p. 1

zbirka delovni zvezki umar http www.gov.si/umar/public/dz.php tina nenadic prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti v sloveniji delovni zvezek stev 2/2012 let xxi kratka vsebina struktura predelovalnih dejavnosti se spreminja v smeri produktivnejsih panog ki so vecinoma tehnolosko zahtevnejse in bolj izvozno usmerjene ter zato pomembne za konkurencnost slovenskega gospodarstva saj so predelovalne dejavnosti njegov najbolj izvozno usmerjen del v delovnem zvezku smo naredili pregled sprememb v strukturi dodane vrednosti in zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih v sloveniji v obdobju 1995­2009 ter jih primerjali s strukturnimi spremembami predelovalnih dejavnosti na ceskem slovaskem in madzarskem ki so na izvoznih trgih pomembne konkurentke slovenije in v katerih se je konkurencnost v krizi zmanjsala manj kot v sloveniji kljucne besede predelovalne dejavnosti tehnoloska zahtevnost slovenija strukturne spremembe produktivnost dela sunrisesunset diagrami shift-share analiza zbirka delovni zvezki je namenjena objavljanju izsledkov tekocega raziskovalnega dela analizi podatkovnih serij in predstavitvam metodologij s posameznih podrocij dela urada s tem zelimo spodbuditi izmenjavo zamisli o ekonomskih in razvojnih vprasanjih pri cemer je pomembno da se analize objavijo cim hitreje tudi ce izsledki se niso dokoncni mnenja ugotovitve in sklepi so v celoti avtorjevi in ne izrazajo nujno uradnih stalisc urada rs za makroekonomske analize in razvoj objava in povzemanje publikacije sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira.

[close]

p. 2

delovni zvezki urada rs za makroekonomske analize in razvoj izdajatelj urad rs za makroekonomske analize in razvoj gregorciceva 27 1000 ljubljana tel 386 1 478 1012 telefaks 386 1 478 1070 e-naslov gp.umar@gov.si odgovorna urednica mag barbara ferk barbara.ferk@gov.si delovni zvezek struktura in konkurencnost predelovalnih dejavnosti avtorica mag tina nenadic tina.nenadic@gov.si delovni zvezek ni lektoriran delovni zvezek je recenziran ljubljana januar 2012 cip katalozni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjiznica ljubljana 338.439.4:330.341.4497.4 0.034.2 nenadic tina prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti v sloveniji [elektronski vir tina nenadic el knjiga ljubljana urad rs za makroekonomske analize in razvoj 2012 zbirka delovni zvezki umar letn 21 st 2 nacin dostopa url http www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload publikacije/dz/2012/dz02-12.pdf isbn 978-961-6839-11-2 259935232

[close]

p. 3

kazalo vsebine 1 uvod 1 2 teoreticna izhodisca 2 3 metode in nacrt dela 5 3.1 sunrise-sunset diagrami 6 3.2 intenzivnost strukturnih sprememb 6 3.3 shift-share analiza 7 4 spremembe v strukturi predelovalnih dejavnosti v sloveniji 9 4.1 sunrise-sunset diagrami 9 4.2 intenzivnost strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih 14 4.3 shift-share analiza 17 4.3.1 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih v obdobju 1996­2007 17 4.3.2 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih v obdobju 2008­2009 20 4.4 ocena smeri in intenzivnosti strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih 23 4.4.1 raven produktivnosti dela predelovalnih dejavnosti v izbranih novih drzavah clanicah 30 5 sklep 35 priloge 40 priloga 1 panoge predelovalnih dejavnosti skd2002 40 priloga 2 panoge predelovalnih dejavnosti skd2008 41 priloga 3 klasifikacija oddelkov predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti skd2002 42 priloga 4 raven in rast produktivnosti predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane drzave clanice 43 priloga 5 dekompozicija rasti produktivnosti dela po panogah predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane drzave clanice 45 priloga 6 struktura dodane vrednosti in zaposlenosti predelovalnih dejavnosti eu-27 in izbrane drzave clanice 48 i

[close]

p. 4

kazalo slik slika 1 sunrise-sunset diagrami slovenija 9 slika 2 sunrise-sunset diagrami izbrane nove drzave clanice 11 slika 3 sunrise-sunset diagrami izbrane stare drzave clanice 13 slika 4 indikator intenzivnosti strukturnih sprememb v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane nove drzave clanice 15 slika 5 indikator intenzivnosti strukturnih sprememb v strukturi zaposlenosti predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane nove drzave clanice 16 slika 6 indikator intenzivnosti strukturnih sprememb v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane stare drzave clanice 16 slika 7 indikator intenzivnosti strukturnih sprememb v strukturi zaposlenosti predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane stare drzave clanice 17 slika 8 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija 1996­2007 18 slika 9 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija 2008 in 2009 21 slika 10 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija in izbrane nove drzave clanice 2008­2009 22 slika 11 struktura zaposlenosti in dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 1995 in 2009 23 slika 12 struktura zaposlenosti predelovalnih dejavnosti po panogah slovenija 1995 in 2009 24 slika 13 spremembe v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti po panogah slovenija 25 slika 14 struktura predelovalnih dejavnostih po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 1995 in 1999 25 slika 15 struktura predelovalnih dejavnostih po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 1999 in 2003 26 slika 16 struktura predelovalnih dejavnostih po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 2003 in 2007 27 slika 17 strukturna predelovalnih dejavnostih po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 2007 in 2009 27 slika 18 struktura predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija in izbrane nove drzave clanice 1995 in 2009 29 slika 19 struktura dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija izbrane nove in izbrane stare drzave clanice 1995 in 2009 29 slika 20 struktura zaposlenosti predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija izbrane nove in izbrane stare drzave clanice 1995 in 2009 30 slika 21 raven produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija 2009 31 slika 22 produktivnost dela predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog slovenija 31 slika 23 produktivnost dela predelovalnih dejavnosti slovenija in izbrane nove drzave clanice 1995­2009 32 slika 24 produktivnost dela predelovalnih dejavnosti po panogah slovenija in izbrane nove drzave clanice 2009 33 kazalo tabel tabela 1 klasifikacija predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog po skd2002 6 tabela 2 rast produktivnosti dela v predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog in njihovi prispevki k rasti produktivnosti dela slovenija 10 tabela 3 indikator intenzivnosti strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih slovenija in izbrane drzave clanice 15 tabela 4 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija in izbrane nove drzave clanice 1996­2007 19 tabela 5 dekompozicija rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih slovenija in izbrane stare drzave clanice 1996­2007 20 ii

[close]

p. 5

povzetek v strukturi predelovalnih dejavnosti v sloveniji v obdobju 1995­2009 se je povecal delez tehnolosko zahtevnejsih panog v dodani vrednosti in zaposlenosti povecanje pa je bilo manjse kot na ceskem in madzarskem intenzivnost in smer prestrukturiranja dejavnosti smo preucili z razlicnimi metodami sunrisesunset diagrami so pokazali da je prispevek panog k rasti produktivnosti dela najbolj enakomerno razporejen v sloveniji in najmanj na madzarskem indikator intenzivnosti strukturnih sprememb je potrdil da je bilo prestrukturiranje dejavnosti vecje na madzarskem medtem ko je bilo v sloveniji z izjemo let 2008 in 2009 vecinoma najskromnejse shift-share analiza je pokazala da je bila selitev delovne sile v bolj produktivne panoge prav tako vecja na madzarskem kot v sloveniji na ceskem in slovaskem na koncu smo z analizo strukture predelovalnih dejavnosti ob zacetku leta 1995 in ob koncu leta 2009 analiziranega obdobja potrdili da se je delez tehnolosko zahtevnejsih panog najbolj povecal na madzarskem kjer se je tako kot na ceskem zmanjsal delez srednje nizko in nizko tehnolosko zahtevnih panog prestrukturiranje je bilo v sloveniji manj ugodno ob povecanju deleza tehnolosko zahtevnejsih panog v strukturi dodane vrednosti in zaposlenosti se je povecal tudi delez srednje nizko tehnolosko zahtevnih panog v strukturi dejavnosti na slovaskem je delez teh panog ostal nespremenjen struktura dejavnosti v sloveniji in izbranih novih drzavah clanicah je bila ob koncu obdobja podobna kot v izbranih starih drzavah clanicah se vedno pa so slovenija in izbrane nove drzave clanice zaostajale v ravni produktivnosti dela za povprecjem eu slovenija pa je kljub visji produktivnosti predelovalnih dejavnosti kot v izbranih novih drzavah clanicah pocasneje okrevala po zacetku krize kar je med drugim posledica pocasnejsega prestrukturiranja proti bolj produktivnim in konkurencnim panogam v letih pred pricetkom krize summary the share of technologically more intensive industries in value added and employment has increased in slovenia in the period from 1995 to 2009 the increase was however smaller than in the czech republic and hungary we have analyzed the intensity and change in the structure using different methods sunrise-sunset diagrams showed that productivity growth was most evenly distributed among industries in slovenia and least in hungary the indicator of structural change intensity confirmed that restructuring of manufacturing was more intensive in hungary whereas it was weaker in slovenia except in the period 2008­2009 shift-share analysis showed that the movement of the workforce towards more productive industries was stronger in hungary than in slovenia slovakia and the czech republic with the analysis of the structure of manufacturing at the beginning in 1995 and at the end in 2009 of the observed period we confirmed that the share of technologically more intensive industries in value added and employment rose most in hungary where as in the czech republic the share of low and medium low technology intensive industries fell structural change was less favourable in slovenia where besides medium-high and high technology-intensive industries the share of medium-low technology-intensive industries in value added and employment also increased in slovakia it remained unchanged the structure of manufacturing in slovenia and other new member states was similar to the structure of the old member states at the end of the analyzed period however slovenia and other new member states fall behind the eu-27 level of productivity in spite of higher productivity levels compared to other new member states manufacturing in slovenia has recover more slowly among other things this is a consequence of a less intensive restructuring towards more productive and competitive industries prior to the crisis iii

[close]

p. 6

1 uvod s pricetkom krize v drugi polovici leta 2008 in njeno poglobitvijo v prvi polovici leta 2009 se je konkurencni polozaj slovenije poslabsal bolj kot v eu-27 stroskovna in izvozna konkurencnost sta se poslabsali tudi bolj kot npr na ceskem slovaskem in madzarskem ki so pomembne konkurentke slovenije na izvoznih trgih predelovalne dejavnosti kot najbolj izvozno usmerjen del gospodarstva pa so bile zaradi krcenja tujega povprasevanja mocno prizadete z okrevanjem najpomembnejsih trgovinskih partneric iz eu-27 kamor slovenija izvozi najvec blaga se je pricela krepiti tudi proizvodnja bolj izvozno usmerjenih panog ki so vecinoma tehnolosko zahtevnejse na domaci trg usmerjene predvsem vecina tehnolosko najmanj zahtevnih panoge tudi v letu 2010 se niso pricele okrevati in za ravnmi proizvodne aktivnosti pred zacetkom krize zaostajajo najbolj zaradi propadanja nekaterih tehnolosko najmanj pomembnih panog v obdobju krize najbolj tekstilne industrije se je struktura predelovalnih dejavnosti pricela mocneje spreminjati v delovnem zvezku bomo analizirali strukturne spremembe v predelovalnih dejavnostih v obdobju 1995­2009 da bi ugotovili ali se je povecal delez bolj produktivnih tehnolosko zahtevnejsih panog v strukturi dejavnosti te panoge so bolj izvozno usmerjene in zato vplivajo na konkurencni polozaj slovenije da bi ovrednotili smer in intenzivnost prestrukturiranja v sloveniji bomo analizirali tudi prestrukturiranje v izbranih drzavah clanicah ­ na ceskem slovaskem in madzarskem pokazali bomo v katerih izmed omenjenih drzav clanic so bile strukturne spremembe v predelovalnih dejavnostih vecje ter kaksne so te spremembe bile oz koliko se je povecal delez bolj produktivnih panog kamor se uvrscajo predvsem tehnolosko bolj zahtevne panoge v dodani vrednosti in zaposlenosti dejavnosti v prvem poglavju delovnega zvezka naredimo teoreticni pregled o strukturnih spremembah ki mu sledi poglavje o izbranih metodah dela in nacrtu analize v naslednjem poglavju z izbranimi metodami dela analiziramo intenzivnost in smer strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih v sloveniji in izbranih drzavah clanicah v analizi smo se omejili na obdobje do leta 2009 iz vec razlogov ob zacetku analize so bili za vecino drzav na voljo podatki do leta 2009 podatki za leto 2010 so bili zaradi prehoda na novo standardno klasifikacijo dejavnosti skd2008 ki tudi ni neposredno primerljiva s preteklo standardno klasifikacijo skd2002 za slovenijo objavljeni konec leta 2011 oz za vecino analiziranih drzav v zacetku leta 2012 delovni zvezek zakljucimo s sklepom v katerem povzamemo glavne ugotovitve 1

[close]

p. 7

2 teoreticna izhodisca prestrukturiranje dejavnosti se zacne na mikro ravni z odlocitvami in obnasanjem podjetij ki pri tem upostevajo spremembe na strani povprasevanja in ponudbe montobbio 2000 str 37 ugotavlja da je razvoj gospodarstva rezultat raznolikosti podjetij in dejavnosti ter strukturnih sprememb zaradi razlicnega obnasanja in odlocitev podjetij so razlike v poslovnih rezultatih na ravni podjetij in med dejavnostmi pricakovane peneder 2002 str 4 razlike med dejavnostmi so posledica sprememb na strani povprasevanja ko sektorji zaradi zunanjih dejavnikov rastejo razlicno hitro in sprememb na strani ponudbe ko podjetja konkurirajo podjetjem v dejavnosti in s proizvodnjo substitutov tudi podjetjem iz drugih dejavnosti montobbio 2000 str 20 na spremembe na strani povprasevanja in na strani ponudbe vplivajo razlicni dejavniki aiginger 2001 str 5­6 navaja da do sprememb na strani povprasevanja pride zaradi razlik v dohodkovnih elasticnostih blaga npr povprasevanje po hrani raste pocasneje od dohodka povprasevanja po luksuznih in trajnih dobrinah pa hitreje od dohodka medtem ko so spremembe na strani ponudbe rezultat tehnoloskega napredka proizvodnje tehnolosko zahtevnejsega blaga in zamenjave dela za kapital v proizvodnem procesu tehnoloski napredek in aktivne strategije podjetij spremenijo strukturo gospodarstva ob nespremenjeni ravni dohodka visja rast produktivnosti kot posledica tehnoloskega napredka pa lahko vodi v zmanjsanje deleza zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih visja raven produktivnosti pa tudi spodbudi in spremeni povprasevanje ob nespremenjeni ravni dohodka aiginger 2001 str 6­7 loci dejavnosti katerih povprasevanje je odvisno od prihodka in razpolozljivih sredstev kupcev oz potrosnikov in dejavnosti ki lahko z inovacijami in oglasevanjem aktivno vplivajo na povprasevanje spremembe na strani povprasevanja in ponudbe vodijo v prestrukturiranje dejavnosti ki je aktivno in pasivno enostavnega razlikovanja med aktivnimi pozitivnimi prostovoljnimi spremembami na eni strani in pasivnimi negativnimi ne-prostovoljnimi spremembami na drugi povprasevanje strani ni aiginger 2001 str 29­301 pogosto so spremembe v strukturi dodane vrednosti in zaposlenosti posledica obeh drzave ki se hitreje odzovejo in prilagodijo na spremembe v povprasevanju naj bi bile praviloma uspesnejse hitrejsa rast dodane vrednosti vecja konkurencnost kot drzave ki se na zunanje soke le pasivno prilagajajo v prvi skupini drzav pride do aktivnih sprememb v strukturi gospodarstva v drugi skupini drzav pa so strukturne spremembe posledica padca konkurencnosti ali povprasevanja aiginger 2001 str 29 med aktivne strategije sprememb strukture aiginger 2001 str 30 uvrsca rast deleza ­ hitro rastocih sektorjev ­ visoko produktivnih sektorjev ­ sektorjev s hitro rastjo produktivnosti ­ sektorjev z visoko izobrazeno delovno silo ­ sektorjev z nadpovprecnim delezem na zacetku obdobja ­ sektorjev s prednostjo v relativni produktivnosti na zacetku obdobja 1 razlika med obema oblikama sprememb aktivno in pasivno je t i pozitivna hitrost sprememb angl positive speed of change aiginger 2001 str 30 2

[close]

p. 8

med pasivne spremembe strukture aiginger 2001 str 30 uvrsca rast deleza ­ pocasi rastocih sektorjev ­ nizko produktivnih sektorjev ­ sektorjev z nizko rastjo produktivnosti ­ sektorjev z ne nizko-kvalificirano delovno silo prestrukturiranje prispeva k potencialno visji agregatni rasti dejavnosti in gospodarstva rast gospodarske aktivnosti ne temelji le na oblikovanju novih sektorjev njihov vpliv na agregatno rast je lahko manjsi zaradi njihovega skromnega deleza v dodani vrednosti in zaposlenosti temvec tudi na preoblikovanju ze obstojecih dejavnosti preko prelivanja znanja inovacij smith 1999 str 4 21 v literaturi se kot dejavniki strukturnih sprememb velikokrat navajajo inovacijska aktivnost podjetij tehnoloski razvoj in mednarodna trgovina vec v kovacic in drugi 2003 str 8­10 tehnoloska inovativnost in razvoj ki nista omejena na tehnolosko zahtevnejse sektorje2 prispevata k rasti produktivnosti v razvitih drzavah medtem ko je v drzavah v razvoju rast produktivnosti v vecji meri odvisna od strukturnih sprememb ­ od dejavnosti z nizjo k dejavnostim z visjo ravnjo produktivnosti npr s prevzemanjem obstojecih tehnologij in prilagajanjem proizvodnega procesa z akumulacijo fizicnega in cloveskega kapitala z vstopom na tuje trge world economic and social survey 2006 str 29 tehnolosko zahtevnejse dejavnosti za katere je znacilna visja rast in raven produktivnosti ter hitrejsa rast dodane vrednosti lahko razsirijo svoje ugodne ucinke na gospodarstvo preko dviga dohodka to ugodno vpliva na konkurencnost zaradi relativno manjsih stroskov dela in prenosa na cene fonfria in drugi 2005 str 3 k agregatni rasti prispevajo tudi sektorji ki so tehnolosko manj zahtevni saj so ti ponavadi vecji smith 1999 str 5­6 manj k prestrukturiranju proti tehnolosko zahtevnejsim dejavnostim prispeva razvoj nekaterih hitro rastocih dejavnosti ki imajo v zaposlenosti in dodani vrednosti manjsi delez kljub hitri rasti ki ne temelji na povecevanju zaposlenosti je njihov prispevek k prestrukturiranju in dvigu ravni produktivnosti manjsi fonfria in drugi 2005 str 3 smith 1999 str 4 prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti proti bolj produktivnim izvozno usmerjenim podjetjem prispeva k izboljsanju konkurencnosti na mikro ravni na agregatno rast produktivnosti vplivajo razlike v rasti produktivnosti med podjetji ki se preusmerijo na tuji trg in podjetji ki izstopajo iz industrije prva so bolj produktivna medtem ko najmanj produktivna podjetja zaradi izpostavljenosti trznim silam propadejo s spremembami v industrijski strukturi prihaja do prerazporejanja proizvodnih faktorjev od manj k bolj produktivnim podjetjem agregatna rast produktivnosti se poveca omenjeni proces je schumpeter poimenoval proces kreativne destrukcije angl creative destruction melitz 2002 str 2 iz statisticnega stalisca izstop manj produktivnih podjetij pomeni dvig ravni produktivnosti in konkurencnosti brez oblikovanja novih ali rasti bolj konkurencnih dejavnosti destrukcija sama ne izboljsa konkurencnosti temvec spodbudi prerazporeditev dela in kapitala od manj k bolj konkurencnim dejavnosti szanyi 2004 str 5 proces kreativne destrukcije je tako bistvo odnosa med strukturnimi spremembami v gospodarstvu in njegovo konkurencnostjo prav tam odnos med konkurencnostjo in strukturnimi spremembami je obojestranski konkurencnost prispeva k prestrukturiranju prestrukturiranje pa prispeva k izboljsanju konkurencnosti prispevek strukturnih sprememb k rasti konkurencnosti je sicer manjsi ko vecje panoge rastejo pocasneje in so manj dinamicne fonfria in 2 smith 1999 str 2 navaja da so tudi tehnolosko manj zahtevne dejavnosti in sektorji inovativni 3

[close]

p. 9

drugi 2005 str 9 odnos med konkurencnostjo in strukturnimi spremembami je predvsem v drzavah v tranziciji bolj posreden posamezne dejavnike konkurencnosti npr delo znanje kapitalska opremljenost je med samim procesom tranzicije namrec tezko definirati zato na odlocitve investitorjev vpliva pricakovana oz potencialna konkurencnost szanyi 2004 str 5­6 investicije v bolj konkurencne panoge pomenijo visje dohodke in dobicke in se dvignejo konkurencnost panoge v tem primeru je potencialna konkurencnost ex ante spodbuda za investicije dosezena ali pricakovana konkurencnost zaradi investiranja v obeh primerih vodi v vecjo rast dejavnosti in spremembe v strukturi gospodarstva spremembe v strukturi gospodarstva nimajo le pozitivnih vplivov na rast agregatne produktivnosti pri preucevanju strukturnih sprememb locimo pozitivni t i hipoteza strukturnega bonusa in negativni ucinek t i hipoteza strukturnega bremena hipoteza strukturnega bonusa pravi da obstaja pozitiven odnos med strukturnimi spremembami in gospodarsko rastjo gospodarstvo namrec prehaja od aktivnosti z relativno nizkimi ravnmi produktivnosti k aktivnostim z visjimi ravnmi produktivnosti timmer in szirmai 2000 v peneder 2002 str 13 hipoteza strukturnega bremena pa pravi da zaradi omejenih moznosti dviga produktivnosti nekatere dejavnosti na ravni gospodarstva v storitvah med predelovalnimi dejavnostmi pa predvsem v tehnolosko najmanj zahtevnih panogah ne morejo kompenzirati dviga plac ki so posledica visje rasti produktivnosti v drugih dejavnostih na ravni gospodarstva v industriji med predelovalnimi dejavnostmi pa v tehnolosko zahtevnejsih panogah3 delo oz delovna sila pa se seli od dejavnosti s hitrejso rastjo produktivnosti k dejavnostim s skromnejso rastjo strukturne spremembe v tem primeru negativno vplivajo na agregatno rast produktivnosti peneder 2002 str 14 3 hipoteza strukturnega bremena temelji na baumolovem konceptu neuravnotezene rasti baumol 1967 str 418­420 je v modelu neuravnotezene rasti predpostavil gospodarstvo z dvema sektorjema v sektorju s konstantno produktivnostjo stroski na enoto proizvoda neomejeno rastejo v sektorju z rastjo produktivnosti pa ostajajo nespremenjeni obstaja moznost da se output sektorja s konstantno produktivnostjo za katerega je znacilno neelasticno povprasevanje zmanjsa in izgine za ohranitev konstantnega razmerja outputov obeh sektorjev delovna sila prehaja v sektor s konstantno produktivnostjo cilj po doseganju konstantnega razmerja outputov obeh sektorjev oz uravnotezene rasti obeh sektorjev ob neuravnotezeni produktivnosti vodi v zmanjsevanje stopnje rasti v primerjavi z rastjo delovne sile 4

[close]

p. 10

3 metode in nacrt dela v delovnem zvezku bomo prikazali smer in intenzivnost strukturnih sprememb predelovalnih dejavnosti v sloveniji v obdobju 1995­2009 smer prestrukturiranja bomo oznacili za pozitivno ce bomo ugotovili da se je povecal delez panog z visjo produktivnostjo ali hitrejso rastjo produktivnosti oz delez bolj konkurencnih panog nasprotno bo smer prestrukturiranja negativna ko se bo povecal delez panog z nizjo ravnjo produktivnosti ali pocasnejso rastjo produktivnosti oz delez manj konkurencnih panog o intenzivnosti oz velikosti sprememb strukture bomo sklepali iz podatkov o spremembah delezev posameznih panog v zaposlenosti in dodani vrednosti pri vsakem koraku analize bomo intenzivnost in smer strukturnih sprememb primerjali s prestrukturiranjem v izbranih drzavah clanicah evropske unije v nadaljevanju tudi eu-27 in sicer z madzarsko cesko in slovasko ki so pomembne konkurentke slovenije na izvoznih trgih imenovali jih bomo izbrane nove drzave clanice v nadaljevanju tudi indc indc so tako kot slovenija presle iz planskega v trzno gospodarstvo in postale clanice evropske unije leta 2004 razvoj predelovalnih dejavnosti v sloveniji in indc in strukturo v 2009 bomo primerjali s strukturo predelovalnih dejavnosti v italiji avstriji nemcijo in franciji izbrane stare drzave clanice v nadaljevanju tudi isdc ki so vecinoma najpomembnejse trgovinske partnerice indc analizirano obdobje bomo razdelili na stiri krajsa obdobja preverili bomo ugotovitve nekaterih drugih avtorjev da so panoge ki prispevajo k prestrukturiranju v posameznih obdobjih razlicne glede na zmanjsanje gospodarske aktivnosti ob koncu preucevanega obdobja pa pricakujemo da je bila intenzivnost strukturnih sprememb takrat najvecja peneder 2002 str 13 namrec ugotavlja da je prisotnost strukturnih sprememb v gospodarstvu vecja v obdobjih nizjih gospodarskih rasti ali ob padcu bruto domacega proizvoda obdobje od leta 1995 do leta 2009 bomo razdelili na krajsa obdobja ­ do leta 1999 ter od leta 2000 do 2003 obdobje pred vstopom v evropsko unijo ter ­ od leta 2004 do 2007 ter od leta 2008 do 2009 obdobje po vstopu v evropsko unijo glede na priprave na vstop v evropsko unijo pricakujemo intenzivnejse prestrukturiranje v obdobju 2000­ 2003 glede na obdobje gospodarske konjunkture po vstopu v evropsko unijo pa pricakujemo manjso intenzivnost prestrukturiranja v obdobju 2004­2007 za obdobje zadnjih dveh let pricakujemo najintenzivnejse prestrukturiranje dejavnosti podobno kot po osamosvojitvi na zacetku 90-ih let prejsnjega stoletja intenzivnejse prestrukturiranje predvsem leta 1991 pa tudi v naslednjih dveh letih ko je k nazadovanju gospodarske aktivnosti prav tako prispevala izguba tujih trgov nekdanjega jugoslovanskega trga in upad domacega povprasevanja kovacic in drugi 2003 str 14 prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti bomo v vseh obdobjih analizirali z razlicnimi metodami in sicer s sunrise-sunset diagrami indikatorjem intenzivnosti strukturnih sprememb ter shift-share analizo panoge predelovalnih dejavnosti smo razdelili v tri oz stiri skupine po tehnoloski zahtevnosti gl tabela 1 1 v prilogi 1 je podrobnejsi pregled klasifikacije predelovalnih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti 2002 v nadaljevanju skd2002 saj podatki po nacionalnih racunih v casu priprave analize niso bili dostopni po novejsi standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 v nadaljevanju skd2008 za indc in isdc gl prilogo 2 5

[close]

p. 11

tabela 1 klasifikacija predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog po skd2002 tehnoloska zahtevnost panog visoko tehnolosko zahtevne srednje visoko in visoko tehnolosko zahtevne srednje visoko tehnolosko zahtevne panoga1 dg kemicna industrija dk proizvodnja strojev in naprav dl proizvodnja elektricne in opticne opreme dm proizvodnja vozil in plovil df proizvodnja naftnih derivatov dh proizvodnja izdelkov iz gume in plasticnih mas di proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov dj kovinska industrija da prehrambena industrija db tekstilna industrija dc usnjarska industrija dd lesna industrija de papirna industrija zaloznistvo in tiskarstvo dn pohistvena industrije druge predelovalne reciklaza srednje nizko tehnolosko zahtevne nizko tehnolosko zahtevne opomba 1 podrobnejso klasifikacijo predelovalnih dejavnosti po skd2002 po oddelkih prikazujemo v prilogi 3 vir aggregations of manufacturing based on nace rev 1.1 3.1 sunrise-sunset diagrami harberger 1998 je s sunrise diagrami prikazal prispevke posameznih sektorjev k skupni rasti produktivnosti industrije sunrise diagrami prikazujejo prispevke posameznih sektorjev ki so razporejeni po delezu v dodani vrednosti v zacetnem letu analiziranega obdobja od najmanjsega do najvecjega v do 100 na osi x k skupni rasti produktivnosti v o t na osi y harberger 1998 je kot mero produktivnosti uporabil skupno faktorsko produktivnost angl total factor productivity peneder 2002 pa nominalno produktivnost dela prispevki k skupni rasti produktivnosti se izracunajo kot zmnozek povprecne rasti produktivnosti sektorja v obdobju in njegovega deleza v dodani vrednosti v prvem letu obdobja harberger 1998 str 4­5 sunrise diagrami so ime dobili zaradi konkavne oblike ko skupna produktivnost dela pade ali se naklon prelomi navzdol pa govorimo o sunset diagramu po obliki diagrama lahko sklepamo o razporeditvi rasti produktivnosti v analiziranem obdobju vecja ukrivljenost krivulje naj bi kazala na neenakomerno razporejenost rasti produktivnosti ki je skoncentrirana v dolocenih sektorjih ki so lahko v posameznih obdobjih razlicni za tako rast je harberger 1998 str 5 uporabil prispodobo gobe angl mushroom growth s cimer je zelel poudariti neenakomernost rasti na drugi strani je lahko oblika krivulje blize ravni crti za tako rast je uporabil prispodobo kvasa angl yeast process za tako rast je znacilna rast vseh panog ki je rezultat ekonomij obsega in eksternalij ki se prenasajo na celotno gospodarstvo harberger 1998 str 5 bolj ravna krivulja pomeni da so prispevki panog k rasti produktivnosti bolj sorazmerni z njihovo zacetno velikostjo guillermo in drugi 2006 str 184­185 oz da so strukturne spremembe manjse 3.2 intenzivnost strukturnih sprememb s spremembo delezev posameznih panog v zaposlenosti ocenimo intenzivnost sprememb strukture predelovalnih dejavnosti »intenzivnost strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih odraza stopnjo medsektorske mobilnosti proizvodnih dejavnikov in prilagoditvene sposobnosti posameznih podpodrocij znotraj osnovne dejavnosti v dolocenem casovnem obdobju« kovacic in drugi 2003 str 11 6

[close]

p. 12

intenzivnost strukturnih sprememb merimo z indikatorjem intenzivnosti strukturnih sprememb s ­ indikator intenzivnosti strukturnih sprememb ­ delez panoge i v zaposlenosti dejavnosti n ­ stevilo panog t0 ­ zacetno leto t1 ­ naslednje leto vrednosti indikatorja blizu 0 pomenijo da je intenzivnost strukturnih sprememb majhna vrednosti blizu 1 pa pomenijo vecjo intenzivnost strukturnih sprememb poleg delezev v zaposlenosti lahko kot kazalnik oz spremenljivko s katero ocenjujemo intenzivnost strukturnih sprememb uporabimo tudi deleze panog v dodani vrednosti dodana vrednost v tekocih cenah ali deleze v izvoznih prihodkih kovacic in drugi 2003 str 12 3.3 shift-share analiza s shift-share analizo prikazemo prispevek strukturnih sprememb k skupni rasti produktivnosti v delovnem zvezku umar strukturne spremembe v predelovalnih dejavnostih v sloveniji 2003 so avtorji prav tako uporabljali shift-share analizo ki jo povzemamo v nadaljevanju kovacic in drugi 2003 str 26­27 produktivnost dela angl labour productivity lp oz dodana vrednost na zaposlenega je izrazena kot razmerje med dodano vrednostjo angl value added va dodana vrednost v stalnih cenah in delovno silo oz stevilom zaposlenim angl labour force l in sicer predelovalne dejavnosti zajemajo vec oddelkov panog zato lahko skupno produktivnost dela v predelovalnih dejavnostih zapisemo kot produktivnost i-tega oddelka je tako delez v skupni zaposlenosti pa skupno produktivnost dela lahko zapisemo kot 1 predpostavimo da je in ter uporabimo v izrazu 1 in dobimo 2 7

[close]

p. 13

ce izraz 2 delimo s produktivnostjo dela v baznem letu t0 lp0 dobimo rast skupne produktivnosti dela predelovalnih dejavnosti ki je razdeljena na tri komponente oz ucinke 3 a b c prvi del izraza 3a je intersektorska komponenta produktivnosti ki odraza sposobnost drzave da premika proizvodne dejavnike od nizko k visoko produktivnim panogam gre za t i static shift effect oz staticno prestrukturiranje ko pride do sprememb delezev bolj in manj produktivnih panog v zaposlenosti dejavnosti prispevek te komponente k prestukturiranju je pozitiven ko je njegova vrednost vecja od 0 in se povecuje delez visoko produktivnih panog v zaposlenosti strukturni bonus nasprotno vrednosti manjse od 0 pomenijo da se delez visoko produktivnih panog v zaposlenosti zmanjsuje kovacic in drugi 2003 str 27 peneder 2003 str 8 fonfria in alvarez 2005 str 11 drugi del izraza 3b je interakcijska komponenta panozne produktivnosti ki odraza sposobnost premika proizvodnih faktorjev v panoge s hitrejso rastjo produktivnosti v tem primeru gre za t i dynamic shift effect oz dinamicno prestrukturiranje ko panoge dvignejo raven produktivnosti in hkrati povecajo delez v zaposlenosti tudi prispevek te komponente k prestrukturiranju je pozitiven ce je njegova vrednost vecja od 0 in se hkrati povecata produktivnost dela in delez panoge v skupni zaposlenosti vrednost je vecja od 0 tudi ko se hkrati zmanjsata tako produktivnost dela kot delez panoge v skupni zaposlenosti pri interpretaciji je zato potrebno upostevati ne le vrednosti komponente temvec tudi spremembe produktivnosti dela in deleza v zaposlenosti prispevek k prestrukturiranju pa je negativen ko panoge s hitreje rastoco produktivnostjo ne morejo ohraniti delezev v zaposlenosti v tem primeru lahko negativno vrednost interakcijske komponente navezemo na hipotezo strukturnega bremena saj se delovna sila seli v panoge z nizjo rastjo produktivnosti kovacic in drugi 2003 str 27 peneder 2003 str 8­9 fonfria in alvarez 2005 str 11 zadnji del izraza 3c je intrasektorska komponenta produktivnosti ki predstavlja rast skupne produktivnosti ce se struktura zaposlenosti iz baznega leta t0 ne bi spreminjala gre za t i within-growth effect ali intra-industry effect ki zajame spremembe v ravni produktivnosti dela znotraj panog kovacic in drugi 2003 str 27 peneder 2003 str 9 singh 2004 str 40 fonfria in alvarez 2005 str 11 v praksi se je pokazalo da ima najvecji vpliv na rast produktivnosti dela intrasektorska komponenta produktivnosti vpliv strukturnih komponent skupni prispevek intersektorske komponente in interakcijske komponente panozne produktivnosti k dvigu produktivnosti dela je manjsi peneder 2003 str 24 ugotavlja da imajo strukturne spremembe pozitiven ali negativen prispevek k skupni rasti produktivnosti ti prispevki se bolj ali manj iznicijo zaradi cesar se vpliv strukturnih sprememb na skupno rast produktivnosti v shift-share analizi kaze manjsi 8

[close]

p. 14

4 spremembe v strukturi predelovalnih dejavnosti v sloveniji 4.1 sunrise-sunset diagrami sunrise-sunset diagrami za slovenijo kazejo skromno prisotnost strukturnih sprememb v predelovalnih dejavnostih saj je v vseh obdobjih konkavnost krivulje manj izrazita v obdobju 1996­ 1999 k povprecni rasti produktivnosti dela predelovalnih dejavnosti niso prispevale vse panoge in zato lahko govorimo o »mushroom« rasti dodana vrednost na zaposlenega se je zmanjsala v usnjarski dc in prehrambeni da industriji rast produktivnosti dela pa je bila visja od povprecja v vecini tehnolosko bolj zahtevnih panogah z izjemo kemicne industrije dg k povprecni rasti produktivnosti dela predelovalnih dejavnosti v obdobjih 2000­2003 in 2004­2007 so prispevale vse panoge zato lahko obe obdobji oznacimo za obdobji »yeast« rasti priprave na vstop v evropsko unijo in clanstvo se na diagramih tako nista pokazala kot dejavnika intenzivnejsega prestrukturiranja v zadnjem dveletnem obdobju gre za sunset diagram produktivnost dela se je namrec zmanjsala v vecini panog gl sliko 1 slika 1 sunrise-sunset diagrami slovenija 1996-1999 prispevek k rasti produktivnosti vsota 8 7 6 5 4 3 2 1 0 0 20 40 60 80 100 prispevek k rasti produktivnosti vsota 2000-2003 7 6 5 4 3 2 1 0 0 20 40 60 80 100 delez v dodani vrednosti vsota delez v dodani vrednosti vsota prispevek k rasti produktivnosti vsota 7 6 5 4 3 2 1 0 0 20 2004-2007 2008-2009 prispevek k rasti produktivnosti vsota 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 0 20 40 60 80 100 40 60 80 100 delez v dodani vrednosti vsota delez v dodani vrednosti vsota vir eurostat ­ economy and finance ­ national accounts lastni izracuni prispevki panog k rasti produktivnosti so bili v posameznih obdobjih razlicni vecinoma so bili vecji v tehnolosko zahtevnejsih panogah rast produktivnosti v tehnolosko zahtevnejsih panogah je bila namrec vecinoma visja kot v povprecju dejavnosti k rasti produktivnosti dela pa je najvec prispevala kemicna industrija dg tudi zaradi deleza v strukturi dejavnosti skozi opazovano obdobje se je prispevek proizvodnje strojev in naprav dk k rasti produktivnosti dela zmanjseval saj je rast produktivnosti v tej panogi z izjemo prvega obdobja do leta 1999 zaostajala za povprecno rastjo v dejavnosti rast produktivnosti je vedno mocneje zaostajala za povprecjem dejavnosti tudi v nekaterih tehnolosko manj zahtevnih panogah in sicer v 9

[close]

p. 15

proizvodnji pohistva drugih predelovalnih dejavnostih in reciklazi dn ter manj v proizvodnji izdelkov iz gume in plasticnih mas dh gl tabelo 2 in prilogo 4 tabela 2 rast produktivnosti dela v predelovalnih dejavnosti po tehnoloski zahtevnosti panog in njihovi prispevki k rasti produktivnosti dela slovenija rangiranje panog po rasti produktivnosti dela panoga 1996­ 1999 13 10 12 11 6 5 2000­ 2003 13 11 1 6 7 9 2004­ 2007 12 2 13 1 5 11 2008­ 2009 6 5 1 11 4 12 povpr rangiranje panog po prispevku k rasti produktivnosti dela 1996­ 2000­ 2004­ 2008­ povpr 1999 2003 2007 2009 13 8 12 11 6 9 9 8 10 11 5 7 8 5 13 9 6 12 6 5 2 7 4 8 9 7 9 10 5 9 nizko tehnolosko zahtevne panoge prehrambena ind da tekstilna ind db usnjarska ind dc lesna ind dd papirna ind de pohistvena ind drugo dn 11 7 7 7 6 9 srednje nizko tehnolosko zahtevne panoge1 gumarska ind dh nekovinska ind di kovinska ind dj 7 3 9 8 12 4 10 6 9 10 13 7 9 9 7 10 7 3 6 13 2 10 11 2 11 10 13 9 10 5 srednje visoko in visoko tehnolosko zahtevne panoge kemicna ind dg strojna ind dk elektro ind dl avtomobilska ind dm 8 2 4 1 2 5 3 10 8 7 3 4 2 8 9 3 5 6 5 5 5 1 2 4 1 4 3 12 3 4 1 7 1 12 9 3 3 5 4 7 opomba 1 zaradi majhnega deleza proizvodnje koksa naftnih derivatov in jedrskega goriva df v dodani vrednosti in zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih ne prikazujemo vir eurostat ­ economy and finance ­ national accounts lastni izracuni med indc so bili prispevki panog k rasti produktivnosti dela najmanj enakomerni na madzarskem oblika sunrise-sunset diagramov v vseh stirih obdobjih je bila namrec najbolj konkavna na madzarskem zato pricakujemo da so bila strukturne spremembe na madzarskem vecje ostale drzave se po obliki diagramov razlikujejo manj razlike med njimi so manjse v obdobju po vstopu v evropsko unijo ko je bila vbocenost krivulje v primerjavi z ostalimi tremi obdobji v povprecju let 2004­2007 najmanjsa gl sliko 2 v obdobju skromnejse gospodarske aktivnosti 2008­2009 so bili tudi v indc prispevki panog k rasti produktivnosti manj enakomerni a je bil v sloveniji delez panog ki so k rasti produktivnosti pozitivno prispevale najmanjsi na ceskem je bila povprecna rast produktivnosti dela v tem dveletnem obdobju se pozitivna na slovaskem pa je bil padec manjsi kot v sloveniji prelom krivulje navzdol je bil najhitrejsi v sloveniji kjer je bila povprecna rast produktivnosti dela pozitivna v treh panogah ki so skupaj predstavljale dobro petino dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti na ceskem je bila povprecna rast produktivnosti dela pozitivna v osmih panogah ki so ustvarile okoli polovico dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti na slovaskem pa v sestih panogah ki so ustvarile okoli 40 dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti gl prilogo 4 na madzarskem je bila v zadnjem obdobju povprecna rast produktivnosti dela pozitivna v sestih panogah ki so ustvarile okoli 38 dodane vrednosti negativen prispevek vecine panog k rasti produktivnosti v sloveniji je tudi posledica manjsega prestrukturiranja v letih pred krizo in zato manjsi odpornosti nanjo 10

[close]