p. 1

ekonomska sola murska sobota slovenska ulica 11 9000 murska sobota ime in priimek razred mentor kraj in datum klavdija hozjan 4.b jolanka pecek-curman prof hotiza 20.4.2005

[close]

p. 2

goriska brda uvod goriska brda so obmejna gricevnata prometno odmaknjena in se vedno predvsem kmetijska pokrajina na skrajnem zahodu slovenije so najbolj sredozemski del nasega posocja in ze od nekdaj veljajo za tipicno gricevnato pokrajino s trzno usmerjenima vinogradnistvom in sadjarstvom ceprav so ze stoletja pokrajina od meji jih je tudi zadnja razmejitev po 2 svetovni vojni nesmiselno prerezala tako da sta njihov juzni in skrajni zahodni del v italiji italijansko ime zanje je collio s tem pa so tam ostali tudi stevilni slovenci za ime pokrajine se ze dolgo enakovredno uporabljata izraza brda in goriska brda ceprav je med domacini v rabi edino prvi se je v geografski in drugi literaturi bolj uveljavil drugi ki natancneje opredeljuje lego pokrajine in jo razlikuje od drugih vinorodnih goric na primorskem so deela ki se cloveku usedejo v srce in v katera se vedno rad vraca so cudovita deela ki v sebi skriva se mnogo neodkritih lepot tu so in cakajo da se zlijemo vanje v njeno mehko in nenavadno govorico ki se razlikuje od vasi do vasi svojevrstna so in ceprav e tolikokrat opisana in opevana se vedno skrivnostna to so brda edinstven mozaik v katerega se zlivajo lepota pokrajine biseri arhitekture in pridnost dobrih ljudi stran 2 od 13

[close]

p. 3

goriska brda zgodovina brda so nasi predniki naselili e v 6 stoletju in se ustavili nekako ob crti ki se krije z mejo med ravninskim delom in rahlo dvigajocim se terenom slovenci v brdih so dolga stoletja doivljali tujo nadoblast tako pridejo brda v 8 stoletju pod francosko-nemsko dravo od leta 1000 so deloma pod goriskimi grofi deloma oglejskimi patriarhi po smrti zadnjega goriskega grofa 1500 pridejo pod avstrijo in ostanejo vse do 1918 ko ozemlje zasede italija po drugi svetovni vojni so bila prikljucena k jugoslaviji ceprav so bili brici dolga stoletja pod tujci pa je v njih ves cas ivela narodna zavest tako so leta 1869 zavedni brici sklicali v drnovku pod biljano znani briski tabor nekaj let zatem sta nastali citalnici v kojskem in biljani po vaseh so nastajala izobraevalna pevska bralna drustva in godbe na pihala mocni sta bili telovadni drustvi sokol in orel s preteklostjo brd je tesno povezan tudi kolonski sistem kajti dolga stoletja so bili briski kmetje v tujih rokah kot koloni kolon je bil kmet najemnik ki je imel najeto zemljo za obdelavo razmerje med koloni in gospodarji je urejala kolonska pogodba kolon je moral dati gospodarju polovico pridelka najemnino moral pa je opraviti se 10-dnevno delo na gradu med koloni je zatorej vladala revscina stran 3 od 13

[close]

p. 4

goriska brda geografski oris na skrajnem zahodu slovenije lei cudena deela majhna deelica ki jo je dravna meja razdelila med dve dravi se razprostira med reko soco na jugovzhodu in recico idrijo na severozahodu od korade in sabotina se pokrajina pahljacasto zniuje dokler se valujoci grici ne zlijejo v furlansko niino briski grici so svojevrstni saj so en sam vinograd in sadovnjak na skoraj vsakem pa najdemo strnjeno vas s cerkvico se do nedavnega so bila brda na tej strani meje skoraj izolirana z novo gorico so bila povezana le prek vijugaste ceste iz soske doline do vrhovelj od koder se brda pokaejo kot na dlani danes so z osimsko cesto prek sabotina dostopnejsa vendar je obiskovalec prikrajsan za prelep pogled na vsa brda kljub nenehnim stikom in odprtosti dravne meje s stevilnimi maloobmejnimi prehodi in mednarodnem mejnem prehodu v neblem je meja e pol stoletja nenormalna locnica med brici v sicer pokrajinsko enotni deeli brda so po geoloski zgradbi tipicna flisna pokrajina kjer se izmenjujejo plasti laporja pescenjaka in gline rodovitna prst ugodna klima dolga tradicija in pridne roke briskih kmetov so deelico spremenile v pravi raj na polonih in tudi strmih prisojnih pobocjih se v lepih terasah bohotijo vinogradi sadovnjaki in e redki ostanki starih brajd ki dajejo pokrajini poseben car v vseh letnih casih stran 4 od 13

[close]

p. 5

goriska brda prebivalstvo na nasi strani drave obsega 83 km2 ozemlja na katerem ivi 5765 ljudi povprecna gostota poselitve je 69 ljudi na kvadratni kilometer ali za cetrtino manj od drzavnega povprecja med letoma 1961 in 1991 se je stevilo prebivalcev zmanjsalo za 9 odstotkov zaradi neugodnih demografskih tokov pa je znacilna tudi precejsnja prebivalstvena ostarelost leta 1991 je bilo kmeckega prebivalstva se 23,6 odstotkov slovenija 7,4 odstotke leta 1961 pa kar 76,9 odstotkov obcina brda je bila ustanovljena 4 aprila leta 1994 in danes steje 45 naselij tabelarna predstavitev prebivalstva brd tabela 1:gospodarska sestava prebivalstva leta 2002 primarni 211 43 sekundarni 73 14,9 kvartarni 8 1,6 terciarni 191 38,9 odselitve v tujino 4 55-64 542 skupaj 491 100 migracijski saldo +15 skupaj 5765 skupaj tabela 2:selitveno gibanje v obcini brda leta 2002 iz slovenije 42 0-14 861 nepopolna osnova 703 aktivno priselitve iz tujine 10 15-24 808 skupaj 52 25-34 827 v slovenijo 33 45-54 880 skupaj 37 64-75 589 75 434 visja in visoka 399 tabela 3:starostna tabela obcine brda leta 2002 35-44 824 tabela 4:izobrazbena sestava prebivalcev obcine brda leta 2002 osnovna 1395 nizja in srednja poklicna 1322 srednja strokovna in splosna 1085 4904 skupaj tabela 5:ekonomska sestava prebivalstva obcine brda leta 2002 2535 otroci ucenci dijaki studentje 1449 neaktivno upokojenci 1576 drugo neaktivno prebivalstvo 205 5765 stran 5 od 13

[close]

p. 6

goriska brda znamenitosti brda niso samo deela vina in sadja pac pa v svojih nedrih skrivajo stevilne kulturne znamenitosti vsa brda vidite kot na dlani ce se povzpnete na 23 metrov visok razgledni stolp v gonjacah ki je hkrati osrednja tocka brd ob lepem vremenu se tu odpre prelep razgled na furlanijo vse do morja na julijske in kamniske alpe dolomite trnovski gozd vipavsko dolino in kras pod stolpom je postavljen spomenik v spomin na rtve druge svetovne vojne v upravnem srediscu brd na dobrovem najdemo renesancni grad iz 17 stoletja ki se je ohranil v skoraj nespremenjenem videzu in predstavlja po obnovi in rekonstrukciji pravi biser grad naj bi pozidali knezi montecuccoli dokoncali grofje colloredo pozneje so ga odkupili grofje de catterini nasledil ga je grof silverio de baguer ki je bil zadnji lastnik v pritlicju so trije prostori v dveh je restavracija v enem pa lovska soba ki je okrasena s slikami krajev kjer so nekdanji dobrovski gospodje imeli posesti v prvem nadstropju je viteska dvorana v kateri se danes odvijajo stevilne kulturne prireditve najbolj odmevni so veceri hitovih muz na gradu dobrovo na katerih gostujejo glasbeniki svetovnega slovesa dvorana je okrasena z grbi nekdanjih lastnikov gradu v ostalih prostorih prvega in drugega nadstropja je stalna zbirka grafik slikarja briskega rojaka zorana musica ki jih je umetnik poklonil brdom v grajski kleti je urejena enoteka z vini briskih vinarjev dobrovski grad pa ni edini grad v brdih v cerkvici svetega kria v kojskem najdemo gotski oltar iz leta 1515 to je edini domala v celoti ohranjen krilni oltar v sloveniji v srednjem delu je upodobljeno krianje z mnogimi figurami na krilih ki se dajo zapreti je reliefno prikazana legenda o najdbi in povisanju svetega kria na predeli je prizor krievega pota na drugi strani brd v golem brdu je cerkvica marije na jezeru v kateri je ohranjen poznogotski stranski oltar alostne marije boje stran 6 od 13

[close]

p. 7

goriska brda v vipolah najdemo kar dva pomembnejsi pa je na vzhodnem delu vasi iz 11 stoletja ta je bil nekoc lovski dvorec goriskih grofov skorajda na vsakem briskem gricu sredi strnjene vasi najdemo cerkvico pogled pritegnejo cerkveni zvoniki nekateri spominjajo na majhno utrdbo saj se koncujejo s tako imenovanimi cini kamnitimi zobci drugi pa se zakljucujejo v obliki polnega trikotnika v mnogih briskih cerkvah lahko odkrijemo neizmerna bogastva ena najlepsih vasi v brdih smartno je kar sama po sebi kulturni spomenik smartno je vse do danes ohranilo znake stare utrjene mediteranske vasi vas je zgrajena na ostankih rimskega oporisca obzidje s stolpi je iz prve polovice 16 stoletja zgradili so ga v casu turskih napadov varovalo pa ga je tudi pred drugimi napadalci obzidje objema stare hise nastale med 16 in 19 stoletjem trge in ozke ulice zaradi bogate stavbne dediscine so smartno razglasili za kulturni spomenik najvisje vrste in ga zato tudi zaceli obnavljati v smartnem so vsak svojo hiso dobili primorski in avstrijski slikarji brda navdihujejo stevilne slikarje zato se lahko pohvalijo s se eno slikarsko hiso to je baatova hisa umetnikov na humu ki je nastala iz nekdanje stranice stran 7 od 13

[close]

p. 8

goriska brda tako v smartnem kot na humu se pogosto srecujejo domaci in tuji umetniki na slikarskih kolonijah in razstavah brda so tudi arhitekturno zanimiva saj so mnoge stare hise med katerimi je kar precej obnovljenih vecinoma ohranile staro arhitekturo najvec jih je v smartnem za staro kolonsko hiso je znacilen osrednji prostor z nizkim odprtim ognjiscem nekatere imajo dograjen batafur z ognjiscem in krusno pecjo v prvo nadstropje se je prislo preko ganka na zunanji strani hise v hise bogatejsih gospodarjev pa se je najpogosteje vstopalo skozi porton ali portal kultura ceprav so brda majhna deelica so dala kar nekaj pomembnih mo brda in brice je v vezani besedi ponesel v svet alojz gradnik pesnik se je rodil v medani ki jo je mojstrsko upodobil v stevilih pesmih brici se vsako leto posvetijo njegovemu spominu z gradnikovimi veceri o kako dalec si medana ti moja tiha mila rojstna vas ko mislim nate skrijem svoj obraz in vem takrat kako je solza slana gradnik alojz gradnik stran 8 od 13

[close]

p. 9

goriska brda na drugacen nacin je brda predstavil ludvik zorzut ki je kar nekaj svojih pesmi napisal v briskem narecju brda brda sladkozvocna gor cez brege dol cez brajde koder sonce hodi zajde srecna radostna poskocna bister zdrav je rod ob soci zlahtna brika toci toci zorzut ludvik zorzut oba pesnika sta sovascana oba pokopana na istem pokopaliscu brici pa jima v rodni medani urejajo spominsko sobo brici so ponosni tudi na skladatelja rada simonittija pesnika karla siroka pa zborovodjo srecka kumarja in ne nazadnje na slikarja svetovnega slovesa zorana musica najzanimivejsi kulturni dogodek je zagotovo praznik cesenj v zacetku junija ki je e tradicionalna prireditev saj poteka vse od leta 1968 na prireditvi ne manjka razstava cesenj in cesnjevih jedi nekatere so prave male mojstrovine ki jih pripravljajo pridne briske ene ki e vrsto let delujejo zdruene v aktivu kmeckih ena pika na i praznika cesenj pa je povorka s prikazom tradicionalnih kmeckih obrti in opravil v brdih stran 9 od 13

[close]

p. 10

goriska brda sadjarstvo deela je pravi rajski vrt saj skorajda ni rastline ki tu ne bi dobro uspevala e zgodaj spomladi se briski grici prekrijejo s cudovitim belim prtom cesnjevih cvetov ki se kmalu spremenijo v slastne rdece cesnje v brdih ima cesnja posebno vlogo kmetu predstavlja prvi letni dohodek in od njih so bile nekoc odvisne cele druine briske cesnje so slovele celo na daljnem dunaju pridne briske ene pa so jih prodajale tudi po kranjskem koroskem stajerskem in salzburskem danes so prvi spomladanski gost vseh slovenskih trnic vse brisko sadje pa se ponasa z lastno zascitno znamko sadje goriskih brd poleti dozorijo breskve ki predstavljajo najvecji dele briskega sadja odlicno pa tu uspevajo se marelice hruske jabolka fige slive in ko se deela zavije v miren zimski hlad je cas za obiranje zadnjega sadea v letu kakija brde so pomembne tudi po slivah ki so jih brici nekoc na poseben nacin predelali pencali posusene olupljene in veplane slive so sploscili in zaokroili da so nastale tako imenovane prunele ki so jih se posebej cenili na dunaju in celo v ameriki danes se s pencanjem ukvarjajo le se redke brike ki skusajo ohraniti nekdanjo tradicijo v brda se pocasi vracajo oljke ki jih je bilo nekoc kar veliko a jih je velika pozeba konec dvajsetih let unicila stran 10 od 13

[close]

p. 11

goriska brda vinogradnistvo briski grici so ivahni vse leto najbolj veselo pa je jeseni ko dozori grozdje vinsko trto so v brdih gojili e od nekdaj danes pa obsegajo vinogradi okrog 1800 hektarjev najbolj znana briska bela vina so rebula tokaj pinot sivi pinot chardonnay sauvignon rdeci pa merlot in kabernet velik preobrat tako v vinogradnistvu kot vinarstvu so brda doivela po drugi svetovni vojni se posebej leta 1957 ko je zacela delovati sodobna vinska klet na dobrovem zadnja leta pa se vse bolj uveljavljajo stevilni zasebni kletarji ki uspesno trijo svoja vina najvisje kakovosti briska vina prejemajo stevilne pohvale in priznanja poznajo in cenijo pa jih marsikje po svetu ponudba vina brda so podrocje ki ima zaradi sestave tal lapornato ­ ilovnata zemlja konfiguracije terena in ugodnega podnebja milo podnebje z veliko sonca in zimami ki skoraj ne poznajo snega idealne pedoklimatske pogoje za pridelavo odlicnih belih in rdecih vrhunskih vin vina so polna na ekstraktih bogata po okusu in aromah najvecji pridelovalci briskih vin so kz goriska brda drustvo vinarjev stran 11 od 13

[close]

p. 12

goriska brda kazalo vsebine uvod 2 zgodovina 3 geografski oris 4 prebivalstvo 5 tabelarna predstavitev prebivalstva brd 5 znamenitosti 6 kultura 8 sadjarstvo 10 vinogradnistvo 11 ponudba vina 11 kazalo vsebine 12 kazalo slik napaka zaznamek ni definiran kazalo tabel 12 viri 12 kazalo tabel tabela 1:gospodarska sestava prebivalstva leta 2002 5 tabela 2:selitveno gibanje v obcini brda leta 2002 5 tabela 3:starostna tabela obcine brda leta 2002 5 tabela 4:izobrazbena sestava prebivalcev obcine brda leta 2002 5 tabela 5:ekonomska sestava prebivalstva obcine brda leta 2002 5 viri www.burger si 3.4.2005 http lokovci.tripod.com 3.4.2005 www.ntz-nta.si 3.4.2005 http www.milkatours.com/pdf/o%20goriskih%20brdih.pdf 3.4.2005 www.carga1767.com 3.4.2005 www.kud-hrast.si 3.4.2005 www2.arnes.si/ngobcib1 3.4.2005 www.stat.si 20.4.2005 ivan gams geografske znacilnosti slovenije zalozba mladinska knjiga 1999 ljubljana stran 12 od 13

[close]

p. 13

goriska brda stran 13 od 13

[close]