p. 1

naredila sasa lukac

[close]

p. 2

1 problem naloge sredstva za omamljanje in droge poznamo ze dolgo in ljudje so vedno ziveli z njimi drogo obcutimo kot obliko ogrozenosti obcutimo jo kot ogrozenost mlajse generacije ker je znano da so predvsem mladostniki tisti ki uzivajo droge sprememb mladostnik zacne resneje spoznavati svet ki ga obdaja isce svoje mesto v njem isce nova dozivetja iskanje novih vznemirljivih izkusenj je povezano z vecanjem nevarnosti in vecjim tveganjem zelo pomemben clen v verigi odrascanja postanejo mladostnikovi sovrstniki prijatelji so vir novih izkusenj in ogledalo za preverjanje in utrjevanje lastnih stalisc vrednot in vedenja v tem obdobju se precejsnje stevilo otrok sreca z alkoholom cigaretami in drogami pri vecini se to srecanje konca s poskusanjem vendar pa je ze poskusanje nevarno na trziscu se pojavljajo nove in mocnejse droge ki ne ogrozajo le zdravja mladostnikov ampak imajo negativne vedno vec otrok in mladostnikov eksperimentira z drogami ali jih celo ze zlorablja kar ima vedno pogosteje usodne posledice posledice za celotno druzbo druzina in sola sta instituciji ki lahko najvec prispevata k preprecevanju zlorabe drog tudi sama sem mladostnica srecujem se z razlicnimi negativnimi pritiski vrstniskega okolja kot so droge in alkohol in se jim za enkrat znam upreti le taksen pristop lahko prispeva h koncnemu cilju to je k zdravim mladostnikom ki se veselijo zivljenja zaupajo vase uspesno izpolnjujejo svoje vsakodnevne obveznosti aktivno prezivljajo prosti cas se pri tem zabavajo in odrascajo brez omame alkohola ali drugih drog in se razvijajo v uspesne adolescenca je najbolj burno obdobje otrokovega zivljenja to je cas hitrega telesnega razvoja in velikih custvenih mlade ljudi tak naslov seminarske naloge sem si izbrala zato ker se mi zdi zanimiv in poucen da se tudi sama podrobneje seznanim z vrstami drog s posledicami uzivanja drog in alkohola vzroke za uzivanje med mladimi in poizvem koliksna je razsirjenost uporabe med srednjesolci.

[close]

p. 3

2 teoreticni uvod 2.1 kaj so droge uzivanje psihotropnih substanc ali poenostavljeno droge oziroma mamil sega dalec v clovesko zgodovino droga je bila sestavni del najrazlicnejsih verskih obredov in ritualov pomen droge se je skozi zgodovino spreminjal danes vemo da droga zaradi posebnih kemijskih snovi ki jih vsebuje spremeni delovanje clovekovega telesa zaradi ucinkov teh substanc se spremeni misljenje custvovanje in vedenje uzivalec dozivlja sebe in svet okoli sebe izkrivljeno obcutja ki ga preplavijo so prijetna in prav zaradi tega je droga tako nevarna koncnik-grosic 2004 str 87 definicija izraz droga uporabljamo za poimenovanje substanc ki lahko po vnosu v cloveski organizem spremenijo percepcijo kognitivno vedenje ali motoricne funkcije posameznika spremembe pa so dolocene s farmakoloskimi znacilnostmi substance same ter ponotranjenimi pricakovanji posameznika in druzbe v zvezi z ucinki te substance gerl 2009

[close]

p. 4

2.2vrste in ucinki drog droge se delijo na depresante stimulanse in halucinogene depresanti oz pomirjevala zmanjsujejo aktivnost zivcnega sistema oziroma delujejo depresivno pri prevelikih kolicinah pride do izgube zavesti zastrupitve ali celo smrti med depresante sodijo alkohol barbiturati in benzodiazepini alkoholne pijace vsebujejo etanol ki ucinkuje na skoraj vse organe v telesu vendar ga ljudje uzivajo predvsem zaradi ucinkov na centralni zivcni sistem ucinek je odvisen od odmerka pogosti ucinki uzivanja etanola so impulzivnost in nasilnost nejasno govorjenje motnje v motoriki evforija in povecana samozavest intelektualne in motoricne zmoznosti ter senzoricno razlikovanje po zauzitju upadejo.

[close]

p. 5

barbiturati ucinkujejo pomirjevalno in zmanjsujejo anksioznost povzrocijo lahko vrtoglavico zmedenost opotekanje ob zauzitju prevelike kolicine pa tudi smrt benzodiazepini zmanjsujejo anksioznost in agresivnost delujejo pomirjevalno in uspavalno stimulansi ali pozivila vplivajo na centralno zivcni sistem in fizioloske procese povzrocajo prijetne obcutke vendar le za kratek cas dolgorocno pa povzrocajo odvisnost mednje sodijo amfetamini ekstazi kokain kofein in nikotin.

[close]

p. 6

nikotin poveca dejavnost srca zvisa arterijski tlak povzroca potenje povecuje tudi izlocanje adrenalina amfetamini so sinteticne droge ki se uporabljajo v medicini za zdravljenje narkolepsije prekomerne telesne teze astme hiperaktivnosti itd spodbujajo izlocanje dopamina serootonina in noradrenalina.

[close]

p. 7

ekstazi je sinteticna droga na fiziolosko ravni deluje spodbujevalno pa tudi halucinogeno ucinki · · · · · · obcutek evforije srece ljubezni zmanjsana notranja napetost in tesnoba izginjanje strahu olajsanje sporazumevanja dvignjena samozavest dobro razpolozenje kokain je mocan stimulator centralnega zivcnega sistema v preteklosti se je uporabljal tudi v medicini pri kirurskih posegih njegovo delovanje je dvojno blokira prevajanje impulzov po zivcnih vlaknih hkrati pa poveca pozornost daje obcutek ugodja in evforije zmanjsuje apetit ter povzroca halucinacije in preganjavico.

[close]

p. 8

kofein je naravni alkaloid ki vpliva na povecano hitrost bitja srca ozenja zil sirjenja dihalnih poti omogoca lazjo krcljivost dolocenih misic pospesuje izlocanje seca uporabljajo se za povecanje zbranosti in energije najbolj pomemben dolgorocni ucinek je njegov vpliv na spanje ob prevelikih odmerkih kofeina telo zjutraj ne bo spocito saj zaradi stimulativnega ucinka pa ne bo faze globokega spanca ce spijete veliko skodelico kave 200 mg kofeina ob 15h bo v telesu ob 21h se vedno 100 mg kofeina zaradi tega spanec ne bo krepcilen ker se pocutimo utrujene sledi zjutraj nova skodelica kave in cikel se nadaljuje iz dneva v dan ob prenehanju uzivanja kofeina pride do abstinencne vzdrzne krize saj se krvne zilice v mozganih skrcijo in obcutimo mocan glavobol.

[close]

p. 9

halucinogeni delujejo na percepcijo razpolozenje in kognitivne procese izboljsujejo pocutje in kratkotrajno povecajo obcutek srece v to skupino sodita lsd in marihuana lsd spreminja zavest lahko tudi na dramaticen in nepredvidljiv nacin visoki odmerki lahko povzrocijo delirij in izgubo vesti z resnicnostjo in celo smrt.

[close]

p. 10

marihuana vsebuje thc ki spodbuja izlocanje dopamina ima tako fizioloske kot psihicne ucinke med fizioloskimi so pospeseno bitje srca relaksacija bronhijev rdece oci zaradi razsiritve zil znizanje ocesnega pritiska in slabsa koordinacija gibov med psihicnimi pa sproscenost obcutek boljsega zaznavanja drazljajev iz okolice obcutek izboljsanja sposobnosti thc lahko prizadene kratkotrajni spomin gerl 2009

[close]

p. 11

2.2.1 dovoljene in nedovoljene droge dovoljene droge nedovoljene droge alkohol tobak lepilo plin energijski napitki pomirjevala marihuana hasis heroin kokain lsd amfetamini ekstazi in druge 2.3 raba in zloraba drog vecina ljudi uporablja droge le kot zdravila za zdravljenje bolezni to kar nestrokovno imenujemo drogiranje je v bistvu zlorabljanje drog ali pa celo odvisnost od njih o zlorabi drog govorimo kadar nekdo uporablja nezakonite droge ali pa uporablja zakonite droge na napacen nacin pri cemer pride do telesnih in dusevnih sprememb ter celo do prizadetosti npr do pijanosti ali pa vrtoglavice in bruhanja pri vdihavanju hlapov lepila o zlorabi drog lahko govorimo tudi v primerih ko ljudje niso pozorni na navodila in opozorila ki jih dobijo ko kupijo zdravila zauzijejo jih lahko tudi namerno v precej vecjih kolicinah kot jim je svetoval zdravnik tisti ki zlorabljajo droge dobijo vecino drog na nezakonit ali nelegalen nacin dogsa 1997

[close]

p. 12

2.3.2 odvisnost od droge za tiste ki zlorabljajo drogo postanejo droge del njihovega vsakdanjega zivljenja pocasi se znajdejo v polozaju ko se jim zdi da brez drog ne morejo vec ziveti ko se to zgodi postanejo psihicno odvisni od drog poleg psihicne odvisnosti lahko vecina drog povzroci tudi telesno ali fizicno odvisnost to se zgodi takrat ko se clovek in njegovo telo tako navadita na drogo da ima ista kolicina droge vedno manjsi ucinek dalj casa uzivamo drogo bolj jo telo potrebuje taksno stanje imenujemo povisana toleranca dogsa 1997 str 25 ko zacne mladostnik uzivati droge se v zacetku pocuti slabo vendar skusa neugodje pred sovrstniki prikriti pretvarja se in govori da se pocuti izjemno s kajenjem ali drugim nacinom jemanja droge namenoma pretirava in se postavlja pred sovrstniki ceprav mu v resnici uzivanje droge ne ugaja cez cas pa se zaradi posebnih ucinkov ki jih ima droga na telo pojavi najpogostejsi odgovor ki si ga uzivalci dajejo na vprasanje zakaj so pravzaprav prvic poskusili drogo se glasi iz radovednosti ugodje in malo pozneje odvisnost droga postane sredisce njegovega zivljenja in vse kar je imelo prej zanj ceno in veljavo izgine v temo da bi dosegel zeljen ucinek mora kolicino snovi ki jo pokadi vbrizga ali vdihuje vecati in v kratkem casu postanejo njegovo telo misli in custva odvisni od droge koncnik-grosic 2004 2.3.3 zakaj mladostniki jemljejo droge uzivanje drog je splosno skodljivo in sicer predvsem zdravju uzivalcev vendar tudi zato ker omejuje stevilne moznosti ki so sicer na voljo za razvoj in razcvet samouresnicitev in primerno zivljenje v skupnosti vprasati se moramo zakaj uzivanje drog tako privlaci zlasti mlade ljudi in zakaj jih veliko uziva droge kljub vsem pametnim spoznanjem pri tem ima skupina v kateri se mladostnik znajde vedno vecji vpliv na vedenje posameznega clana skupine razredna zdruzenja skupine prijateljev zunaj soseska ali razsirjena druzina vsi ti dejavniki sooblikujejo mladostnikovo vedenje dajejo impulze postavljajo cilje in ukrepe ker se posameznik ne more odtegniti zahtevam skupine govorimo tudi o pritisku skupine na clane skupina je kraj kjer se mladostnik zadrzuje precej casa.

[close]

p. 13

skupini si lahko clan izogne le ko je pripravljen poiskati svojo pot zunaj nje vecinoma sam tega se vecina mladostnikov boji in tako v svojem prizadevanju po prilagajanju raje prevzamejo cilje nacin vedenja in zahteve skupine torej ni zelja po drugacnosti temvec potreba prilagoditi se ki mladostnika lahko privede tudi do uzivanja drog prilagoditev skupini in v njej obicajnim nacinom zivljenja je pogosto znano izhodisce za uzivanje drog strah pred osamljenostjo tako trajno doloca vedenje velikega stevila ljudi da vzamejo v zakup tudi znana tveganja pri svojem premagovanju ker uzivanje drog pri vecini predvsem mladih ljudi ni nujno naprej ocenjeno kot negativno niso redki obcutki strahu ki utirajo pot pokusevalcem ucinkov drog stevilne razprave so o tem kateri razlogi vodijo mladostnika v uzivanje drog v tej soodvisnosti vedno znova opozarjajo na motiv pobega ki je v veliko primerih tudi izhodisce za zlorabo alkohola in sredstev za pomirjanje ljudje poskusajo z ucinki drog ali alkohola prikriti vsakdanje skrbi in tezave narediti jih nevidne da jih nebi vec obcutili in bi jih potisnili iz vidnega polja potiskanje je oblika obrambe pred neprijetno dozivetimi ucinki in dozivljaji pobeg iz resnicnosti v svet sanj ali omame se pogosto pojavi takrat ko obcutek preobremenjenosti bistveno vpliva na vedenje ce se socasno pojavi pomanjkanje samozaupanja se uzivanje alkohola in drog pokazeta kot preprosto prirocno sredstvo za izravnavanje neravnovesja ki ga je tezko prenasati stevilo ur ki jih otroci mladostniki pa tudi odrasli dnevno porabimo pred televizorjem je v povprecju zelo visoko sport in igra branje in oblikovanje umetniske in rokodelske dejavnosti v prostem casu so za veliko ljudi tuje besede komur primanjkuje smiselnega in ustvarjalnega prezivljanja prostega casa potrebuje nadomestek in to je lahko med drugimi tudi uzivanje drog pomemben razloga za uporabo drog so dusevne motnje med drugimi obcutki strahu negotovost motnje koncentracije ucne tezave pobitost tezave z navezovanjem stikov oziroma odnosov lahko se pojavijo pred resno dusevno boleznijo vendar tega ni mogoce takoj ugotoviti in veliko ljudi se zaradi tovrstnih nespecificnih tezav ne odpravi takoj na zdravljenje k zdravniku ali psihologu namesto tega pogosto uporabljajo droge kot zdravilo in neredko se lahko pojavi tudi prehodno izboljsanje stanja ki pa vsekakor vecinoma ne traja dolgo na tak nacin lahko psihicne motnje postanejo utiralec poti k uzivanju drog oziroma odvisnosti in pri veliko bolnikih s tako imenovano dvojno diagnozo odvisnost in psihicna bolezen lahko ugotavljamo tako pot taschener 2002

[close]

p. 14

2.3.4 dolgorocne posledice zlorabe drog zloraba drog je zdravstveni in psiholoski problem ki lahko neugodno deluje na vsak delcek clovekovega zivljenja uzivalci drog nimajo vec nobene energije so brez volje nimajo ciljev droge zelo ogrozijo zdravje negativno vplivajo na vse dele organizma pride do motenj koncentracije zaradi poskodb mozganov pljuca so prizadeta kot pri raku srce je obremenjeno telesna obramba proti boleznimi oslabi spolnih hormonov je manj se posebno neugoden pa je vpliv na potomstvo pogoste so okuzbe z zlatenico in aidsom ni ogrozeno samo zdravje ampak zivljenje drogiranje je skoraj vedno povezano z nezakonitimi posli ki pogosto vodijo v zapor uzivalci droge v povprecju predstavljajo 30 40 ljudi v zaporih dogsa 1997

[close]

p. 15

2.4 kaj je alkoholizem alkohol sodi v vrsto sredstev za omamljanje alkoholizem je bolezen ki jo je treba tako kot druge bolezni zdraviti bolezen se kaze tako da bolnik ne mora prenehati piti alkoholnih pijac scasoma postane od alkohola odvisen potrebuje ga vsak dan in ze po majhni kolicini zauzitega alkohola je pijan ce alkohola nekaj casa ne pije se zacne tresti postane nemiren agresiven dobi krce po telesu zacne se mu blesti alkoholizem se razvija v stirih stadijih 1 odvisnik zacne piti vsak dan 2 nato poskusa to prikrivati 3 pri tem ima obcutek krivde in uzivanje poskusa olepsevati 4 koncno se alkoholu ne mora vec izogniti v kronicnem stadiju je opitost bolj ali manj izrazena ves dan pri nekaterih alkoholikih je v tem zadnjem stadiju komaj se opaziti znake opitosti hkrati morajo odvisniki od jutra do vecera vzdrzevati doloceno vrednost alkohola v krvi da se nebi pojavili znaki odtegnitve taschner 2002

[close]