Revija Lipov list 10/2013

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

oktober 2013 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna Fokus: Ljubljana

[close]

p. 2



[close]

p. 3

KAZALO UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik Urejeni kraji so lahko Sloveniji v ponos V torek, 8. oktobra, zaključujemo našo največjo akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Najboljšim bomo podelili priznanja za urejenost in gostoljubnost. Odkrito lahko priznam, da imamo čedalje bolj urejene kraje in da ljudje vsak dan bolj čutijo turizem in Slovenijo. O tem sem se prepričal prejšnji teden v Belgiji, kjer je potekala zaključna podelitev priznanj mednarodnega tekmovanja Entente Florale, na katerem ocenjujejo najlepše kraje v Evropi. Bled je med večjimi kraji dobil srebrno medaljo, Podčetrtek pa med manjšimi zlato. Zato velja pohvaliti prostovoljce, ustanove in vse, ki dejavno sodelujete pri urejanju, ki poznate gostoljubnost, in tiste, ki skrbite za dobro prepoznavnost naših krajev. Pohvala pa gre tudi naši ocenjevalni komisiji, ki s svojim prizadevnim prostovoljnim delom prispeva pomemben delež k uspehu tekmovanja. Spoštovane in spoštovani, vredno se je potruditi za lepe kraje in za svojo deželo. Naj vam zaželim lepo jesen. Predsednik TZS, Peter Misja NASLOVNICA: Ljubljana TURISTIČNA DRUŠTVA / DOGAJA SE TZS Moja dežele - lepa in gostoljubna 4 15 26 32 34 42 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla drugi teden v decembru. Prispevke pošljite, prosimo, najpozneje do 26. novembra na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. IZBRANO Gostilna Gerbec TURISTIČNI DROBNOGLED TURIZEM TISK Lipov list - Oktober 2013

[close]

p. 4

TD Zadvor 4 Turistična društva / Dogaja se Zadvorska golažijada Kljub dopustniškemu vzdušju članice in člani TD Zadvor tudi v poletnih mesecih nismo počivali. Ob julijskem krajevnem prazniku smo pripravili praznovanje s kulturnim programom, za prijetno popoldne pa se še zavrteli ob zvokih ansambla Vrhovi. vadno za ta šport v sproščenem vzdušju. Vreme tekmovalcem žal ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo pretežno oblačno, od časa do časa pa je na Zvohu le posijalo sonce in pogrelo tudi več sto gledalcev ob akumulacijskem jezeru. Voda je imela 14 stopinj in da jih ni zeblo, je bila večina tekmovalcev v neoprenskih oblačilih. Besedilo in foto: Janez Kuhar Drugo septembrsko nedeljo je bila 2. Zadvorska golažijada pri brunarici Zadvor. Na zanimivem tekmovanju v kuhanju golaža je sodelovalo 16 ekip. Vsaka tekmovalna ekipa je bila sestavljena iz štirih članov, ki so morali skuhati najmanj deset litrov golaža. TD Zadvor je kot organizator priskrbelo meso in čebulo, tekmovalci pa so morali pripraviti kurišče in poskrbeti za vse druge sestavine za dober golaž. Tekmovanje je potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju, ekipe je spremljala in ocenjevala strokovna komisija in ko je bilo kuhanje končano, so sledili ocenjevanje golažev in urejenosti stojnic, razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in priznanj najboljšim kuharjem. Tudi za naše najmlajše je bilo poskrbljeno na prijetni delavnici. S pomočjo animatork Pike in Eve so nastajale čudovite kuharske kape, ki so krasile številne glave na golažijadi. Za prisrčno povezovanje prireditve je tudi letos poskrbel Matjaž Mihelič - Muc. Da pa je bilo v Zadvoru res veselo, so pozno v noč poskrbeli člani ansambla Skala s prijetnimi vižami za ples. Ob številnih pohvalah obiskovalcev in tekmovalcev si organizatorji že danes zastavljamo cilje za še boljšo Zadvorsko golažijado v letu 2014. Besedilo in foto: Mojca Eržen TD Bašelj Kmečki praznik pod Storžičem Na angelsko nedeljo, prvo v septembru, je Turistično društvo Bašelj v sodelovanju z občino Preddvor uspešno pripravilo turističnoetnografsko prireditev 28. Kmečki praznik pod Storžičem, pri kateri je tudi letos sodelovala polovica krajanov Bašlja. Pobudo za prireditev je dal pred 28 leti takratni predsednik njihovega društva Srečo Roblek, po domače Šišenkov Srečo. Velik poudarek so letos dali kulinariki. Dišalo je iz kmečke kuhinje. Pripravili so okusne ajdove žgance, obaro, kislo mleko, masovnek, klobase, preddvorske posmodule, sirove štruklje, kruh iz krušne peči, odojka in jedi na žaru, izjemno okusni pa so bili sveže ocvrti flancati, ki so jih pridne roke bašeljskih gospodinj komaj sproti »nacvrle« za vse obiskovalce. Praznik pod Storžičem je imel tudi malce pridiha preteklosti, saj je Društvo starodobnih traktorjev iz Voklega, občina Šenčur, predstavilo veliko različnih primerkov tudi več kot sto dvajset let stare kmetijske mehanizacije. Kot pravita Marjan Kožuh in Rajko Belehar iz Voklega, je to le del njihove bogate stare kmečke opreme. Na ogled so bile stare konjske kosilnice in obračalnik za seno, stare sejalnice, Vrh Krvavca Deskarji po jezeru na gori Na najvišji točki smučišča Krvavec, akumulacijskem jezeru na Zvohu na nadmorski višini 1971 metrov, so konec poletja že drugič gostili karavano deskarjev na vodi oziroma wakeboarderjev in drugih ljubiteljev vodnih športov z deskami iz vse Slovenije. Tega edinstvenega dogodka nepredvidljivih akrobacij in polnega doživetij ter prepojenega z adrenalinom se je udeležilo 25 tekmovalcev iz vse Slovenije. Zamisel o vejkanju po akumulacijskem jezeru je stara že nekaj let. A to, kar je bilo sprva le druženje s prijatelji, je kmalu preraslo v najzabavnejši dogodek poletja na Krvavcu. Dogodek, kjer sta se združila dva na videz popolnoma različna pojma – vejkanje (wakeboarding), povezano z morjem in poletjem, in gorsko okolje, nenaLipov list - Oktober 2013

[close]

p. 5

brane, okopalniki, »pajkelni« za čiščenje pšenice od plev, različni plugi, gnojni koš, sto let star mlin za mletje žita, kakršnega so imeli premožnejši kmetje, in druga mehanizacija. Kljub slabemu vremenu si je prireditev ogledalo skoraj dva tisoč ljudi in kot je pojasnil predsednik TD Bašelj Rado Roblek, so letos predstavili vse, s čimer se ukvarjajo domačini v Bašlju in kar ponujajo kmetije, obrtniki, podjetniki in rokodelci. Besedilo in foto: Janez Kuhar 5 Turistična društva / Dogaja se Društvo REVIVAS Škale Ožboltov sejem v Cirkovcah V sklopu projekta Turistična ponudba podeželja Šaleške doline, katerega nosilec je ERICo Velenje, je društvo REVIVAS Škale v sodelovanju s KS Cirkovce avgusta pripravilo prvi sejem domačih dobrot ter izdelkov domače in umetnostne obrti v Škalskih Cirkovcah. Sejem je dobil ime po zavetniku tamkajšnje cerkve, svetem Ožboltu. Športno igrišče pri podružnični osnovni šoli so zapolnile pisane stojnice, na katerih so se predstavili ponudniki in razstavljavci iz domačega in okoliških krajev. Društvo REVIVAS Škale je ob tej priložnosti tudi promoviralo projekt Na dilah najdeno, na ogled postavljeno. Na sejmu je bilo lepo število obiskovalcev, ki so občudovali pestro ponudbo in zanimive eksponate ter se zabavali ob tekmovanju v zabijanju žebljev. že nevarna. V pomladnih mesecih smo v Turističnem društvu Slovenj Gradec v sodelovanju z Zavodom za gozdove, Krajevna enota Slovenj Gradec, poskrbeli za ureditev in prehodnost poti. Prvo soboto v septembru je potekal že 12. tradicionalni pohod po gozdno-turistični poti Plešivec, ki se ga je udeležila presenetljivo velika množica pohodnikov. Pot skozi sotesko Kaštel nas je kljub hladu voda in gozdov prijetno ogrela. Vedno slikovita soteska je bila v tem barvitem jesenskem času še posebej lepa in zanimiva. Pri Plešivškem mlinu nas je že po tradiciji pričakal mlinar, vendar tokrat prvič ne več naš Zdravko Jelen »Rone«, ki se je žal kmalu po spomladanskem pohodu za vedno poslovil od nas. Naj mu šumijo plešivški gozdovi in naj mu žubori voda čez mlinsko kolo v zahvalo za vso skrb in pomoč pri ohranjanju naše etnološke dediščine. Večina pohodnikov je po prijetnem druženju in okrepčilu v sončnem jesenskem dnevu pot nadaljevala tudi naprej do plešivškega dvora, Vernerice, lovske koče in mimo domačije Potočnikovih nazaj proti dolini. Peter Cesar Zasip Vračanje gorenjskega nageljna Društvo REVIVAS Škale je v zadnjih nekaj mesecih prek sejmov na podeželju poskrbelo za promocijo javnosti manj znanih ponudnikov. Po Miklavževem sejmu v Plešivcu in Jožefovem v Škalah je bil Ožboltov sejem v Cirkovcah tretji sejem domačih dobrot ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Lepo bi bilo, če bi vsi ti sejmi postali tradicionalni. Vera Pogačar Foto: Hinko Jerčič Gorenjski nagelj se vrača na gorenjske balkone in okna. Janez Urh iz Sebenj pri Zasipu, občina Bled, se zadnjih nekaj let uspešno ukvarja s tem cvetočim okrasom. Na domači hiši v Zasipu ima letos štirideset cvetočih korit z nageljni, ki so, kot pojasnjuje, hvaležni, odporni in preprosto čudoviti. Nageljni se radi nastavljajo soncu, zato so zanje najprimernejša okna in balkoni na vzhodni strani, zaščiteni pred dežjem. Če hočemo, da nam bodo v ponos z bogatim, bujnim cvetjem, moramo odcvetele cvetove sproti odstranjevati. Njegovi nageljni cvetijo tudi na zahodni strani hiše. Ima pa še dve koriti belih TD Slovenj Gradec Pohod po GTP Plešivec V lanskem novembru je neurje močno poškodovalo tudi pot po soteski Kaštel, do Plešivškega mlina, ki je bila v letu 2011 na razpisu Turistične zveze Slovenije izbrana za najlepšo in najbolj urejeno pot na Koroškem. Pot je postala slabo prehodna, na nekaterih delih tudi Lipov list - Oktober 2013

[close]

p. 6

6 Turistična društva / Dogaja se nageljnov z rdečimi obrobami, imenovanimi »mutanti«, ki močno dišijo, desetkrat močneje kot rdeči. Ker je, kot pravi, trmast človek, mu je uspelo dodobra spoznati, kako vzgajati nageljne, kako jih gnojiti in zdraviti, ker jih radi napadajo plesni, koreninska gniloba in druge bolezni. V začetku septembra je že posadil 250 vršičkov, čez zimo pa jih okrog trideset korit hrani v posebni sobi. Besedilo in foto: Janez Kuhar TŠD Kostel Obkolpski tek TD Klopotec Kapela Praznik traminca in klopotec Turistično društvo Klopotec Kapela, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela, Vina Kapela, d. d., in Občina Radenci so pri Pri preši – Pri vinogradniški hiši v Paričjaku na Kapeli pripravili 5. Praznik traminca in 18. Dvig klopotca. Dr. Stanko Nikolič in Nuša Baković, bodoča zdravnica, po teku Turistično-športno društvo Kostel je s pomočjo številnih soorganizatorjev na 14 kilometrov dolgi nižinski progi ob Kolpi pripravilo že 16. Tek Dolenjske za pokal Dolenjskega lista. Poleg članov so na svoj račun prišli tudi otroci, ki so se preizkusili na 300 in 600 metrov, ter pohodniki. Vseh skupaj je bilo 118 (v članski konkurenci 103), deseterica je prišla tudi s Hrvaškega. Tekači so vsi uspešno opravili svojo nalogo in v absolutni kategoriji sta med člani ciljno črto hkrati prestopila Vid Pucelj in Bojan Cebin, tretji pa je bil Bojan Vidmar. Med članicami je bila najhitrejša Nika Kožar, za njo se je uvrstila Marjeta Stržinar, tretja pa je bila Jasmina Balon. Pucelj in Cebin sta izkoristila tek za čim boljšo pripravo za svetovni pokal v duatlonu, ki se ga bosta udeležila v Mehiki. Prvič so rezultate teka šteli tudi za pokal Kočevja. Med članicami je imela najboljši čas Nuša Baković, med člani pa je bil najboljši Aleš Rijavec. Prireditev je bila posvečena tudi prazniku občine Kočevje in 27. septembru, svetovnem dnevu turizma. M. G. Po pozdravnih nagovorih župana radenske občine Janka Rihtariča, predsednice TD Jasne Divjak in predstavnikov drugih organizatorjev so podelili priznanja z ocenjevanja tramincev 22 domačim vinogradnikom. Komisija je za najboljše vino izbrala traminec normalne trgatve vinarja Francija Kupljena, med predikati pa Vlada Kupljena iz Okoslavcev. V Vinogradniški hiši je bila na ogled razstava tramincev – nespornega ponosa Kapelskih goric, v vinski kleti Kapela pa vodeni ogledi. V sprevodu, na čelu katerega so bili skrbnik vinogradov, »ovtar«, ki ga je predstavljal humorist Samo Tuš, skrbnik klopotca Feliks Rantaša, postavljavec klopotca Janko Kniplič, gospodar TD Franc Ivanič, osma vinska kraljica Radgonsko-kapelskih goric Jerneja Jančar, botri dr. Alojz Slavič, Anton Belak, Albin Marinič, pevci …, so simbolno prenesli 15 delov, pomembnih za postavitev klopotca in ta je po dvigu ob rahlem vetru lepo zaropotal. Besedilo in foto: Dani Mauko TŠD Kostel Že šesto kuhanje čušpajza V organizaciji Turistično-športnega društva Kostel so na turistični kmetiji Padovac v Selu pri Kostelu pripravili že šesto tekmovanje v kuhanju čušpajza, posebne kostelske jedi. Ta je bila nekoč na krožniku pri sleherni hiši na Kostelskem, zato jo danes znajo skuhati le starejši. Čušpajz je pravzaprav mešanica jesenskih dobrot z vrta, z malo pustega mesa, vse drugo pa je »skrito« v začimbah. Tekmovalci, teh je bilo devet, so se izkazali z mojstrskim obvladovanjem temperature v kotličku, ki so ga postavili na plin ali drva. Tričlanska komisija zato ni imela lahkega dela, o najboljših so Anton Hozjan s. p. Prisoje 16 Mislinja 2382 gsm 040 433 286 modris@siol.net Lipov list - Oktober 2013 oglasModris2.indd 1 6/16/09 10:53:21 AM Gr a f ično o ova nje l i kc e n t a u r e a c y a n u s b

[close]

p. 7

odločale podrobnosti. In še zanimivost. Tokrat je prvič kuhane dobrote ocenjevala tudi žirija občinstva. Ta je, enako kot strokovna, skoraj soglasno kot najboljša ocenila kuharja ekipe velemesto Rajšele, drugi je bil Rakoon iz Ljubljane, tretje Turistično društvo Kočevje, za katero sta kuhali Darja Delač Felda in Cirila Ličen. Zmagovalec po izboru obiskovalcev je bilo prav tako velemesto Rajšele. Sicer so vse skuhane dobrote kmalu po razglasitvi tekmovanja šle v želodec, saj si je to podeželsko prireditev ob igranju ljudskih godcev ogledalo veliko ljudi. M. G. dlani: kakovost vode se je drastično slabšala, zdravstvene organizacije so odsvetovale kopanje v reki, zato je tudi zamrlo kopališče na Loki. Tako je bilo vse do osamosvojitve Slovenije, ko je začela odmirati industrija, začeli pa so se uveljavljati tudi novi ekološki standardi za proizvodnjo in delovati direktive EU, po katerih mora tudi Slovenija do leta 2017 vsa naselja, večja od sto prebivalcev, vezati na kanalizacijske sisteme s centralnimi čistilnimi napravami. Mestna občina Novo mesto je v minulih letih intenzivno uporabljala evropska kohezijska sredstva, gradila kanalizacijske sisteme in postavila centralno čistilno napravo na Loki, skozi katero gre več kot 80 odstotkov vseh odplak. O tem se malo govori, vendar je to velik dosežek, saj se občina z njim uvršča med vodilne v Sloveniji in bo ena prvih, ki bodo uveljavile omenjeno evropsko direktivo. Prepričljivi pa so tudi podatki o primernosti Krke za kopanje, ki smo jih dobili od Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Medtem ko je bila na primer leta 2005 Krka še popolnoma neprimerna za kopanje vzdolž celotnega vodotoka, je danes slika obrnjena, saj je zdaj primerna za kopanje od izvira do izliva. Kot je torej svoj čas kopališče na Loki zaradi onesnažene vode odmrlo samo od sebe, tako je tudi logično, da so podatki o čistosti in primernosti Krke za kopanje sprožili razmišljanje o projektu infrastrukture v Portovalu, ki bo Novomeščanom, gostom in turistom kmalu znova omogočila kopanje. P. R. 7 Turistična društva / Dogaja se Novo mesto Obujanje mestnega kopališča na Krki Spomin starejših Novomeščanov na kopališče na Loki s pretočnim bazenom, skakalnico in plavalnimi progami je še vedno živ. Marsikdo pa se sprašuje, zakaj se je vse to opustilo in zakaj Novo mesto nima kopališča na Krki. Odgovor je razmeroma preprost: v Novem mestu je v tem času (po letu 1960) intenzivno rasla industrija, ki ni poznala ali se ni menila za ekološke standarde. Enako velja za koncentracijo prebivalstva, ki je bila povezana z dotokom prebivalstva za potrebe rastoče industrije. Kanalizacijski sistemi so bili primitivni in brez čiščenja, kakršno poznamo danes. Po domače povedano: v Krko je teklo tako rekoč vse. Posledice so bile na Opravičilo V letošnjih aprilski, junijski in avgustovski številki Lipovega lista smo predstavili turistična društva, združena v Turistični zvezi Brkini, Kras, Notranjska. Pri tretji predstavitvi je bil po pomoti objavljen junijski uvodnik. Za napako se iskreno opravičujemo in objavljamo pravo besedilo. zaščiteno geografsko označbo. Poleg številnih kulturnih in naravnih znamenitosti ne smemo izpustiti še tradicionalne, leta 1580 postavljene Kobilarne Lipica, ki kraljuje na Krasu. Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska združuje z območja Krasa društva: Turistično društvo Brest, Turistično društvo Štanjel, KTŠD LIPA, Turistično društvo Rodik, Turistično društvo Škocjan in TKŠD Urbanščica. Društva soustvarjajo dodano vrednost turizmu na Krasu, saj organizirajo številne prireditve in druge dogodke, ki plemenitijo temeljno turistično poslanstvo in pripomorejo h gostoljubnosti in prepoznavnosti območja. S povezovanjem in sodelovanjem z drugimi društvi zveze z območja Brkinov in Notranjske pa uspešno povezujejo turistični proizvod in promocijo destinacije in regije. Marica Gombač Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska Čudovit in skrivnosten Kras, obogaten s pristno kulinariko, prijazno vabi v goste Po Krasu, kjer je toliko jam in brezen, po vsem svetu imenujejo prevotljeno apnenčasto zemljišče - kras; speleološka veda, ki se je spočela na Krasu, pa je krasoslovje. Posebna značilnost Krasa s področja kulinarike sta še kraški teran in kraški pršut, oboje z Lipov list - Oktober 2013

[close]

p. 8

8 Turistična društva Kašča Zapotok; Foto: arhiv TDK TD Kurešček Kurešček, kjer je lepo! Turistično Društvo Kurešček je bilo ustanovljeno leta 1997 in deluje kot prostovoljna in neprofitna organizacija s sedežem v Zapotoku. V njem se združujejo člani društva, predvsem občani občine Ig in okolice, ki si prizadevajo za pospeševanje turizma in zagotavljanje njegovega celostnega in trajnostnega razvoja. Društvo pospešuje izboljšanje turistične ponudbe in podpira razvoj turističnih kmetij ter kmetij odprtih vrat, njegova vizija pa je biti najbolj prepoznaven organizator turizma na območju Kureščka in v širši okolici tako za občane kot turiste in turistične agencije. Kurešček Hrib Kurešček (820 m), po katerem nosi društvo tudi ime, je hrib nad naseljem Ig, nad južnim obronkom Ljubljanskega barja. Na njegovem vrhu je baročna romarska cerkev Marije Kraljice miru, ki je bila obnovljena leta 1990 po požigu med drugo svetovno vojno. Njena posebnost je, da je edina cerkev na Slovenskem, ki je posvečena Kraljici miru. Do Kureščka vodita dve cestni povezavi: iz severne smeri prek naselja Ig in iz južne skozi vas Rob. Na zahodni strani se vzpenja hrib Mokerc (1059 m), na vzhodni pa se prek Želimeljske doline vidita grad Turjak (542 m) in hrib Gora (748 m) s cerkvijo sv. Ahaca. Pod vrhom Kureščka je planinski dom, ki ponuja prenočišča in hrano. Kurešček je zadnja leta čedalje bolj priljubljen romarski cilj vernikov iz večjega dela Evrope. Okolica Kureščka je zanimiva za rekreativce, saj je znana kot kolesarska destinacija. V sklopu rekreativnega turizma ponuja Kurešček z okolico zanimive in poučne pohodniške poti. Travniki in gozdovi so bogati s kakovostnimi zelišči in gobami. Pod hribom je naselje Visoko (635 m), kjer sta obnovljena gotska cerkev sv. Nikolaja in turistično nastanitvena kmetija Petek. Cerkev sv. Nikolaja je znamenita zaradi bogate poslikave v notranjosti, ki priča, da je bila cerkev zgrajena že leta 1400. Na južni strani hriba pod Kureščkom se razprostira naselje Zapotok, kjer je Ranč Zapotok, center za terensko in rekreativno jahanje. Na Lipov list - Oktober 2013 ranču je okrepčevalnica z dnevno ponudbo sveže pripravljene hrane. Na poti iz Ljubljane, skozi Škrilje in Golo, pot spremlja lep razgled na Ljubljansko barje in mesto. Mimo Kureščka gre Evropska pešpot E6, ki povezuje Baltik in Jadransko morje. Slovenski del poti poteka po mokrški ravni in čez Turjak. Zaradi bližine Ljubljane in lepo ohlajenih strmin je Kurešček priljubljen tudi za ljubitelje adrenalinskih športov. Zadnja leta pa predvsem za tuje turiste in še zlasti za Francoze postaja priljubljen fotolov na lovskih prežah. Turistična pot Rašica–Kurešček Pot je nastala v sodelovanju TD Kurešček in TD Rašca ter občin Velike Lašče in Ig. Dolga je dvanajst kilometrov, večinoma položna in jo lahko prehodimo v treh urah zmerne hoje. Primerna je za vse generacije. Izhodišče poti je lahko na Rašici ali na Kureščku. Iz Rašice vodi mimo Malega in Velikega Osolnika, Granjevice, Zapotoka do cerkve Kraljice miru na Kureščku. Na poti si lahko ogledamo več kulturnih in naravnih znamenitosti ter panoramo krajine z razglednih točk. Med drugim Trubarjevo domačijo, cerkev sv. Lovrenca in razgledno točko na Velikem Osolniku, kjer so bili nekoč doma šmirarji, ki so kuhali šmir za osi in kolesa kmečkih vozov, Marijin kamen na poti iz Zapotoka na Kurešček, cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku, kjer se popotniku odpre razgled po slovenski pokrajini na vse strani do kočevskih gozdov,

[close]

p. 9

9 Turistična društva Predstavitev na stojnici. Foto: arhiv TDK Otroška delavnica. Foto: arhiv TDK Dom Kurešček. Foto: arhiv TDK Gorjancev, Snežnika, Julijskih Alp s Triglavom in Karavank. TD Kurešček vsako leto na spominski dan boja proti okupatorju, 27. aprila, organizira skupinski voden pohod Rašica–Kurešček z zaključkom v Zapotoku ob enolončnici in dobri glasbi ter seveda družbi. Cerkev Kraljice Miru. Foto: arhiv TDK Kureščka, ki jo enkrat na leto strne s pohodom Obroč prijateljstva v objemu Kureščka. Skozi vse leto organizira tudi otroške delavnice, predavanja in delavnice o zdravem življenju, bolšje sejme, čistilne akcije, ekskurzije, predstavitve in posvete. TD Kurešček sodeluje s Kulturnim društvom Mokrc, društvom Odmev Mokrca in društvom Zapotok. Z društvi in krajani iz naše okolice zaključuje skupni projekt za postavitev otroških igrišč Hribci za otroška igrala. S prostovoljnimi akcijami in prispevki ter delom smo zbrali sredstva za nakup otroških igral v štirih vaseh okrog Kureščka: Visoko, Zapotok, Golo in Škrilje. Odmevna in že tradicionalna prireditev je tekmovanje v kuhanju hribovskega golaža, ki se ga udeleži vsako leto več tekmovalnih ekip ter ljubiteljev kulinaričnih prireditev. Na Štefanovo z Rančem Zapotok pripravimo Blagoslov konjev in konjenikov. TD Kurešček skrbi za urejen videz krajev in za turističnoinformacijsko infrastrukturo (table z geografskimi in turističnimi informacijami), načrtuje nove turistične poti in vodenje, organizira nastanitvene zmogljivosti ter razvija in spodbuja izdelavo predmetov domače obrti. Predvsem pa želimo spodbuditi večjo gospodarsko povezanost podjetnikov in ponudnikov turistične ponudbe, da bi s skupnimi močmi ustvarili turistično prepoznaven kraj, ki ponuja pestro ponudbo in pristen stik z naravo. Zuhra Jovanovič Povezave: Turistično društvo Kurešček, Zapotok 4, 1292 Ig, telefon: 040 292 975, enaslov: tdkurescek@gmail.com, Facebook: Turistično društvo Kurešček Turistična kmetija Petek, Visoko 4, Ig, telefon: 01/36 44 540, 031/604 481 Dom na Kureščku, Visoko 120, 1292 IG, Tel.: +386 1 3644 192, GSM: +386 40 886 333, e-pošta: kurescek@siol.net, www.dom-na-kurescku.si Ranč Zapotok, Zapotok 155, 1292 Ig, GSM: 031 751 320, e-pošta: eva@ranczapotok.com, info@ranczapotok.com, Facebook: Ranč Zapotok, www.ranczapotok.com Lipov list - Oktober 2013 Kolesarske poti, zahtevnejše gorske povezave Kurešček je priljubljena destinacija za rekreativne in tudi zahtevnejše kolesarje. Ig–Golo–Kurešček: 833 m nadmorske višine (12 km v eno smer in 540 m višinske razlike) Z Iga se vzpnete po cesti proti Kureščku mimo Škrilj in Golega. Vzpon je različno strm. Na Golem nadaljujete pot proti Zapotoku in zavijete levo proti Kureščku oziroma v smer Visoko. Cesta je asfaltirana prav do vrha in doma na Kureščku, kjer je lep razgled naokoli ter kjer se lahko okrepčate. Vzpon je mogoč vse do cerkvice, je pa zelo strm. Na Golem se lahko podate na staro cesto proti Kureščku, kjer je prepovedan promet za motorna vozila. Vrnete se lahko po isti poti ali pa po vzporednih poteh. Velik del poti poteka po soncu. Ig–Želimlje–Četež–Zapotok–Kurešček–Ig (30 km in 550 m višinske razlike) Na Kurešček lahko pridete tudi z južne strani. Z Iga greste najprej mimo “gaug” do Pijave Gorice, kjer zavijete desno in nadaljujete pot po dolini Želimeljščice mimo Želimelj, kjer se kmalu konča asfalt. Pot nadaljujete skozi Podturjak, kjer se asfalt spet začne. Kmalu je odcep desno skozi Četež in do Zapotoka. Na tem delu je nekaj strmih vzponov. Iz Zapotoka se peljete po glavni cesti proti Igu. Vmes lahko zapeljete na Kurešček. Druga, nekoliko daljša možnost pa je vzpon na Škamevec in Javornik namesto vzpona na Četež, ki pa je kratek, zelo strm in po makadamu. Od tam pelje pot mimo Velikega Osredka navzdol do Roba, od tam pa se vzpnete proti Zapotoku. Prireditve na Kureščku Za povezovanje prebivalcev vasi okrog Kureščka in zaokroženo turistično ponudbo TD Kurešček organizira in razvija učno pot okrog

[close]

p. 10

10 Turistična društva Obnovljeni spomenik na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču na JV pobočju Mrzlega vrha. Društvo »Peski 1915–1917« Tolmin Ohranjanje kulturno -zgodovinske dediščine Med 36 člani Turistične zveze Gornjega Posočja je zelo dejavno tudi tolminsko Društvo »Peski 1915–1917« (v nadaljevanju Društvo Peski). Ime si je nadelo po območju Peski v Krnskem pogorju, kjer stoji veličasten kamnit spomenik padlim 15. gorske brigade avstro-ogrske vojske, postavljen daljnega leta 1915, tako imenovana piramida na Peskih. Poslanstvo članov društva je ohranjanje in obnavljanje kulturno-zgodovinske dediščine 1. svetovne vojne, še zlasti ostalin soške fronte. Hkrati želijo ohranjati spomin na vse, ki so v prvi svetovni vojni trpeli in padli v gorah nad Sočo, opominjati javnost na to, da se grozote vojne ne smejo nikoli več ponoviti, ter prenašati sporočilo miru na mlajše generacije. V sodelovanju s strokovnimi institucijami je društvu v preteklih letih z velikimi prizadevanji uspelo iztrgati več zobu časa prepuščenih spominskih znamenj, med drugimi že omenjeno piramido na Peskih, propadajoči vodni zbiralnik in vodnjak Ratvay Na lazu, osrednji spomenik II. bataljona 18. pehotnega polka na opuščenem avstro-ogrskem pokopališču na JV pobočju Mrzlega vrha, očistiti in obnoviti kaverno z oltarjem nad planino Pretovč na Mrzlem vrhu ter urediti dostop do nje. Vsa so sestavni del tematske poti miru, po kateri člani Društva Peski tudi vodijo obiskovalce. Zadnja pridobitev so tri nove informativne table, ki jih le letos Društvo Peski postavilo v sodelovanju s Fundacijo Poti miru v Posočju. Mrzli vrh je 1359 metrov visok razgledni vrh, ki se dviga nad Lipov list - Oktober 2013 desnim bregom Soče med Tolminom in Kobaridom in velja za najbolj krvavo bojišče »pekla na Soči«, kot so ga mnogi poimenovali. Samo v prvem letu soške fronte (1915) so srditi spopadi obeh vojskujočih se strani zahtevali skoraj toliko žrtev, kot so tu skupaj znašale izgube v naslednjih dveh letih bojevanja (1916–1917). V spomin in opomin na te strahotne čase vojne morije Društvo Peski vsako leto pripravi spominsko slovesnost z mašo za padle v prvi svetovni vojni, ne glede na narodnost, veroizpoved oziroma na stran, na kateri so se borili. Tradicionalno slovesnost poteka pred skalno kaverno pod vrhom Mrzlega vrha, v kateri je bilo nekoč prevezovališče in je dajala varno zavetje ranjenim vojakom tik za prvo bojno črto. Madžarski vojaki III. bataljona 46. pehotnega polka avstro-ogrske vojske so v njej uredili kapelo z oltarjem, ki je Foto: Stanko Jermol

[close]

p. 11

11 Turistična društva Razpadajoči spomenik na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču na Mrzlem vrhu - pred obnovo. Člani društva pri zaključnih delih obnove piramide na Peskih. Kaverna z madžarskim oltarjem na Mrzlem vrhu. Snemalna ekipa madžarske nacionalne TV pred kaverno z oltarjem na Mrzlem vrhu. počastili stoto obletnico izbruha 1. svetovne vojne, pripravlja 52-minutni dokumentarec z naslovom Odpadlo listje. V Zgornjem Posočju se je mudila teden dni. Posnela je različna prizorišča spopadov obeh vojskujočih se strani na soški fronti, vojaška pokopališča, ostaline strelskih jarkov, kavern in utrjenih položajev nekdanjih frontnih črt. Zanimivo gradivo za dokumentarec so tudi osebni predmeti vojakov, deli uniform, ohranjena oprema, orožje, različni dokumenti, vojaške karte in fotografije iz zasebnih zbirk. Te pripovedujejo svoje zgodbe o tragičnih dogodkih med letoma 1915 in 1917 ter so neprecenljiv dokaz »soške apokalipse«. Opozarjajo ves nesmisel vojne kot načina reševanja konfliktov, kar bo tudi osrednje sporočilo dokumentarnega filma. Mojca Rutar posvečen Devici Mariji. Napis na njem je v madžarskem in nemškem jeziku ter se v prevodu glasi: Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica tvojega ljudstva. Slovesnosti se udeležujejo številni domačini, ljubitelji gora, domača in tuja društva, ki prav tako kot Peskarji skrbijo za ohranjanje zapuščine velike vojne, kot so na primer Društvo soška fronta iz Nove Gorice, češko društvo KVH 18 IR iz Hradec Králové in madžarsko Kulturno društvo Meritum iz Szegeda. Pomen prireditve še posebej poudarja udeležba diplomatskih predstavnikov držav tistih narodov, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti. Slavnostna govornica na letošnji prireditvi je bila dr. Marianna Oravcová, veleposlanica Slovaške republike v RS. Celotno slovesnost je letos posnela snemalna ekipa madžarske nacionalne televizije, ki za prihodnje leto, ko bomo Udeleženci spominske slovesnosti na Mrzlem vrhu, v prvi vrsti člani češkega društva KVH 18 IR v nekdanjih avstro-ogrskih uniformah (2013). Lipov list - Oktober 2013 Foto: Stanko Jermol Foto: arhiv Društva Peski Foto: Florijan Pirih Foto: arhiv Društva Peski Foto: Florijan Pirih

[close]

p. 12

Predstavitve TD v Mercatorjevih centrih 12 TZS Turistične tržnice Na stojnicah so mamljivo dišale gibanice, suhomesnati izdelki, domači kruh, pecivo, olja, nazdravljalo se je s sladkim moštom …V sodelovanju z društvi so svojo ponudbo na ogled postavile tudi turistične kmetije in zdravilišča. Obilo promocijskega gradiva pa je kar vabilo na izlete po Sloveniji. Poleg domačih dobrot je bilo vredno kupiti še kakšen spominek in izdelek rokodelcev. Pisano dogajanje na stojnicah je obogatil pester kulturni program. V Turističnem društvu Železniki so o svoji predstavitvi zapisali: »V Mercator centru smo se predstavili s klekljano čipko iz Železnikov, ki jo tržimo pod blagovno znamko Čipka dežele Kranjske. Obiskovalcem tržnice smo ponujali čipke, razglednice in knjižno gradivo iz naših krajev. Posebej so bili navdušeni nad klekljanim cvetjem. Na predstavitvi nas je spremljala klekljarica, ki je tam tudi klekljala, in lahko rečemo, da se je veliko ljudi ustavilo in si ogledalo, kako te mojstrovine ugledajo luč sveta. Hkrati smo Na povabilo Turistične zveze Slovenije in Mercatorja, d. d., so se septembra ob svetovnem dnevu turizma v Mercatorjevih centrih v Ljubljani, Velenju in Mariboru na turističnih tržnicah predstavljala turistična društva. predstavljali tudi celotno Selško dolino in obiskovalce vabili v naše kraje. Ena naših članic že vrsto let izdeluje dražgoške kruhke, ki so različnih oblik in namenjeni za različne priložnosti. Obiskovalci so si jih z zanimanjem ogledali in izbrali take, kot jih potrebujejo. Zelo radi so segali tudi po naravnih medenih piškotih, ki jih na tržnici vselej zmanjka. Turistična tržnica v Mercator centrih je dobrodošla tako za ponudnike kot tudi za obiskovalce, ki zadnje čase spet čedalje bolj cenijo vse, kar je domačega. Vsi radi segamo po domačih izdelkih in storitvah, ki nam jih zagotovo ne manjka. Le ponuditi jih moramo širši množici, da nas spoznajo tudi tisti, ki za nekatere ponudnike še nikoli niso slišali. In prav taka turistična tržnica lahko doseže zahteven cilj, kar si turistični delavci želimo.« Turistične tržnice bodo v Mercatorjevih centrih potekale tudi oktobra in novembra. Več informacij na www.turisticna-zveza.si. Lipov list - Oktober 2013

[close]

p. 13

Velenje obiskalo 100.000 navdušenih Pik in gusarjev Novosti in kreposti 24. Pikinega festivala 13 TZS Štiriindvajseti Pikin festival, ki je v Velenju potekal od 22. do 28. septembra, je številnim obiskovalcem znova ponudil veliko vsebin in novosti. Temo letošnjega festivala Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino so s svojim obiskom zaznamovali številni znani športniki, športni poligoni, ustvarjalne delavnice in predstavitve športnih klubov. Velenje je obiskala tudi častna Pikina pokroviteljica, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič, festival pa je letos pridobil tudi častno pokroviteljstvo organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO. četrti, ki je gostila obiske muzejev iz vse Slovenije, pa so otroci lahko izdelali mastodontov zob, afriško masko ali viteško čelado in ščit. Na zunanjih prizoriščih je v interaktivnem poligonu s pomočjo prostovoljcev iz različnih držav Pika z obiskovalci potovala okoli sveta, na festivalu pa je bilo v obliki velike makete predstavljeno tudi območje Savinjske in Šaleške regije pod blagovno znamko Mozaik doživetij. Del programa Pikinega festivala je bil tudi v središču mesta, na Pikinem odru v Domu kulture Velenje ter Tomaževem in Aničinem odru v Glasbeni šoli Velenje. Pika je tudi letos organizirala dobrodelno akcijo Novo sonce – Pika pomaga. Tokrat je zbirala sladkarije za prijatelje, s katerimi je organizacija Rdečega križa dopolnila družinske pakete s hrano. Festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorganizatorji – Knjižnico Velenje, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Mladinskim centrom Velenje, Muzejem Velenje in JSKD – OI Velenje ter številnimi partnerji. Neža Jovan Na TRC Jezero, kjer je bila večina programa, so organizatorji pripravili nekaj novosti za številne obiskovalce. Na veliko se je ustvarjalo v številnih delavnicah v Pikini mestni hiši, Hiši ustvarjalnosti in igre ter Hiši idej in zabave. Poleg delavnic na pokritih območjih jih je bilo veliko tudi na prostem. Na glavni ulici Pikinega mesta so bile odprte pekarna, mlekarna, banka, pošta, hiša mode, Zoo, Fickarna, rudnik, Pikina trgovina in bencinska črpalka. Pikino kuhinjo je tudi letos vodil kuharski mojster Danilo Ivanuša, ki je skupaj z malimi kuharji obiskovalci pripravljal slastne dnevne menije z jedmi z vseh koncev sveta. Za najmlajšo skupino otrok, do tretjega leta starosti, je v Pikinem mestu zrasla Pleničkarnica s parkirišči za otroške vozičke. V Glasbenem gozdičku so umetniki predstavljali različne inštrumente in glasbene zvrsti. Magnet za obiskovalce sta bila tudi indijanski in taborniški tabor, obiskali pa so nas še policija, gasilci in slovenska vojska. Na prireditvenem območju so delovali trije živahni odri, videli pa smo tudi veliko zanimivih presenečenj v obliki živih lutk, uličnih intervencij in akrobatskih nastopov. Na Velenjskem jezeru je ves čas festivala plula Pikina ladja z gusarskim kapitanom. V Pikinem svetu je bilo letos odprtih sedem umetniških četrti, vsaka s svojim bogatim dnevnim programom. Filmska četrt je poleg kina pridobila temnico za fotografski studio in filmski studio. Otroci so pod mentorstvom strokovnjakov postali režiserji, scenaristi, igralci, maskerji, v času festivala pa je nastal tudi pravi Pikin film. V lutkovni četrti so spoznavali različne tipe lutk, pripravili pravljični poligon, vsak dan je bila v njej tudi lutkovna predstava za otroke. Slikarske tehnike so obiskovalci preskusili v Likovni četrti. Knjižna četrt je pripravljala zanimive pogovore z znanimi športniki ter veliko drugih aktivnosti, kot so Grimmov pravljični labirint, izdelavo mini knjige, rimanje, pravljice v tujih jezikih in jogo za otroke. V Hiši glasbe so obiskovalci vsak dan spoznavali različne zvrsti glasbe in v družbi Mozarta izdelovali različne inštrumente. V Plesni četrti so se učili klasični balet, jazz balet, ljudske plese in seveda Pikin ples, v Muzejski Foto: Ksenija Mikor Razstava plakatov iz vrtcev Potuj z jezikom Letošnji projekt Turistične zveze Slovenije Z igro do prvih turističnih korakov, namenjen otrokom v vrtcih, je potekal na temo Potuj z jezikom. Na razstavi plakatov številnih vrtcev iz vse Slovenije je bilo na Pikinem festivalu videti veliko zanimivih odkritij in spoznanj o besedah in tudi okusih slastnih dobrot, ki jih je s pomočjo odraslih sooblikovalo kar 9800 otrok. Lipov list - Oktober 2013 Foto: Ksenija Mikor

[close]

p. 14

14 Poslanica ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanka Stepišnika ob svetovnem dnevu turizma 2013 Turizem in vode Ob prazniku turizma je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik s poslanico čestital vsem, ki s svojim znanjem in delom prispevajo k temu, da je ta gospodarska panoga med najuspešnejšimi v Sloveniji, in se tudi uspešno povezujejo z ljudmi z enakim ciljem v svetovnem merilu: »Voda je pomemben element in vir turistične ponudbe. V Sloveniji smo dejansko zelo bogati z vodami. Skupna količina vode na prebivalca za skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Imamo več kot 26.000 kilometrov rek, potokov in hudournikov, 46,6 kilometra morske obale in približno 1300 naravnih in umetnih jezer, izvirov, slapov in talnih voda; skupno vodno bogastvo pa kronajo še obsežne podzemne vode. Vse to bogastvo je osnova, da lahko uspešno razvijamo turistično dejavnost ob obali, v alpskem in panonskem svetu in drugod; še zlasti močno se je razvil turizem ob izvirih termalnih in mineralnih voda, kjer slovenska naravna zdravilišča ustvarijo tretjino vseh prenočitev v slovenskem turizmu. Vodni viri, nujen pogoj in eden temeljnih elementov ponudbe slovenskega turizma, so in morajo biti v ospredju ukrepov, s katerimi varujemo njihovo neoporečnost ter zagotavljamo ustreznost minimalnim in tudi strožjim standardom kakovosti, ki nam jih nalaga evropska direktiva. Pri tem smo že uspešni, želimo pa takšno stanje zagotavljati tudi v prihodnje. Pred nami so zagotovo še številni izzivi. Morali bomo zavihati rokave in zagotoviti čim manjšo obremenitev okolja, ohranitev čistega morja – zlasti pri nadaljnjem Sporočilo letošnjega svetovnega dneva turizma je bilo Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. razvoju segmenta križarjenj – čistost rek in podtalnic za zagotovitev čiste pitne vode, na katero smo v Sloveniji zelo ponosni. Samo trajnostno upravljanje razvoja turizma v vseh slovenskih turističnih destinacijah bo zagotovilo ohranitev slovenskih voda in drugih naravnih virov ter biodiverzitete. S skupnimi močmi in z doslednim izvajanjem zavez, ki smo si jih zadali partnerji slovenskega turizma, bomo začrtani cilj – turizem, ki bo v celoti temeljil na trajnostnem razvoju – lahko tudi dosegli. V to verjamem. Zato bomo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju s partnerji temu področju namenjali še več pozornosti in spodbujali k izvajanju ustreznih ukrepov.« Zdravilišča se borijo za vsakega gosta Avstrijski gostje najzvestejši “Indijansko poletje naj traja tja do prvega od svetih treh mož!” Tako si želijo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč – SSNZ, kjer si v tem jesenskem času prizadevajo za vsakega gosta. Medtem ko je bilo prvo poletje slabše kot lani, je razveseljivo, da so v vročem avgustu prvič letos gostili več domačih in tujih gostov kot lani v tem mesecu. Najbolj se je zmanjšalo število gostov iz Italije, Hrvaške in Nemčije, ki so sicer po številu najmočnejši. Razcvet, pravi Iztok Altbauer, direktor SSNZ, pa so dosegli gostje iz Belgije, kar za 51 odstotkov prenočitev več, Poljske – 35 odstotkov več , Izraela – 25 odstotkov več , Ukrajine – 16 odstotkov več in Češke – 11 odstotkov več prenočitev. Najzvestejši pa našim naravnim zdraviliščem kljub težavam, ki spremljajo tuje avtobusne prevoznike, ostajajo avstrijski gostje. D. P. B. Iztok Altbauer, direktor SSNZ Lipov list - Oktober 2013

[close]

p. 15

2013 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Podčetrtku V tekmovanju s poglavitnim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bila ocenjena mestna, trška in vaška jedra. Že četrtič je letos potekalo tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. 15 15 Moja dežela – lepa in gostoljubna Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno tradicijo, je znova obrodilo lepe sadove. K temu so kot vedno odločilni delež prispevali člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja ne bi uspeli, zato se jim vsem najlepše zahvaljujemo. Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki prispeva k gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je predsednik države Borut Pahor. Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah Večja mesta 1. LJUBLJANA 2. VELENJE 3. MARIBOR Srednja mesta 1. NOVA GORICA 2. KAMNIK 3. SLOVENJ GRADEC Manjša mesta 1. ČRNA NA KOROŠKEM 2. CERKLJE NA GORENJSKEM 3. ORMOŽ Turistični kraji 1. BOHINJ 2. PORTOROŽ 3. BLED Zdraviliški kraji 1. ROGAŠKA SLATINA 2. ŠMARJEŠKE TOPLICE 3. ZREČE Izletniški kraji 1. OLIMJE 2. KOSTANJEVICA NA KRKI 3. RIBNICA NA POHORJU Kampi 1. KAMP BLED 2. KAMP KAMNE 3. KAMP ŠOBEC Spletno glasovanje večja mesta VELENJE zdraviliški kraji MORAVSKE TOPLICE turistični kraji CERKNO Bencinski servisi Petrola 1. BS PODČETRTEK BS BOVEC BS ČRNOMELJ II BS PTUJ DORNAVSKA BS KAMNIK III Mladinska prenočišča 1. MLADINSKI HOTEL PUNKL 2. MC HOSTEL BREŽICE 3. MCC HOSTEL CELJE Mestna jedra 1. SEŽANA 2. SLOVENSKE KONJICE 3. KOPER – TITOV TRG Trška jedra 1. VELIKA POLANA 2. NOVA CERKEV (občina Vojnik) 3. OPLOTNICA Vaška jedra 1. PONIKVA 2. VOLIČINA 3. AMBRUS Lipov list – Oktober 2013 Lipov list - Oktober 2013

[close]

Comments

no comments yet