p. 1

aljosa skorjanc solski center srecka kosovela gimnazija in ekonomska sola gospodarske ureditve gospodarske ureditve izdelal a aljosa skorjanc razred 3 et solsko leto 2011/2012 mentorica lilijana fabris sezana januar 2012

[close]

p. 2

aljosa skorjanc povzetek gospodarske ureditve v tej solski nalogi si bomo pogledali 2 gospodarska sistema ki sta krojila usodo tega sveta v 20 stoletju summary in this school assignement we will examine two economic sistems that shaped the fate of our world in 20th century uvod uvod predstavlja prvo poglavje vsebinskega dela besedila v katerem predstavimo temo o katerem nase besedilo govori v njem predstavimo tudi nas nacin dela s katerim smo se teme lotili gospodarske ureditve se po svetu razlikujejo od drzave do drzave ceprav je v mnogih drzavah aktiven kapitalizem ki naj bi imel enake ureditve se pojavi veliko enakih po izgledu ampak v resnici po infrastrukturi zelo drugacnih druzb v tej projektni nalogi si bomo ogledali posamezne druzbe in dve nasprotujoci si ureditve po svetu gospodarske ureditve na svetu je veliko gospodarskih ureditev neo liberalizem juche nacizemekonomija 3 rajha socializem trzni socializem itd vsi tej sistemi pa v glavnem izhajajo iz dveh glavnih sistemov prvo si bomo ogledali kapitalizem nazadnje pa se komunizem.

[close]

p. 3

aljosa skorjanc gospodarske ureditve kapitalizem o kapitalizmu kapitalizem je ekonomski in druzbeni sistem ki temelji na privatni lastnini in trgu v katerem so sredstva produkcije v glavnem v lasti privatne pobude ki jo vodi profit ter v katerem so investicije distribucija prihodek produkcija in cenovna politika dobrin in storitev doloceni z dogajanjem oziroma operacijami na ekonomskem trgu trg je kraj kjer se srecata ponudba in povprasevanje pri cemer ponudba in povprasevanje vplivata na ceno kolicino in vrsto dobrin zgodovina kapitalizma kapitalisticna ekonomija se je postopoma institucionalizirala v angliji med 16 in 19 stoletjem ceprav so bile nekatere znacilnosti tega ekonomskega sistema v zgodovini prisotne tudi ze v srednjem veku in antiki razcvet kapitalizma se je zacel z industrializacijo iz anglije se je pocasi selil v celinsko evropo in slednjic preko vseh politicnih in kulturnih mej tudi v preostali svet konec 20 stoletja je kapitalizem postal prakticno edina sprejemljiva ekonomska in druzbena oblika zivljenja v svetu.

[close]

p. 4

aljosa skorjanc gospodarske ureditve z zgodovinskega vidika je kapitalizem predstavljal velik druzbeni in ekonomski preskok kapitalisticni nacin proizvodnje je s svojo ucinkovitostjo sprostil ustvarjalni potencial clovestva in zlomil toge fevdalne odnose ki so zaradi svoje staticnosti precej zavirali splosni druzbeni razvoj vendar pri kapitalizmu ni slo za enovit in radikalen preskok zametki sodobnega kapitalizma so se na posameznih obmocjih evrope pojavljali ze v trinajstem stoletju flamski mesti gent in bruges italijanski genova in benetke ceprav o kapitalizmu kot sirsem pojavu lahko govorimo sele od 16 stoletja pravi razcvet pa sega v 18 stoletje ­ v cas tako imenovane industrijske revolucije brez tega dolgega druzbeno-ekonomskega procesa ki je iz revscine osvobodil milijone in milijone ljudi bi bila zgodovina bistveno drugacna tudi v politicnih in drugih ozirih a najvecja pomanjkljivost kapitalizma se je pokazala ze zelo zgodaj to je neenakomerna in nepravicna porazdelitev druzbenega bogastva v zadnjih desetletjih pa se kaze se njegova druga velika pomanjkljivost ­ nebrzdana gospodarska rast ki nevarno unicuje kljucne bioloske sisteme na planetu v osemdesetih se je z vzponom neokonzervativnih gibanj in rastocega neoliberalizma ki mu je podlega tudi politicna levica vse bolj uveljavljalo prepricanje da sistem ki ga zivimo nima alternative toda a je temu res tako kritike kapitalizma se nikoli ni bilo toliko kritik na racun kapitalizma kot sedaj ko se nahajamo v trenutkih tezke gospodarske krize vse vec ljudi se pritozuje da je ta zahodni kapitalisticni sistem kriv za nezadovoljstvo v nasih zivljenjih ter za slabo kakovost nasega vsakdana vecina otrok socializma pa se z veseljem spominja lepih dni pred prehodom v ta kruti naravni sistem selekcije ki temelji zgolj na kapitalu vendar je prav da podvomimo ali upraviceno kritiziramo kapitalizem za vse mogoce grenkobe v nasih zivljenjih.

[close]

p. 5

aljosa skorjanc gospodarske ureditve v tem sklopu si bomo ogledali glavne produkte kapitalizma v sloveniji in organizacijske oblike pravnih oseb ki poganjajo kapitalizem kot ekonomski sistem seznanili se bomo tudi s gospodarskimi pravni objekti v sloveniji v sloveniji imamo vec vrst pravnih subjektov in osebkov fizicne osebe smo ljudje posamezniki od rojstva do smrti pravne osebe so skupine ljudi ki jim pravo priznava status pravne zavarovalnice,politicne stranke drustva verske skupnosti poznamo vec organizacijskih oblik pravnih oseb 1 2 3 4 gospodarske druzbe javna podjetja zavod te pa so na podrocju gospodarstva banke zavarovalnice osebe to so gospodarske druzbe,banke,

[close]

p. 6

aljosa skorjanc gospodarske druzbe gospodarske ureditve gospodarska druzba je pravna oseba ki na trgu samostojno opravlja djavnost s pridobitnim namenom kot svojo izkljucno dejavnost gospodarske druzbe so druzbe s neomejeno odgovornostjo d.n.o k.d dleniska druzba komanditna druzba javna podjetja gospodarko dejavnost lahko opravljajo podjetja posameznih fizicnih oseb s.p in gospodarske druzbe glede na odgovornost clanov druzbe poznamno osebne in kapitalske druzbe osebne d.n.o kapitalske d.o.o d.n.o k.d.d k.d v osebnih druzbah druzbeniki odgovarjajo s celotnim svojim premozenjem medtem ko v kapitalskih druzbah pa samo z vlozenim kapitalom osebne druzbe d.n.o d.n.o je druzba z ali vec clanov ki odgovarjajo za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem druzba se ustanovi s pogodbo med druzbeniki lastnosti najmanj z ali vec druzbenikovo so odgovorno neomejeno solidarno vsi druzbeniki imajo pravico in obveznosti poslov druzbe kar pa se lahko tudi spremeni pogodbo lahko doloci da se vodenje poslov druzbe zaupa enemu oziroma vec druzbenikom ali prokuristov ustanovitveni vlozi so lahko v denarju stvareh ali pravicah ce druzbenik proda delez 3 osebi potrebuje soglasij vseh drugih druzbenikov firma vsebuje priimek vsaj enega druzbenika z navedbo daje druzbenikom vec d.n.o prednosti prednosti vsi druzbeniki imajo moznost nadzora nad poslovanje druzbemozen je odgovor o delitvi dela moznosti financiranja so vecje kot pri s.p.ju slabosti mocna vezanost druzbenikov na druzbo mozna je konkurencna prepoved oseba je solidarna odgovorna

[close]

p. 7

aljosa skorjanc komanditna druzba gospodarske ureditve to je druzba kjer del clanov pravimo jim komplementarji odgovarja s celotnim svojim premozenjem zato tudi oni vodijo posle druzbe del clanov pa je odgovoren za obveznosti druzbe samo z vlozenimi sredstvikapital del clanov pa je odgovoren z sredstvi to so komanditisti s tem da imajo druzbe je potreben en komplementar in en komanditist 1:1 komanditna druzba je dokaj nov upravljalni sistem trga v sloveniji tako receno jih je tudi zelo malo njihovo stevilo je nekje med 5 do 20 druzbo zastopa komplementar komanditist je iz zastopanja izkljucen lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo komanditna druzba preneha z delovanjem iz enakih razlogov kot d n o k.d morata ustanoviti vsaj dve domaci ali tuji fizicni ali pravni osebi ki se odlocita skupaj opravljati gospodarsko dejavnost v kolikor so vsi komplementarji k.d druzbe katerih druzbeniki niso odgovorni z vsem svojim premozenjem npr d.o.o govorimo o t.i dvojni druzbi prednosti komanditne druzbe k.d so predvsem naslednje ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala komanditist lahko vplaca svoj osnovni vlozek tudi v storitvah omogoca oblikovanje druzbe v katero nekateri druzbeniki prispevajo samo kapital komanditist nekateri pa samo delo komplementar slabosti komanditne druzbe k.d so predvsem naslednje komplementar odgovarja za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami druzbenikov bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske druzbe npr d.o.o

[close]

p. 8

aljosa skorjanc druzba z omejeno odgovornostjo gospodarske ureditve d.o.o je druzba v kateri je vsak izmed vlagateljev odgovarja z vlozkom njeni druzbeniki pa osebno ne jamcijo za dolgove nazaj in obveznosti druzbe banka zahteva kredit ce ga najamemo in je kredit vecji kot vas d.o.o banka zahteva vse vase premozenje znacilnosti druzbeniki so udelezeni z osnovnimi vlozki ob poslovnem delezu ne morejo izdati vrednostnih papirjev kot pri delniski druzbi osebno niso odgovorni vcasih so obvezna naknadna vplacila zakon ali siritev -kapitalska udelezba je locena id sodelovanja -pomni druzbeniki so lahko pravne osebe ali fizicne osebe prednosti d.o.o 1 2 3 druzbeniki jamcijo samo z vlozenim kapitalom druzbeniki sebe imenujejo za poslovdne organe in s tem nadzirajo poslovanje druzbe obvescanje javno o poslovanju druzbe je manjse kot pri d.d slabosti d.o.o 1 2 kreditna sposobnost je manjsa kot pri d.d delez je tezje prodati kot delnice druzba z omejeno odgovornostjo je tudi najbolj pogosta med vsemi druzbami kajti vlagatelji ne odgovarjajo z vsem svojim premozenjem in ce je druzbi zelo dobro in imajo veliko dobicka se lahko prelevi v delnisko druzbo.

[close]

p. 9

aljosa skorjanc delniska druzba gospodarske ureditve v delniski je kapital razdeljen v delnice delniska druzba je pravna oseba in odgovarja z lastnim premozenjem delnicarji so za obveznosti druzbe odgovorni samo z vlozenim kapitalom delnicarji so lahko fizicne ali pravne osebe prednosti 1 2 3 slabosti 1 2 3 4 delnica je vredna listina glasi se na vsoto na katero je razdeljen osnovni kapital ta znesek imenujemo nominalna vrednost delnice zato je vsota vseh nominalnih delnic enaka vnesenemu kapitalu delnicarji imajo premozenjske in clanske pravice pravice do udelezbe pri dobicku deli delnica prinasa dividendo pravica do likvidacijskega deleza ce podjetje preneha s poslovanjem pravica do prednostnega nakupa delnic aktivna in pasivna volilna pravica na skupscini delnicarjev pravica do nadzora nad poslovanjem druzbe pravica izpodbijat dolocene sklepe ali organe druzbe ko se izdajo nove delnice se obicajno izdajajo nadpari po visji ceni kot je njihova vrednost vzroki so stroski ki nastanejo pri delnici podpari je prepovedano razlika med nominalno vrednostjo in visjo vrednostjo po kateri se delnica prodaja imenujemo azio ni povezav med delnicarji in vodstvom delniske druzbe interesi malih delnicarjev so v nasprotju z interesi velikih delniicarjev in vodstvom podjetja pravica delnicarja do nadzora je omejenadelniska druzba mora letno objaviti porocilo o poslovanju udelezba velikega stevila delnicarja pridemo z velikim stevilom majhnim zneskom do velikega kapitala posamezen delnicar jamci do visine svojega vlozka delnica je vedno prenosljiva izjema so imenske delnice

[close]

p. 10

aljosa skorjanc gospodarske ureditve komunizem teoreticni sistem kot teoreticni sistem druzbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne druzbe brez proizvodnje v zasebni lasti denarja in druzbenih razredov vse bi bila torej druzbena last komunizem torej pomeni tudi spremembo v ljudeh njihovega razumevanja in celotnih druzbenih odnosov povedano drugace v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti vsi ljudje pa imajo enak druzbeni in ekonomski polozaj teoreticno gledano v komunizmu cloveska potreba ponapredku zaradi revscine ne ostane nezadovoljena temvec je zadovoljena z porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev ki naj bi resila delavce iz kapitalisticnega kroga revscine zgodnji kapitalizem ki ni bil korigiran s socialno drzavo zato naj bi se po prepricanju komunistov komunisticne revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalisticnih drzavah a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih drzavah.komunizem locimo na dve fazi socializem ki je neke vrste nizja oblika komunizma in visjo fazo komunizem socializem naj bi izsel iz kapitalizma in je nekaksna prehodna faza ki se vedno vsebuje sledi stare kapitalisticne ureditve medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi.po karlu marxu se druzba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj zahteva vmesno obdobje ki ga karl marx imenuje diktatura proletarjata komunisticna druzba ki jo karl marx opisuje da bo izsla iz kapitalizma se v praksi ni nikoli uresnicila in ostaja zgolj teoreticna tezave prakticne implementacije teoreticnega koncepta so se pokazale pri prakticno vseh prevzemih oblasti s strani politicnih sil ki so same sebe imenovale za komunisticne.

[close]

p. 11

aljosa skorjanc delovanje komunizma gospodarske ureditve komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela planskim in druzbenim nadzorom ukinjeni naj bi bili druzbeni razredi in razlike med njimi drzava politicne stranke in politicne funkcije naj ne bi vec obstajali izginile naj bi razlike med mestom in vasjo med intelektualnim in fizicnim delom naj ne bi bilo nasprotij ko delo postane ne samo sredstvo za zivljenje marvec zivljenjska potreba sele tedaj naj bi bilo mogoce reci kot je povedal marx »od vsakega toliko kolikor zmore in vsakemu toliko kolikor potrebuje.« to je morda najbolj znano geslo komunisticne druzbe druzbeni sistem temelji predvsem na teoreticnih predpostavkah ki so jih zastavili karl marx friedrich engels in vladimir iljic lenin marx se je zavedal da obstajajo razlicne oblike komunizma toda tisti ki ga je imel sam v mislil kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja podrazumeva temeljni preobrat cloveske narave clovek se pomiri sam s seboj z druzbo in z naravo druge primitivenjse oblike komunizma ki so obstajale v zgodovini so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine da bi nastala druzbena lastnina toda tak komunizem so oznacili za posploseni kapitalizem ces da njegov cilj ni bit cloveka marvec to da clovek nekaj poseduje komunizem je ostro nasprotje trzne druzbe saj z ukinjanjem zasebnega lastnistva ukine podedovalniski odnos cloveka do narave in drugih ljudi narava se bo humanizirala clovek naturaliziral komunizem naj bi presegel vsakrsno obliko zunanje prisile tako bi clovek delal zaradi svoje svobodne odlocitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti koncni cilj je torej popolna odostonost prisile in svobodna proizvodnja sta cilj cloveske zgodovine.

[close]

p. 12

aljosa skorjanc politicni okvir gospodarske ureditve politicna opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoreticna podlaga za koste so se v zgodovini deklarirali tudmuni politicni voditelji stranke in gibanja ki to niso bila so si pa na tak nacin lahko pridobila naklonjenost sovjetske zveze hladna vojna je povzrocila nered pri opredeljevanju kaj je komunizem kaj se opredeljuje kot komunisticno in kaj ne glavni dolgorocni motiv oktobrske revolucije je bil nastanek komunizma tako je sovjetska zveza postala prva drzava ki je svojo druzbeno ureditev vsaj teoreticno temeljila na marxovih engelsovih in leninovih teoreticnih dognanjih ni nepomembno da se je ta nova drzavna tvorba znasla v mednarodni osami vse do zacetka druge svetovne vojne prave zaveznike je pridobila sele v obdobju po drugi svetovni vojni ko so komunisticne politicne stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih drzavah drugi val zaveznistev pa je sledil v obdobju dekolonizacije ko so stevilne osvobojene drzave resitev svoje zaostalosti nasle v komunisticni teoriji in sovjetskem vzoru prav tako ni nepomembno da sovjetska zveza ni bila drzava za katero bi marskisticna misel sodila da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma saj je bila dokaj zaostala klasiki marksizma so postavili sledeca merila za socialisticno graditev socializem je moznost pricakovati kot moznost tedaj ko kapitalizem izcrpa svoje zgodovinske moznosti to pomeni da mora razvita burzoazna druzba doseci neko zrelost predvsem pa je nujna gospodarska razvitost delavski razred mora biti mocan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude druzbene preobrazbe ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran.

[close]

p. 13

aljosa skorjanc gospodarske ureditve neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek kominterne komunisticne internacionale ki je nastala v moskvi 4 marca 1919 njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti kar je bila spodbuda stevilnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda.v evropi je moc govoriti o revolucionarnem valu ki je bil najmocnejsi v nemciji in na madzarskem prav nemcija je bila kljucna za uspeh svetovne revolucije ki so jo mnogi pricakovali toda tamkaj je bila mocnejsa socialdemokracija ki je pristajala na reformisticne ideje edino spartakovci levo revolucionarno krilo nemske socialdemokratske stranke so imeli potencial postati revolucionarna avantgarda vodila sta jih karl liebknecht in rosa luxemburg toda spartakovci so bili premalo odlocni da bi lahko izpeljali revolucijo bavarska sovjetska republika ki jo je kratek cas vodil kurt eisner ni bila komunisticni projekt in je bila v osnovi nemarksisticna neodvisna od rusije in inspirirana z drugacnim nerealnim idealizmom na madzarskem se je v tistem casu oblikovala madzarska republika sovjetov ki ima z rusko revolucijo vec sticnih tock pomembna osebnost madzarskega prevrata je bil béla kun vodja tamkajsnje komunisticne partije sovjetska republika je bila proglasena 21 marca 1919 pritisk antante je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji zlasti so bile brutalne in pomembne romunske cete padla ze avgusta tistega leta.

[close]

p. 14

aljosa skorjanc gospodarske ureditve sledila je stabilizacija sovjetske zveze po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile zaradi odpora protinacizmu in fasizmu so komunisticna gibanja in stranke pridobila podporo sirse javnosti zato so imeli ponekod zares mocno podporo in so legitimno prevzele oblast toda iz politoloskega vidika je novonastale politicne sisteme ki so zrasli v vzhodni evropi kasneje pa tudi drugod nepravilno imenovati za komunisticne kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politicni teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako realsocialisticni ces da so to sistemi ki so v danih razmerah edino mogoci toda se vedno na poti h komunizmu morda bi lahko na grobo dejali da je komunizem kot politicno gibanje postal bolj radikalna ostra veja sirsega socialisticnega gibanja komunisticno gibanje se od ostalih vej socializma loci po zelji da bi v koncnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse dele trzne druzbe po odlocitvi nekaterih komunistov da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi revolucionarne metode s silo ter osredotocenjem na mednarodni delavski razred kot kljucni del te revolucije stranke ki so se oznacevale za komunisticne in so uspele v boju za oblast v drzavi so se pogosto izrodile v avtoritarno vlado tem elementom komunisticnega gibanja nasprotujejo anarho komunisti,trockisti in drugi.

[close]

p. 15

aljosa skorjanc gospodarske ureditve komunizem danes v teoreticno-filozofskem smislu je komunizem ziv v zamislih marksizma ki se vedno ponuja mozen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj clovestva pogled se z vse pogostejsimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrozanjem ravnovesja narave v zadnjem casu zopet popularizira gl slavoj zizek in alain badiou ki sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo drzave ki so se vedno deklerativno na poti h komunizmu oziroma so tam na oblasti komunisticne stranke so kitajska kuba laos severna koreja vietnam libija sirija mednarodna obsodba komunizma evropski parlament je z resolucijo med totalitaristicne rezime uvrstil tudi komunisticne diktature slednji je izenacen z nacizmom zaradi izvajanja represije nad prebivalstvom med te ne sodijo le povojni poboji temvec tudi zrtve politicnih procesov golega otoka in vse druge ki so desetletja po revoluciji dozivljali krivice zapostavljanje in izkljucevanje zato ker idejno nazorsko in politicno niso bili ustrezali nazorom komunisticne partije vec evropskih poslancev je vlozilo pobudo za izenacitev komunisticnih simbolov z nacisticnimi vendar zaradi velikih razlik clanic glede tega vprasanja pobuda ni bila sprejeta.

[close]