalska družba, KPJS – Kolektivna pogodba za javni sektor, OECD – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, SOD – Slovenska odškodninska družba, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, SURS – Statistični urad RS, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZUJF – Zakon za uravnoteženje javnih financ Seznam kratic držav AT– Avstrija, BE – Belgija, BG – Bolgarija, CY – Ciper, CZ – Češka, DE – Nemčija, DK – Danska, EE – Estonija, ES – Španija, FI – Finska, FR – Francija, GR – Grčija, HU – Madžarska, IE – Irska, IT – Italija, LT – Litva, LU – Luksemburg, LV – Latvija, MT – Malta, NL – Nizozemska, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, SE –Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, UK – Združeno kraljestvo

[close]

p. 6

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 iv Povzetek Mednarodna gospodarska kriza in nizka gospodarska aktivnost po letu 2008 sta močno zaostrili razmere na trgu dela. Prispevek prikazuje spremembe na trgu dela v EU in v Sloveniji v obdobju 2008–2012. Tako v Sloveniji kot v povprečju EU se je položaj na trgu dela nadpovprečno poslabšal mladim in nizko izobraženim. V večini držav so se strukturni problemi s trajanjem krize povečali. Ključni problemi trga dela v Sloveniji pa so poleg naraščajočih strukturnih problemov še močna segmentacija trga dela, nizka stopnja delovne aktivnosti starejših in naraščajoča brezposelnost mladih. Summary Global economic crisis and the decline in economic activity in 2008 caused a severe deterioration of the labour market situation. The paper presents labour market developments in the EU and Slovenia in the 2008–2012 period. The labour market adjusted to lower economic activity through diminishing employment rather than reducing wages. Youth, low-skilled and male populations were hit the most by the crisis in both the EU and Slovenia. During the crisis labour market mismatch and structural problems increased in the majority of EU countries. In addition to the growing structural problems, the key labour market problems in Slovenia are strong labour market segmentation, a low employment rate of older people and increasing long-term and youth unemployment rates.

[close]

p. 7

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 1 1 UVOD Padec gospodarske aktivnosti je sprožil proces prilagajanja evropskega trga dela nižji ravni aktivnosti. Na začetku krize je bilo zmanjšanje zaposlenosti v primerjavi z zmanjšanjem gospodarske aktivnosti razmeroma skromno, saj so bili v večini držav prvi odzivi na krizo usmerjeni v skrajševanje delovnega časa. Zato in zaradi sicer običajnega zamika v posledicah znižanja gospodarske aktivnosti na trgu dela je prišlo do pojava kopičenja delovne sile in kasnejšega zniževanja zaposlenosti v letih, ko je gospodarstvo že rahlo okrevalo. Prilagajanje zaposlenosti se še nadaljuje, saj je v letu 2012 (ob ponovnem znižanju) raven gospodarske aktivnosti v povprečju EU še vedno zaostajala za ravnijo iz leta 2008. V povprečju EU je bila leta 2012 zaposlenost za 2,6 % nižja kot leta 2008, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti v povprečju EU v letu 2012 za 3,4 o. t. višja kot leta 2008 (znašala je 10,4 %). Na drugi strani je bilo prilagajanje plač relativno skromno (ECB, 2012). Slovenija spada med države, ki imajo v letu 2012 enega izmed največjih zaostankov za ravnijo gospodarske aktivnosti izpred krize (leto 2008). Velik padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 in omenjen velik zaostanek za pred krizno ravnijo gospodarske aktivnosti sta ob znanih strukturnih problemih slovenskega gospodarstva pomemben razlog za nadpovprečno poslabšanje razmer na trgu dela. V povprečju EU je bila leta 2012 stopnja delovne aktivnosti prebivalstva (20-64 let) za 1,8 o. t. nižja kot leta 2008, stopnja brezposelnosti pa je leta 2012 znašala 10,4 %, kar je 3,4 o. t. več kot leta 2008. V Sloveniji se je stopnja delovne aktivnosti (starostna skupina 20-64 let) znižala na 68,3 %, kar je 4,7 o. t. manj kot leta 2008, stopnja brezposelnosti pa se je podvojila in je leta 2012 znašala 8,9 %.1 Večje poslabšanje razmer na trgu dela v Sloveniji v primerjavi z EU je med drugim posledica večjega padca gospodarske aktivnosti, ki je posledica strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva, delno pa tudi vpliva velikega povečanja minimalne plače na zmanjšanje konkurenčnosti v obdobju krize v Sloveniji. Med razloge za večje zmanjšanje zaposlenosti pa lahko uvrstimo tudi močno segmentiranost trga dela, ki se kaže v velikem deležu začasnih zaposlitev med mladimi. Začasne zaposlitve namreč omogočajo podjetjem hitrejše in cenejše prilagajanje zaposlenosti nižji ravni aktivnosti, kar bomo podrobneje prikazali v drugem poglavju. V prispevku prikazujemo spremembe na trgu dela v EU in v Sloveniji v obdobju 2008−2012. V prvem poglavju na kratko predstavljamo spremembe na trgu dela v EU, kjer izpostavljamo predvsem zmanjšanje delovne aktivnosti ter povečanje brezposelnosti in strukturnih problemov. V drugem poglavju predstavljamo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti v Sloveniji v obdobju krize, kjer izpostavljamo tudi naraščanje strukturnih neskladij na trgu dela. V tretjem poglavju predstavljamo gibanje plač v Sloveniji, kjer analiziramo gibanje plač v dejavnostih zasebnega in javnega sektorja, pri čemer izpostavljamo tudi gibanje minimalne plače na gibanje plač in dejavnike, ki so zaznamovali gibanje plač v javnem sektorju. V zaključku izpostavljamo ključne probleme trga dela v Sloveniji in izzive za ekonomsko politiko. 1 Vir vseh navedenih podatkov je Eurostat; temeljijo na anketi o delovni sili.

[close]

p. 8

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 2 2 SPREMEMBE STANJA NA TRGU DELA V EU V OBDOBJU 2008–2012 V drugi polovici leta 2008 se je v EU začela recesija, ki je dno dosegla v letu 2009, ko se je gospodarska aktivnost v večini razvitih držav močno skrčila. BDP se je v letu 2009 zmanjšal za 4,5 % (EMU 4,4 %), največji padec gospodarske aktivnosti pa je bil zabeležen v baltskih državah, na Finskem in v Sloveniji. V letih 2010 in 2011 je večina držav EU beležila skromno rast, v letu 2012 pa se je aktivnost ponovno zmanjšala. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti je močno zaostrilo razmere na trgu dela. Slika 1: Gospodarska aktivnost in zaposlenost v EU po četrtletjih med 2007 in 2013 4 3 2 Medletna rast, v % Realna rast BDP Rast zaposlenosti 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 Q2 Q3 Q4 Q2 Q3 Q4 Q2 Q3 Q4 Q2 Q3 Q4 Q2 Q3 Q4 Q2 Q3 2007 Q1 2008 Q1 2009 Q1 2010 Q1 2011 Q1 2012 Q1 Q4 2013 Q1 Vir: Eurostat. Po začetku krize v letu 2008 je do prve večje prilagoditve na trgu dela prišlo konec leta 2008 in v začetku leta 2009, v celotnem letu 2009 pa je bilo v EU izgubljenih okoli 3,9 mio delovnih mest (EMU 2,7 mio). Brezposelnost, ki je marca 2008 dosegla najnižjo raven (EU 6,8 %, EMU 7,2 %), se je med januarjem in decembrom 2009 povečala za 1,4 o. t. in je konec leta znašala 9,4 % (EMU 9,9 %). Razmere na trgu dela so se najbolj poslabšale v državah, ki jih je kriza v tem letu najbolj prizadela (Španija, Irska in baltske države). Najbolj ogroženi so bili zlasti delavci brez izkušenj, z nižjo izobrazbo in moški, saj je kriza najbolj prizadela gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Bolj kot v ostalih starostnih skupinah se je zmanjšala stopnja delovne aktivnosti mladih. Odziv podjetij na nižjo aktivnost kažeta tudi povečana razširjenost delnih in zmanjševanje začasnih zaposlitev. Zato so številne države EU sprejele ukrepe z namenom blaženja posledic krize na trgu dela, ki so bili povečini začasne narave. Večina vseh začasnih ukrepov je bila namenjena spodbujanju kupne moči gospodinjstev in povečanju spodbud za delo v okviru izboljšanja davčnega sistema. Zaradi nadaljevanja zaostrenih razmer na trgu dela v letu 2010 so številne države ukrepe podaljšale do konca tega leta. K ohranjanju delovnih mest je tako pripomoglo subvencioniranje krajšega delovnega časa in krepitev programov aktivne politike zaposlovanja. Nekatere države so povečale tudi dostopnosti do nadomestil za brezposelnost. V letu 2010 so številne ukrepe nadomestile trajne spremembe v davčnem sistemu in podpora kupni moči gospodinjstev. Kljub temu so razmere na trgu dela ostale zaostrene, saj je bilo okrevanje v letih 2010 in 2011 šibko, večina držav EU pa ni povsem nadoknadila padca gospodarske aktivnosti iz leta 2009. Številni

[close]

p. 9

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 3 ukrepi za reševanje gospodarske krize (vključno z ukrepi na trgu dela) so imeli posledice tudi na stanje javnih financ2, zato je v letih 2011 in 2012 fiskalne spodbude nadomestila fiskalna konsolidacija. Ker je bilo okrevanje gospodarske aktivnosti šibko, se je ob fiskalni konsolidaciji močno zaostrilo stanje na trgu dela, še posebno v evrskih državah, ki jih je dolžniška kriza zelo prizadela (Grčija, Španija). Kot je razvidno iz Slike 2 je Grčija v obdobju 2008–2012 zabeležila največje zmanjšanje gospodarske aktivnosti in največje povečanje brezposelnosti. Slika 2: Sprememba BDP in stopnje brezposelnosti v državah EU v obdobju 2008–2012 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 -20 -4 PL RO DE MT FI SE FR CZ EU UK NL EMU HU Kumulativa sprememba BDP v obdobju 2008-2012 (v %) SK LU BE AT DK EE IT SI CY BG LV IE PT ES LT GR -2 0 2 4 6 8 Razlika v stopnji brezposelnosti (o. t.) 10 12 14 16 18 Vir: Eurostat; preračuni UMAR. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 15-64 let se je v povprečju EU v obdobju 2008– 2012 zaradi upada aktivnosti zmanjšala za 1,6 o. t. (na 64,2 %), zmanjšanje v evrskem območju pa je bilo še večje (za 2,1 o. t. na 63,8 %). Stopnja delovne aktivnosti žensk se je znižala za 0,3 o. t. na 58,6 %, moških pa za 2,9 o. t. na 69,8 %. To je v veliki meri povezano z zmanjšanjem aktivnosti v dejavnostih, ki pretežno zaposlujejo moške (npr. gradbeništvo, predelovalne dejavnosti), še zlasti delavce brez izkušenj in z nizko izobrazbo. Razlika v stopnji delovne aktivnosti med spoloma se je sicer zmanjšala, vendar za ženske še vedno ostaja za več kot 10 o. t. nižja kot za moške, medtem ko je stopnja brezposelnosti za oba spola približno enaka (okoli 10,5 % v letu 2012). V prvih dveh letih krize se je število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v državah, kjer se je gospodarska aktivnost močno zmanjšala in je fleksibilen trg dela omogočil hitro prilagodljivost na nižjo raven aktivnosti (Irska, baltske države), v letih 2011 in 2012 pa v državah, ki jih je najbolj prizadela dolžniška kriza (Grčija, Španija, Ciper, Portugalska). 2 Roeger in Veld (2010) navajata, da so v povprečju skupne fiskalne spodbude po oceni EK v letih 2009 in 2010 znašale približno 1 % BDP.

[close]

p. 10

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 4 Slika 3: Stopnje delovne aktivnosti( starostna skupina 15-64 let) v državah EU v letih 2008 in 2012 85 80 75 70 65 60 55 AT DK LU LT SE EE HU CZ EU PT MT RO DE NL BG CY BE EMU LV UK SK PL ES GR IE SI IT FI GR ES FR 2012 2008 Vir: Eurostat. Ob zmanjševanju zaposlenosti je v drugi polovici leta 2009 začela naraščati stopnja brezposelnosti, ki je v povprečju leta 2012 dosegla 10,5 % (EMU 11,4 %). Razpršenost stopenj brezposelnosti med državami članicami se je v zadnjih letih zelo povečala, velik delež brezposelnih pa je skoncentriran v razmeroma malo državah. Še zlasti je stopnja brezposelnosti visoka v Španiji in v Grčiji, kjer je presegla 20 %. Nasprotno je bila v Nemčiji zaradi okrevanja gospodarstva in politike trga dela stopnja brezposelnosti v letu 2012 nižja kot ob začetku krize, saj je znašala 5,5 %, (2 o. t. manj kot leta 2008). Slika 4: Stopnje brezposelnosti v državah EU v letih 2008 in 2012 2012 24 20 Stopnja brezposelnosti , v % Stopnja delovne aktivnosti , v % 2008 16 12 8 4 0 AT DK LU HU CZ EU LT SE EE MT RO DE NL CY EMU BG UK PT BE PL IE IT LV SI FI SK FR Vir: Eurostat. V večini držav je v obdobju 2008–2012 prišlo do povečanja razširjenosti delnih in zmanjševanja začasnih zaposlitev. Oba kazalca kažeta na odziv podjetij na zmanjšano povpraševanje po delu, saj se je v tem obdobju razširjenost delnih zaposlitev povečala za 1,8 o. t. na 20,0 %, začasnih pa zmanjšala za 0,5 o. t. na 13,7 %. Delež delnih zaposlitev se je najbolj povečal v državah, ki jih je kriza močno prizadela in imajo hkrati tudi zelo fleksibilen trg dela (Irska, baltske države). Delež začasnih zaposlitev se je najbolj zmanjšal v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela in so imele razmeroma visok delež začasnih zaposlitev že v letih pred krizo. V teh državah so podjetja v času krize pogosto zmanjševala število zaposlenih z nepodaljševanjem pogodb za določen čas. Eden

[close]

p. 11

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 5 izmed glavnih razlogov za močno segmentacijo trga dela v številnih državah EU in različen vpliv krize na trg dela je toga delovnopravna zakonodaja, ki omogoča nesimetrično varstvo zaposlitev za nedoločen in določen čas. V obdobju 2008–2012 so se zelo poslabšale zaposlitvene možnosti mladih. Med starostnimi skupinami je upad gospodarske aktivnosti v celotnem obdobju močno zmanjšal zlasti zaposlitvene možnosti mladih, povečala se je tudi stopnja brezposelnosti mladih (15-24 let), ki je v EU v letu 2012 znašala 22,8 % (EMU 23,0 %), kar je za 7,2 o. t več kot leta 2008. V Grčiji in Španiji je stopnja brezposelnosti mladih presegla 53 %, v obeh državah pa se je med letoma 2008 in 2012 več kot podvojila. V primerjavi z drugimi starostnimi skupinami se je stopnja brezposelnosti med mladimi v EU v celotnem obdobju povečala precej bolj kot v drugih starostnih skupinah. Problem zaposlovanja mladih je praviloma večji pri manj izobraženih, vendar tudi zmanjševanje stopnje delovne aktivnosti mladih z zaključeno najmanj srednjo izobrazbo kaže na vse večje težave pri prehodu iz obdobja izobraževanja v obdobje zaposlitve (EC, 2012a). Zmanjšanje delovne aktivnosti mladih lahko pojasnimo z dejstvom, da imajo mladi na začetku delovne dobe večinoma začasne zaposlitve, ki so v času krize bolj izpostavljene. V nasprotju z drugimi starostnimi skupinami se je v celotnem obdobju zaposlenost starejših (55-64 let) povečala za 3,3 o. t. na 48,9 %, kar je posledica delovanja pokojninskih reform. Ob tem pa še naprej ostajajo velike razlike med posameznimi državami, saj je v Sloveniji, delež starejših zaposlenih najnižji (le 32,9 %), najvišji pa na Švedskem 73,0 %. Slika 5: Stopnje delovne aktivnosti glede na starost v EU 50 90 15-24 55-64 25-54 (desna os) 48 46 44 42 V% 88 86 84 82 80 78 76 74 72 70 V% 40 38 36 34 32 30 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v EU se je v obdobju 2008–2012 povečala, kar kaže na povečanje strukturnih neskladij. V času od začetka krize se je povečala raven dolgotrajne brezposelnosti v vseh državah EU, razen v Nemčiji, še posebno izrazito pa je bilo povečanje v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. V letu 2012 je bilo v EU brez zaposlitve več kot 12 mesecev 4,6 % (EMU 5,3 %) aktivnega prebivalstva. Delež dolgotrajno brezposelnih v skupnem številu brezposelnih v EU je leta 2012 znašal 44,4 %, kar je 7,5 o. t. več kot leta 2008. Najbolj se je povečal med mladimi, in sicer za 9,6 o.t. (na 32,4 %).

[close]

p. 12

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 6 Na povečanje strukturnih neskladij na trgu dela EU kaže tudi premik Beveridge krivulje, ki povezuje stopnjo brezposelnosti in stopnjo prostih delovnih mest3, na desno. To kaže na poslabšanje usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela, saj je ob relativno nespremenjenem številu prostih delovnih mest naraslo število brezposelnih. Na naraščanje strukturnih problemov v več državah kažeta tudi podaljšanje trajanja brezposelnosti in povečanje stopnje zelo dolgotrajne brezposelnosti,4 ki je v letu 2012 znašala 2,5 %, kar je za 1 o. t. več kot v letu 2008. Od začetka krize se je v večini držav povečala tudi naravna stopnja brezposelnosti (NAWRU), t. j. stopnja brezposelnosti, ki ne pritiska na povečanje plač (EC, 2012b). Slika 6: Beveridge krivulja za EU v obdobju 2008 Q–2013 Q2 12 Kazalnik pomanjkanja delovne sile (v %) 10 08-Q1 08-Q2 8 08-Q3 11-Q3 12-Q2 11-Q4 10-Q4 10-Q3 10-Q2 11-Q2 08-Q4 11-Q1 09-Q1 12-Q1 13-Q2 12-Q3 12-Q4 13-Q1 6 4 2 09-Q2 09-Q3 09-Q4 10-Q1 0 6 7 8 9 St. brezposelnosti (v %) 10 11 12 Vir: Eurostat, EK. Zaradi načina oblikovanja plač se je gibanje plač razmeroma skromno odzvalo na krizo. Strokovnjaki ECB ugotavljajo, da so bile zelo pogoste večletne kolektivne pogodbe, ki določajo plače, pomemben razlog za zamudo pri prilagajanju plač na začetku krize. To je pripeljalo do tega, da so v nekaterih državah plače v javnem sektorju zaradi fiskalne konsolidacije hitreje odreagirale na krizo kot v zasebnem (ECB, 2012). Po oceni Evropske komisije so bile plače še v letu 2010 razmeroma neodzivne na poslabšanje na trgu dela (EC, 2011). Šele v letu 2011 je na gibanje nominalnih sredstev za zaposlene vplivala potreba po znižanju brezposelnosti, ki se je zaradi prilagajanja z zmanjševanjem zaposlenosti močno povečala (EC, 2012b). Ker za EU ni razpoložljivih podatkov o stopnji prostih delovnih mest, je bil uporabljen nadomestni kazalnik. Gre za kazalnik pomanjkanja delovne sile, ki ga v svojih dokumentih in analizah spremlja tudi EK. Izhaja iz kazalnika poslovne klime - BCI (Business climate indicator) oz. podkazalnika, ki kaže kolikšen odstotek podjetij v predelovalnih dejavnostih navaja pomanjkanje delovne sile kot dejavnik omejevanja proizvodnje. 4 O zelo dolgotrajni brezposelnosti govorimo, ko je oseba brezposelna dve leti in več. 3

[close]

p. 13

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 7 3 SPREMEMBE NA TRGU DELA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008–2012 Mednarodna gospodarska kriza je gospodarsko situacijo v Sloveniji močno zaostrila. V letu 2009 se je gospodarska aktivnost (merjena z BDP) znižala za 7,8 %, kar Slovenijo uvršča med države z največjim zmanjšanjem BDP v EU. V letih 2010 in 2011 je bila realna rast BDP rahlo pozitivna, v letu 2012 pa znova negativna (-2,3 %). Odziv trga dela na nižjo raven aktivnosti v Sloveniji smo proučili s pomočjo Okunovega zakona. Okunov zakon predstavlja empirično povezavo med stopnjo brezposelnosti in gospodarsko rastjo.5 Okunov zakon nam omogoča vpogled v elastičnost brezposelnosti glede na gospodarsko rast, kako ta vpliva na brezposelnost v različnih obdobjih in v različnih delih gospodarskega cikla (Okvir 1). Okvir 1: Odzivanje brezposelnosti na padec gospodarske aktivnosti – analiza s pomočjo Okunovega zakona Gospodarska kriza je močno zaznamovala razmere na trgu dela. Kako se je v Sloveniji brezposelnost odzivala na spremembe v gospodarski aktivnosti pred in po začetku gospodarske krize ter kaj lahko to pomeni za kasnejše potencialno okrevanje trga dela, smo proučili s pomočjo Okunovega zakona. Okunov zakon predstavlja empirično povezavo med gospodarsko rastjo in stopnjo brezposelnosti, ocenili pa smo njegovo dinamično obliko. Dinamična oblika Okunovega zakona poleg sočasnega vpliva rasti BDP vključuje tudi njegove odloge in odloge stopnje brezposelnosti, s čimer zajame njuno dinamiko skozi čas. Pri ocenjevanju dinamične oblike smo se poskušali zgledovati po Knotek (2007) in IMF (2010). Dinamična oblika je sledeča: ∆ = + ∆ + + ∆ × + × + + kjer je SBt sprememba (prva diferenca) stopnje anketne brezposelnosti, BDPt je realna rast bruto domačega proizvoda, α je konstanta, βi, γi, δi in θi so koeficienti, Dkriza je slamnata spremenljivka, ki zavzame vrednost 1 v obdobju po začetku gospodarske krize (2008 Q4–2013 Q1), εt pa je rezidual. Dinamično obliko Okunovega zakona smo ocenili za obdobje 1997 Q2–2013 Q1. Podatki za stopnjo anketne brezposelnosti in realno rast BDP so desezonirani. Pri vključitvi števila odlogov v ocenjevanje smo sprejeli odločitev na podlagi AIC kriterija. Ocene prikazuje Tabela 1. 5 Zakon se imenuje po Arthurju Okunu, ki je v zgodnjih 60-ih letih omenjeno empirično povezavo ocenil za ZDA za obdobje po drugi svetovni vojni.

[close]

p. 14

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 8 Tabela 1: Ocena dinamične oblike Okunovega zakona Obdobje 1997 O2–2013 Q1 Koeficient 0,001 -0,1098 -0,0753 -0,1703 -0,0736 0,0004 -0,0394 -0,4145*** -0,0216 -0,3692 -0,0628 0,2185* 0,0478 0,1683 0,1623 0,2924*** -0,4145*** 0,0669 0,0381 -0,4096 -1,1125*** -1,0297** 0,862*** 0,3226*** Std. napaka 0,1077 0,0778 0,0919 0,1224 0,0897 0,0903 0,2799 0,1412 0,1925 0,2290 0,2612 0,1241 0,0868 0,1084 0,1389 0,1037 0,1141 0,3559 0,2849 0,3972 0,3793 0,3775 0,3249 0,1777 0,52 26,09*** 0,6596 0,1774 0,8514 58 BDP (T) BDP (T-1) BDP (T-2) BDP (T-3) BDP (T-4) BDP (T-5) SB (T-1) SB (T-2) SB (T-3) SB (T-4) SB (T-5) BDP (T) * Dkriza BDP (T-1) * Dkriza BDP (T-2) * Dkriza BDP (T-3) * Dkriza BDP (T-4) * Dkriza BDP (T-5) * Dkriza SB (T-1) * Dkriza SB (T-2) * Dkriza SB (T-3) * Dkriza SB (T-4) * Dkriza SB (T-5) * Dkriza Dkriza Konstanta Prilagojen R2 F-statistika Breusch-Godfrey LM test Jarque-Bera test RESET test Število pojavov Opomba: Statistično značilno pri 1 % (***), pri 5 % (**) in pri 10 % (*). Za Breusch-Godfrey, Jarque-Bera in RESET test so navedene pvrednosti za F-statistiko. RESET test vključuje kvadratni in kubični člen. Pri ocenjevanju so bile uporabljene robustne standardne napake. Vir: Lastne ocene funkcije na podatkih SURS. Ocene, ki so prikazane v Tabeli 1, kažejo, da pred gospodarsko krizo sočasna rast BDP in posameznih odlogov ni imela statistično značilnega učinka na spremembo stopnje brezposelnosti. Ocene učinka gospodarske rasti in njenih odlogov po začetku gospodarske krize pa kažejo, da je učinek statistično značilno različen od 0 v četrtem in petem odlogu. Na podlagi ocen odlogov pred in po začetku gospodarske krize lahko sklepamo, da je gospodarska aktivnost na trg dela v zadnjih nekaj letih začela učinkovati z zamikom. To je lahko posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu in kopičenja delovne sile, na kar bi med drugim lahko vplivala takrat še rigidna zakonodaja varovanja zaposlitve, ki je podjetja posredno odvračala od odpuščanja (Boeri in van Ours 2008; IMF 2010) in skrajševanje delovnega časa. Povečan učinek odlogov gospodarske rasti se lahko ob kasnejši potencialni konjunkturi zrcali v upočasnjenem okrevanju trga dela. V tem primeru bi lahko govorili o gospodarskem okrevanju, ki ne ustvarja bistveno povečanega povpraševanja po delovni sili in novih delovnih mest (jobless growth) ter dlje časa ohranja brezposelnost na visoki ravni.

[close]

p. 15

Delovni zvezek 4/2013 Spremembe na trgu dela v EU in Sloveniji v obdobju 2008‒2012 9 Trg dela se je nižji gospodarski aktivnosti prilagodil pretežno z zmanjšanjem zaposlenosti, zaradi česar se je posledično povečala brezposelnost. V nadaljevanju prikazujemo gibanje delovne aktivnosti, pri čemer izpostavljamo tudi gibanje atipičnih (začasnih in delnih) zaposlitev in gibanje brezposelnosti. Gibanje delovne aktivnosti v omenjenem obdobju prikazujemo s podatki o številu delovno aktivnih po statističnem registru in stopnji delovne aktivnosti, ki je mednarodno primerljiva in izhaja iz ankete o delovni sili. Tudi za prikaz gibanja brezposelnosti smo uporabili oba razpoložljiva vira: podatek ZRZS o registrirani brezposelnosti in podatke iz ankete o delovni sili. 3.1 Spremembe delovne aktivnosti Zaradi padca gospodarske aktivnosti v letu 2009 in posledičnega prilagajanja trga dela nižji gospodarski aktivnosti v nadaljnjih letih se je število delovno aktivnih v Sloveniji zmanjšalo. Število delovno aktivnih po statističnem registru je leta 2008 doseglo najvišjo raven doslej (približno 845 tisoč), do leta 2012 pa se je zmanjšalo za okoli 67 tisoč oz. 8,0 %. Pod vplivom padca gospodarske aktivnosti leta 2009 se je število delovno aktivnih istega leta zmanjšalo za 2,3 %, prav toliko tudi leta 2010, leta 2011 za 2,1 %, zmanjševanje pa se je nadaljevalo (za 1,6 %) tudi v letu 2012. Njihovo število se je izraziteje zmanjšalo predvsem proti koncu leta 2012, še posebej decembra, ko se je zmanjšalo za 0,9 % (desez.). Slika 7: Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov 870.000 Število delovno aktivnih, brez kmetov 850.000 830.000 810.000 790.000 770.000 750.000 730.000 sep.08 sep.10 sep.11 sep.09 mar.08 mar.09 mar.10 mar.11 mar.12 sep.12 jul.09 jul.10 jul.08 jul.11 jul.12 Vir: SURS. Na zmanjšanje zaposlenosti je vplivala predvsem dlje časa trajajoča neugodna gospodarska situacija, padec števila delovno aktivnih pa bi bil še večji, če ne bi vlada v letu 2009 sprejela zakonov6, s katerima je začasno ublažila upadanje njihovega števila. Posledično je bilo v začetku gospodarske krize zmanjševanje zaposlenosti počasnejše in manjše od padca gospodarske aktivnosti, kar je privedlo do občutnega padca produktivnosti. Rahlo gospodarsko okrevanje v letih 2010 in 2011 ni ustavilo zmanjševanja zaposlenosti, gospodarski subjekti pa so nadaljevali Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, UL RS 5/2009, in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače, UL RS 42/2009. 6 mar.13 maj.08 maj.09 maj.10 maj.11 maj.12 nov.11 nov.08 nov.09 nov.10 nov.12 jan.10 jan.08 jan.09 jan.11 jan.12 jan.13

[close]

Comments

no comments yet