p. 1

solski center ptuj ekonomska sola ptuj volkmerjeva 19 2250 ptuj seminarska naloga pri predmetu ekonomija avtorja dominik jursek in anton brlek zavrc in cirkulane 30.4.2007 1

[close]

p. 2

1 uvod s sosolcem sva si izbrala temo trgovina in jo zeliva predstaviti bolj podrobno vsi vemo da danes ne gre vec brez trgovin zato je potrebno trgovine in trg na splosno vedno bolj razvijati edini problem je da je trgovin ze prevec ljudje pa imajo vse manj denarja naredila sva tudi anketo z naslovom internetno nakupovanje in sva ugotovila da kar veliko ljudi kupuje preko interneta vecina anketirancev je bilo dijakov in dijakinj nekaj zaposlenih in nezaposlenih oseb studentov in upokojencev trgovina je terciarna druzbena dejavnost.za kupce opravlja storitve trgovina opravlja posrednisko dejavnost med proizvajalci in porabniki blaga trgovina kupuje blago zaradi nadaljnje prodaje trgovina pa lahko opravlja se razlicne druge dejavnosti kot so skladiscenje blaga prevoz nakladanje blaga in razkladanje blaga je organizirana oblika posredovanja blaga med proizvodnjo in porabo ne da bi se znacilnosti blaga med tem spremenile temeljna razlika med trgovino in menjavo je v tem da menjava posreduje blago in storitve trgovina pa posreduje samo blago med proizvodnjo in porabo trgovina je ponujanje blaga in uslug za placilo denar ali drugo blago o pravi trgovini govorimo kadar je posredovanje blaga osnovna dejavnost podjetja trgovci blago kupijo prevazajo in prodajajo ne da bi ga spremenili oziroma predelali prvi stiki med razlicnimi civilizacijami so bili ze od nekdaj trgovski danes smo zahvaljujoc trgovini na pragu globalizacije trgovina posredovanje blaga s kraja proizvodnje do trga in potrosnika s kupoprodajo po zakonu o trgovini iz leta 1993 zajema trgovino na drobno trgovino na debelo in trgovinske storitve v okviru trgovine na debelo je tudi zunanja trgovina trgovina na drobno delitev trgovine trgovina na debelo 2

[close]

p. 3

1.1 dejavnost trgovine na drobno dejavnost trgovine na drobno je 1998 opravljalo 9698 podjetij in drugih organizacij od teh vec kot dve tretjini 68 kot glavno dejavnost tretjina kot drugo glavno dejavnost po 1991 je prislo v trgovini na drobno do velikih sprememb zaradi lastninjenja in denacionalizacije nastalo je veliko novih podjetij zlasti 1 malih zasebnih in druzinskih veliki trgovski centri so stagnirali veliko teh je razpadlo v manjsa podjetja ali slo v stecaj le nekaj se jih je se ohranilo in se se naprej razvijajo med temi so podjetja merkur v kranju in mercator v ljubljani leta 1996 se je stevilo podjetij povecalo v slovenijo so prisli samostojno ali v povezavi s slovenskimi poslovnimi partnerji tudi tuji trgovci kot so interspar bauhaus leta 1998 je bilo v sloveniji okrog 16 700 prodajaln -povprecno 1 na 119 prebivalcev odprtih je bilo vec vecjih prodajnih centrov 4000-10 000 m2 prodajnih povrsin zlasti na obrobju vecjih mest ali ob pomembnih prometnih povezavah celje koper ljubljana maribor siriti se je zacela prodaja na domu tako imenovana direktna prodaja prodaja po posti potujoca trgovina in prodaja po internetu z zdruzevanjem podjetij odkupom delnicvecinoma istovrstnih trgovcev in odpiranjem novih prodajaln istega podjetja nastajajo vecje trgovske verige mercator merkur zdruzenje abc rast trgovskega kapitala omogoca sirjenje trgovske mreze tudi v druge drzave leta 1998 je bilo v trgovini na drobno 62 408 zaposlenih po vsej sloveniji 2 dejavnost trgovine na debelo dejavnost trgovine na debelo je leta 1998 opravljalo 6577 podjetij in drugih organizacij od teh okrog 50 kot glavno dejavnost v letih 1991-1995 se je stevilo podjetij v trgovini na debelo vec kot podvojilo;na to je vplivala tudi sprememba kvalifikacije dejavnosti po 1991 je vec trgovskih druzb zaslo v tezave izguba jsl trga lastninjenje nekaj jih je razpadlo v manjsa podjetja in slo v stecaj zmanjsanje obsega trga in izguba kupcev na notranjem trgu nastajanje zaprtih trgovinskih sistemov z lastno nabavo izlocanje veleprodaje iz posameznih prodajnih poti so trgovske druzbe nadomestile z razvijanjem lastne maloprodajne mreze ali usmeritvijo v izvoz klasicna trgovina na debelo je ostala pomembna pri oskrbi manjsih neodvisnih trgovcev idr kupcev gostinski lokali obrtniki mala industrijska podjetja trgovina na debelo in trgovski posredniki imajo pomembno vlogo v mednarodni trgovini on kot specialisti na posebnem podrocju leta 1998 je bilo na v trgovini na debelo 31 293 zaposlenih funkcije trgovine prostorska funkcija casovna funkcija kolicinska funkcija kakovostna funkcija svetovalna-informativna funkcija kreditna funkcija 3

[close]

p. 4

2 zgodovina trgovine v zgodnji bronasti dobi se je na ozemlju pojavila potreba po novih surovinah kositer v pozni bronasti dobi je postalo to pomembno za evropsko menjavo tedaj in zelezni dobi se je uveljavila jantarska pot in jadranskim morjem ter balkanskim uvozeni predmeti italskega panonskega in grskega izvora so bili najdeni v kulturnem 11 9 stol pr n s v skocjanu blizu divace slovenskem baker ozemlje zlasti v med baltskim polotokom balkanskega srediscu iz prek postojank v ljubljani sticni in novem mestu je potekala v 8 7.st.n.s blagovna menjava vzhodnim sredozemljem in pozneje gr kolonijami in jadranu prek notranjske in istre s picenom in osrednjim italskim obmocjem ter prek posocja z venetskim obmocjem slednje izpricano v centrih sticna magdalenska gora vace rifnik z dragoceno bojno opremo etruscanskim posodjem apulskimi kraterji po 600 so se grski in etruscanski interesi usmerili proti zahodni evropi blagovna menjava plemen na slovenskem je ostala vezana na severnoitalsko alpsko in zahodnobalkansko obmocje pri prihodu keltov in pozneje s sirjenjem rimske drzave je po zaslugi keltskega in rimskega denarnistva menjavo zamenjala trgovino iz okrog 300 pr.n.s je znano trgovsko in transportno sredisce navport vrhnika po nastanku akvileje 181 pr.n.s ter z razvojem trgovskega sredisca na stalenski gori in pozneje v virunu na koroskem je rimska drzava organizirala trgovino z zahodnoalpskim in zahodnobalkanskim obmocjem namesto prazgodovinskih poti so se uveljavile grajene ceste ki so italijo ter s tem emono celejo petoviono in neviodun upravno in gospodarsko povezale s sredisci v panoniji in na balkanu s propadom rimske drzave in preseljevanjem ljudstev je trgovina upadla na slovenskem naselitvenem ozemlju je menjava blaga prehajala v trgovino najprej v karantaniji pod vzhodnofrankovsko oz nemsko drzavo in v obalnem pasu kjer so bile romanskim mestom odprte morske poti in bizantinska trgovina z umikom madzarov v panonsko nizino po 955 je bilo v ta proces zajeto celotno slovensko naselitveno ozemlje nastajati so zaceli sejmi zgodnja trgovska sredisca mercata najstarejse je bilo na ptuju kjer se 977 omenjata mitnica in most cez dravo najpomembnejsa trgovska pot je bila v obdravski smeri na ptuju je bilo krizisce poti od italije proti ogrski in v beljaku proti donavi pomembno vlogo v trgovini so imeli judje na prehodu v 12.stol je znana njihova kolonija na ptuju v 11 in 12 st se je razvijalo blagovno-denarno gospodarstvo na prehodu v 13 stol in pozneje je nastala vecina trgov in mest na slovenskem tedaj so sodelovale stevilne kovnice kovale so po vzoru iz koroskih brez in kovnic oglejskih patriarhov lokalno trgovino tedenski sejmi v mestih podezelski sejmi ob proscenjih je okrepila tudi komercializacija gospostev ki so prehajala na denarne dajatve podloznik je moral svoje presezke prodajati na mestnem trgu poleg poklicne mescanske trgovine se je zacela razvijati podezelska trgovina uveljavile so se glavne smeri trgovine na velike razdalje izvozne in prehodne trgovine predvsem na poteh obmorskih mest oziroma italije proti panonski nizini ter od maribora in drugod proti severu tovornisto rast trgovine na velike razdalje izpricuje vedno vecje stevilo mitnic mitnica novih mostov in brodov ki so povezovali poti na obeh bregovih drave save in mure trgovina z blagom iz sirsega slovenskega zaledja je segla v primorska mesta zlasti koper piran in na reko prek ptuja je tekla trgovina z italijanskim blagom na ogrsko in od tam proti italiji 4

[close]

p. 5

trgovci iz slovenskih dezel so se pojavljali v furlanskih mestih beneskih krajih in ob koncu 14 stol ze v markah na slovenskem pa italijanski podjetniki trgovine iz slovenske stajerske in koroske so se usmerjala proti donavi in dunaju ko so se habsburzani utrdili na slovenskem in si pridobili trst 1932 italijansko-ogrske trgovine niso mogli preusmeriti s ptuja na dunaj ter od tam na ogrsko in cesko poslej je pretezni del te prehodne trgovine z beneskim blagom tekel po t.i ljubljanski poti ptuj se je v 15 stoletju spreminjal v mednarodno trgovsko sredisce tu in v ljubljani se je zbiral velik trgovski kapital nekaj ptujskih trgovcev se je pred koncem st iz neznanih razlogov izselilo v nürnberg tam so bili med najbogatejsimi v 15 in 16 st je trgovina na velike razdalje dosegala enega svetovnih vrhuncev leta 1418 so ljubljanski trgovci dobili pravico trgovanja v beneskem fondacu dei tedeschi kjer so imeli v najemu prostore se v 16 stol v obalnih mestih so zaledni in italijanski trgovci sklepali izvozne posle z vnaprej sklenjenimi pogodbami povecala se je tudi neposredna trgovina z italijo zaledni trgovci so neposredno posegali v pomorski promet kot lastniki in najemniki ladij habsburzani so s pravico prisilne poti idr ukrepi zaceli pospesevati trgovino prek trsta in s tem sprozili tako imenovani boj za svobodo poti z benecani ki so branili trgovine svojih istrskih mest z zaledjem v trgovino na velike razdalje so se do konca srednjega veka uveljavile nove oblike poslovanja kreditna trgovina placani pomocniki pri poslovanju vnaprejsnje prodajne oz kupne trgovske pogodbe komisijska prodaja trgovske druzbe vodenje trgovine z enega mesta v zacetku 16 stol tudi ze trgovske knjige z enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom blago izvozne trgovine so bili agrarni pridelki zita druga zivila gnjat med vosek les in lesni izdelki zivina koze itd ter neagrarni proizvodi zlasti zelezo in jeklo iz kranjske in koroske zelezni izdelki deloma svinec baker in zivo srebro orozje topovske krogle neapeljsko kraljestvo raznovrstno platno grobi loden idr v nasprotni smeri pa je prihajalo olje sladko vino juzno sadje t.i beneseko blago disave in zacimbe dragocenosti zeleno milo italijansko in anglesko sukno razne surovine itd ob vrhuncih je ta trgovina skupaj s solno trgovino dosegla do 200 000 tovorov v obe smeri v 16 stol se je zelo povecal obseg italijansko-ogrske prehodne trgovine z njo je bila povezana priselitev italijanskih trgovcev v ljubljano in na ptuj najpomembnejse blago za italijo so bile koze in govedo voli v nasprotni smeri pa benesko oz levantinsko blago fino sukno luksuzni predmeti dragocenosti zacimbe trgovine so kljub konkurencnim posegom tujcev sprva obvladovali domaci in doseljeni italijanski trgovci na ptuju in v ljubljani glavni trg za suhe koze je bil v markah ancona je bila tedaj znana kot mesto koz od koder so prek firenc potovale proti lombardiji in genovi na tem trziscu je bilo prodanih do 10 000 tovorov koz na leto tovor po 2 bali z 10 kozami poleg izvoza domace zivine letno vec 1000 volov je prehodna trgovina z ogrskim govedom zadovoljevala predvsem potrebe benetk meso koze ptuj in ljubljana sta imela privilegij v trgovini s kozami in sta ze v sestdesetih letih 14 stol dobila posebne pravice tudi za trgovino z ogrsko zivino v 16 stol so po raznih letih gonili proti italiji 18 000-19 000 in tudi vec kot 20 000 volov letno pogon v credah po okrog 150 glav se je koncal v gorici v 2.pol.16 stol je trgovina s kozami potekala po drugih poteh in posle z zivino so prevzele kapitalsko bogatejse beneske druzbe s tem so domacini izgubili dva najpomembnejsa vira za kopicenje trgovskega kapitala hkrati je zajela kriza fuzinarstvo in v izvozno trgovino z zelezom so posegli tuji poslovnezi obseznejsa 5

[close]

p. 6

je postala trgovina fevdalcev z zitom vojna krajina kmecko kupcevanje se je sirilo na blago mescanske trgovine zelo se je zmanjsala vrednost denarja na prehodu v 17 stoletje in se nekaj desetletij za tem je bila trgovina na slovenskem v recesiji razmere za trgovanje so se izboljsale ko so se v avstriji zacela prevladovati nacela merkantilizma in se je hitro povecal pomen reke in trsta leta 1719 sta bili obe mesti razglaseni za svobodni pristanisci k razvoju trgovin je pripomogla usposobitev plovne poti po savi in ljubljanici recni promet izboljsalo se je tudi cestno omrezje prevoznistvo ob uveljavljanju fiziokratskih nacel so se zacele oblasti veliko omejitev in privilegijev v trgovanju temu so se trgovci s svojimi cehi in bratovscinami upirali zahtevali so maksimiranje stevila trgovcev in preprecevali kramarjem izenacevanje z njimi leta 1766 so bile razglasene za enotno carinsko obmocje notranjeavstrijske dezele 1775 vse avstrijske dezele razen reke in trstna leta 1767 je bil odpravljen zakup apalt volov iz notranjeavstrijskih dezel bratom milles je dovoljeval izkljucni izvoz 3400 volov leta 1768 je bila zemljiskim gospodom in kmetom dovoljena prosta trgovina s kmetijskimi pridelki trgovine z zivino zelezom srebrom so vodili tujci med njimi je v 18 stol najbolj znan trgovec z zelezom m zois s platnom zitom kozuhovino medom in voskom pa slovenski trgovci uvazali so tudi razlicne obrtne izdelke zlasti pa juzno sadje in kolonialno blago administrativne sprostitve trgovin so povecale potrebe po faktorjih trgovski zastopniki narascati je zacela tudi spedicija ki je bila do jozefa ii brez omejitev k razmahu zitne trgovine in spedicije je prispevala osvoboditev ogrske in hrvaske ter povecane moznosti za trgovine z zitom leta 1801 je bilo v ljubljani okrog 20 zitnih trgovcev 1848 37 1856 zaradi zgraditve zeleznice16 proti sredini 18.st je postal izvoz moke donosnejsi od zita nekateri so z njim trgovali s cezmorskimi dezelami brazilija v obdobju ilirskih provinc so bili nekateri deli trgovin prizadeti leta 1812 je bilo v ljubljani sezganih 3862m razlicnih vrst angleskega tekstila kolonialno blago je bilo zaplenjeno se vedno pa je uspevala prodaja zita iz ogrske in hrvaske do 1811 ko je anglija izgubila nadzor v jadranskem morju je napredovala spedicija blaga iz turcije in levanta proti italiji in franciji trgovski cehi so bili odpravljeni v casu ilirskih provinc so se v ljubljani znova naselili judovski trgovci po odhodu francozov je trgovina spet napredovala najpomembnejsa je bila trgovska dejavnost na reki in v trstu kjer so imeli najvecji slovenski trgovci svoje hise n.j in f kalister j group trgovci s podezelja so se preseljevali v glavna dezelna mesta ceprav so se nekateri specializirali zito volna je bilo samo s trgovino na velike razdalje tezko obogateti nekateri so spretno izrabili v zacetku donosno trgovino z dezelnimi pridelki f terpinc franc souvan trgovske posle je bilo treba dopolnjevati s spedicijo faktorji posojanjem denarja bancnimi in mehanicnimi posli menjavo denarja zastopstvom zakupi trosarin prevzemi velikih gradbenih del slovenski trgovci so v okviru avstrije izvazali zelezarske rudarske lesnoindustrijske in papirniske usnjarske ter zivinorejske proizvode uvazali so predvsem tekstil petrolej bencin in specerijsko blago iz kolonialnih dezel uspesno je bilo mogoce trgovati znotraj dezel agrarna slovenska stajerska je prodajala zivino zito meso mleko in vino v industrijsko in rudarsko zgornjo stajersko ali med dezelami trst in goriska sta poleg lastnega vina potrebovala veliko kmetijskih pridelkov in zivine trgovci na drobno so smeli trgovati le zb l vrsto blaga kar pa ni bilo mogoce v 18 in 19 st se je zato oblikovalo vec skupin trgovci z manufakturnim blagom sukno in krojno blago s specerijo in materialnim blagom semena korenje zelisca smola kemicni izdelki materialne snovi soli mascobe ter z galanterijskim blagom razmeroma samostojna skupina so bili kramarji popolnoma pa krosnjarji krosnjarstvo delitve dela ni nihce spostoval zato so bili med posameznimi skupinami nenehni spori v 6

[close]

p. 7

trgovinah so posegli se obrtniki z izdelki in surovinami mesarji gostilnicarji in prevozniki ki so na crno prodajali specerijsko blago iz trsta in z reke olje ribe riz rozine kava sladkor trgovske organizacije tj trgovske druzbe in trgovce posameznike razvrscamo v skupine po razlicnih kriterijah najpogosteje jih delimo na trgovce ki trgujejo pretezno na domacem trgu notranjetrgovinske organizacije trgovce ki trgujejo pretezno na tujih trgih zunanjetrgovinske organizacije vrste trgovskih organizacij notranjetrgovinske organizacije zunanjetrgovinske organizacije na drobno na debelo na drobno in debelo izvozne uvozne uvoznoizvozne 4 temeljni predpisi o trgovini trgovsko dejavnost in poslovanje trgovskih organizacij urejajo povsod po svetu s posebnimi predpisi v sloveniji je bil leta 1993 sprejet ki doloca pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti ter oblike in nacine trgovanja trgovina pomeni po zakonu trgovanje na domacem trgu in s tujino trgovina obsega nakupovanje blaga nadaljnjo prodajo in opravljanje trgovskih storitev 7

[close]

p. 8

s trgovino se lahko ukvarja trgovec tj posameznik ali trgovska druzba in sicer svobodno in na nacin ki ne povzroca skode potrosnikom in ne omejuje konkurence za opravljanje trgovske dejavnosti mora trgovec izpolniti minimalne pogoje i minimalne tehnicne pogoje glede prostorov opreme in naprav ii minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje ce posluje z blagom ki je pomembno za zdravje ljudi iii pogoje o minimalni izobrazbi oseb ki opravljajo trgovsko dejavnost za poklic prodajalca je potreben triletni izobrazevalni program poslovni prostori oprema in naprave v katerih poteka trgovanje na debelo in na drobno morajo ustrezati nacinu trgovanja in lastnostim blaga · · · · · 4.1.2 prodajalna premicni prodajni objekti npr premicna stojnica premicna prodajalna na prevoznem sredstvu prodajni avtomat za pijace itd skladisce v katerem poteka trgovanje na debelo trznica prostor za odkup kmetijskih pridelkov npr zadruzna prodajalna prodajalna je poslovni prostor v zgradbi v katerem se trguje na drobno z vsemi vrstami blaga prodajalna ima prodajni prostor in pomozne prostore v prodajnem prostoru poteka trgovanje v njem je na policah razstavljeno blago ki ga izbirajo in kupujejo potrosniki pomozno prostori so pa skladisce za shranjevanje blaga in embalaze upravni in sanitarni prostori posebej je treba urediti tudi zunanjost in notranjost prodajalne pri vhodu naj bo na vidnem mestu napis z navedbo firme in morebitnim imenom oz stevilko prodajalne na vidnem mestu naj bo tudi urnik obratovalnega casa prodajalne prodajalec mora v prodajalni nositi priponko z navedbo njegovega imena in priimka ter funkcije npr ucenec prodajalec poslovodja prostor med prodajalno in vstop v prodajalno morata biti varna neovirana in razsvetljena prostore prodajalne je treba ustrezno razsvetljevati prezracevati in pozimi ogrevati oziroma ohlajevati poleti ce je prodajni prostor v vec etazah naj bodo le ­te med seboj povezane tako da sta zagotovljeni varno gibanje zaposlenih in kupcev ter ravnanje z blagom prodajni prostor naj bo visok najmanj 2,40 m in velik vsaj 6m razporeditev opreme v prodajalni naj zagotavlja varno gibanje zaposlenih in kupcev ter ravnanje z blagom prodajalne ki prodajajo oblacila imajo kabine za pomerjanje z ogledali prodajalne obutve pa sedeze in ogledala prodajalna ima glede na vrsto blaga ki ga prodaja ustrezne naprave za merjenje tehtanje in preizkusanje blaga 8 2

[close]

p. 9

za spremljanje prodaje in dokazila o placilu so za prodajane obvezne registrske blagajne ki izdajajo paragonske bloke oziroma druga dokazila kupcu da je kupljeno blago placal 4.1.3 med premicne prodajne objekte za prodajo blaga zunaj prodajaln pristevamo premicne stojnice potujoce prodajalne prodajne avtomate tudi za premicno prodajalno morajo biti izpolnjene naslednje zahteve oznacba firme na njej varen prostor med premicno prodajalno ustrezna osvetljenost prezracevanje in ogrevanje notranjosti prilagojena oprema nacinu prodaje zagotavljanje varnega gibanja kupcem ustrezne naprave za merjenje tehtanje in preizkusanje blaga premicna prodajalna ima svojo registrsko blagajno 4.1.4 skladisce za trgovanje z blagom na debelo je namenjeno prodaji in skladiscenju blaga poleg skladiscenja prostora je se ustrezen pisarniski in sanitarni prostor za trgovanje z zivili na debelo naj ima skladisce se primeren prostor za prebiranje in embaliranje blaga ter prostore za dozorevanje in hlajenje sadja med minimalne tehnicne pogoje za skladisce za trgovanje z blagom na debelo pristevamo neoviran in varen dostop do skladisca napis z navedbo firme ter morebitnim imenom skladisca napis z navedbo firme ter morebitnim imenom skladisca ustrezno osvetlitev prezracevanje in po potrebi tudi ogrevanje ­ in ne nazadnje vsi zaposleni morajo nositi priponke z imenom in priimkom ter funkcijo skladisce mora imeti glede na vrsto blaga ki je skladisceno za prodajo na debelo ustrezno opremo in naprave za prevoz nakladanje razkladanje vilicarji palete hranjenje merjenje tehtanje in preizkusanje po vrsti poslovnega prostora so skladisca za trgovanje z blagom na debelo lahko prodajna skladisca zaprta pokrita ali odprta silosi hladilnice ipd 4.1.5 trznica je posebej organiziran in urejen prostor na katerem poteka predvsem trgovanje s kmetijskimi pridelki pa tudi z razlicnimi galanterijskimi izdelki izdelki domace obrti itd vse zivila zivalskega izvora se morajo prodajati v zaprtem trznem prostoru pri tem je treba izpolniti tudi nekatere sanitarno-zdravstvene zahteve na trznici poteka trgovanje na prodajnih mestih kot so stojnice in prodajne klopi za trgovanje z blagom na trznici morajo biti izpolnjeni minimalni tehnicni pogoji med katere pristevamo 9

[close]

p. 10

i varen neoviran in razsvetljen dostop na trznico ii ureditev trznega prostora ki zagotavlja varno gibanje kupcev in prodajalcev ter varno ravnanje z blagom iii na vidnem mestu izobesena trzni red in urnik obratovalnega casa ta je praviloma razlicen v poletnem in zimskem casu iv poseben prostor za odlaganje odpadkov zavarovan pred vremenskimi vplivi in dostop do tekoce vode v kmetovalci ki prodajajo na trznici morajo imeti za prodajo svojih pridelkov potrdilo o lastni proizvodnji ki ga izda pristojni obcinski upravni organ in velja eno leto posebna oblika trznice je veletrznica ki je posebej organiziran in urejen poslovni prostor na katerem trgujejo na debelo v izvirnih embalaznih enotah zaboji palete kontejnerji-zabojniki na veletrznici lahko trgujejo s kmetijskimi pridelki in drugimi zivili rastlinskega in zivalskega izvora veletrznica ima prostor za razsvetljevanje prodajo in skladiscenje kmetijskih pridelkov in drugega zivilskega blaga pisarniske in sanitarne prostore merilne naprave in mostno tehtnico z nosilnostjo najmanj 20 ton za tehtanje posiljk na tovornjakih 5 prodaja od vrat do vrat prodaja od vrat do vrat akviziterstvo je neposredna prodaja na drobno s prehodno privolitvijo kupca na njegovem domu prodajo od vrat do vrat opravlja izvajalec prodaje ki je zaposlen pri trgovcu oz proizvajalcu ali pa je pooblascen zastopnik pogoji po katerih se opravlja prodaja od vrat do vrat morajo zagotavljati varnost kupca zato se mora izvajalec prodaje izkazati z dokumentom o identiteti s katerim se izvajalec prodaje predstavi kupcu jasno tocno in nedvoumno mora predstaviti izdelek njegove lastnosti in ceno skleniti mora pogodbo o nakupu ki vsebuje natancne podatke o firmi prodajalca ime in priimek izvajalca vrsto kolicino in ceno izdelka placilne pogoje rok dobave pravico do reklamacije garancijo ter informacije o roku v katerem lahko kupec odstopi od pogodbe od vrat do vrat je dovoljeno prodajati samo naslednje vrste blaga knjige male gospodinjske aparate izdelke iz keramike posodo sanitarne in kozmeticne izdelke izdelke domace in umetne obrti prodajalci casopisov na javnih mestih kolporterji morajo nositi ustrezna oblacila v zivih barvah z napisi casopisov ki jih prodajajo prodaja s prodajnimi avtomati lahko poteka le na mestih ki jih doloci pristojni obcinski organ s prodajnimi avtomati se lahko prodajajo naslednje vrste blaga cigarete zvecilni gumiji sadni sokovi filmi slascice v originalni embalazi igralni avtomati ne sodijo v to skupino prodajnih avtomatov ampak so predmet iger na sreco 10

[close]

p. 11

5.2 potujoca prodajalna potujoca prodajalna je v prodajalno prirejeno vozilo ki omogoca trgovanje z blagom na drobno v potujoci prodajalni se lahko prevazajo in prodajajo zivilski in nezivilski izdelki ce so smiselno izpolnjeni minimalni tehnicni pogoji ki veljajo za prodajalne 6 obratovalni cas prodajaln trgovska organizacija doloci urnikobratovalnegacasa prodajalne samostojno in skladno s svojimi poslovnimi interesi potrebami porabnikov in znacilnostmi obmocja prodajalne so med tednom od ponedeljka do petka lahko odprte med 7 in 20 uro v soboto pa med 7 in 13 uro prodajalne lahko obratujejo tudi zunaj okvirnega obratovalnega casa ponoci v soboto popoldne ob nedeljah in praznikih in sicer kot dezurne prodajalne pred vecjimi prazniki npr v decembru se trgovci dogovorijo o posebnem podaljsanem obratovalnem casu ki ga potrdi pristojni obcinski upravni organ le-ta potrdi trgovcu trgovcu prijavljen obratovalni cas ob odprtju prodajalne in vse naknadne spremembe 6.1 minimalna stopnja izobrazbe prodajalec mora uspesno opraviti najmanj triletni izobrazevalni program trgovec za prodajalca se steje oseba ki neposredno prodaja blago v prodajalni trgovski poslovodja operativno vodi prodajalno s strokovnim urejanjem poslovnih postopkov v nabavi pri skladiscenju pripravi in prodaji blaga zato mora uspesno nadaljevati izobrazevalni program za trgovskega poslovodjo oz druge ustrezne stiriletne izobrazevalne programe 11

[close]

p. 12

7 poslovanje in organiziranost trgovskih druzb trgovino trgovinsko dejavnost izvajajo trgovci posamezniki in trgovske druzbe poslovanje trgovskih druzb trgovina na drobno je gospodarska dejavnost ki omogoca nemoteno preskrbo prebivalstva gospodinjstva ali posamezniki potrebujejo stevilne izdelke pogosto tudi zelo male kolicine ki jih ne bo mogli kupiti neposredno pri prodajalcu za prodajo posameznim porabnikom in gospodinjstvom v manjsih njihovim potrebam prilagojenih kolicinah je organizirana trgovina na drobno gospodinjstvom in posameznim porabnikom ki izdelke dejansko fizicno porabijo in unicijo ter s tem zadovoljijo svoje potrebe pravimo koncni porabniki pogosto tudi potrosniki vecina proizvajalcev ne more sama prodajati svojih izdelkov koncnim porabnikom v lastni drobnoprodajni mrezi v filialah industrijskih prodajalnah od vrat do vrat ipd saj bi s taksnim nacinom prodaje nastali za proizvajalce previsoki stroski to bi tudi povzrocilo visjo prodajno ceno kot so prodajne cene v trgovini ki prodaja te izdelke zato potrebujejo proizvajalci in porabniki storitve trgovine tj njeno posredovane izdelkov in izvajanje funkcij kolicinska kakovostna svetovalno-informativna kreditna da bi bili izdelki kot pravimo na razpolago vsakemu kupcu na »pravem« kraju ob »pravem« casu v »pravi« kolicini v ustrezni kakovosti in po primerni ceni zato trgovcem pravimo tudi »detajlisti« trgovska druzba potrebuje sodelavce na stirih podrocjih pri prodaji pri nabavi pri vodenju pri pomoznih dejavnostih 2 priblizno /3 vseh zaposlenih dela v prodaji izjema je samopostrezna prodaja pri kateri potrebujemo pretezno delavce za pomozne dejavnosti npr za dopolnjevanje blaga na police etiketiranje oznacevanje s cenami ciscenje blagajnisko poslovanje ipd 8.1 problemi delovne sile v trgovini na drobno najpogostejsi problemi z zaposlenimi nastanejo zaradi dveh razlogov a neenakomerna obremenitev dnevni obisk kupcev v prodajalni zelo niha prodajna konica je npr dopoldne med 10 in 12 uro popoldne pa med 16 in 18 uro da bi se izognili nezadovoljstvu kupcev zaradi slabe postrezbe bi morali v casu prodajnih konic zaposliti dodatne prodajalce ali prerazporediti ze zaposlene le ti taksne prerazporeditve 12

[close]

p. 13

zaradi izgube casa odklanjano in zato prihaja med vodstvom in zaposlenimi pogosto do nesporazumov in sporov b neugodni delovni cas v trgovini na drobno se je v preteklih desetletjih izjemno uveljavil t.i nonstop odpiralni cas najpogosteje od 8 ­ 20 ure povecano stevilo detaljistov in hiter porast prodajaln ze zmanjsujeta obseg prodaje na prodajalno kar zahteva gospodarnejse ravnanje z nonstop odpiralnim casom stevilni detaljisti prehajajo od nonstop odpiralnega casa na deljen odpiralni cas dopoldne in popoldne kar je za zaposlene se manj ugodno kot sedanji delovni cas v dveh izmenah kljub narascajoci brezposelnosti bo deljen delovni cas povzrocal tezave pri pridobivanju kvalificiranih prodajalcev za delo v prodajalnah resitev je tudi v ustanavljanju manjsih druzinskih podjetij kjer bodo v prodajalni delali vsi clani druzine 9 znacilnosti prodaje v trgovini na drobno najvecji problemi pri prodaji lahko nastanejo zaradi precejsnjih nihanj ki so bodisi sezonska npr pomlad hitro preide v poletje ali kratkotrajna tedenska ali celo dnevna sezonska nihanja so posledica stalnih sprememb povprasevanja porabnikov med letom npr razlicni prazniki zlasti v decembru sezonske prodaje odvisno od letnih casov itd kratkotrajna tedenska ali dnevna nihanja nastajajo zaradi razlicnih nakupnih navad placilnih dni kolektivnih dopustov v vecjih podjetjih itd vsako nihanje prodaje povzroca motenje v poslovanju prodajaln in vpliva na povecanje stroskov npr nezadostna obremenitev zaposlenih ko ni kupcev preobremenitev prodajalcev v prodajnih konicah v popoldanskem in vecernem casu neenakomerna razporeditev zaloge izdelkov itd negativne posledice sezonskih nihanj prodaje poskusajo trgovci omiliti tako da kombinirajo ponudbo sortimentov v nasprotno prodajno sezononpr tudi pozimi ponujajo poletno sportno opremo kopalke ipd shema 1 13

[close]

p. 14

priprava prodaje priprava izdelkov embaliranje in pakiranje oznacevanje s cenami zlaganje na prodajne police vpostavitev stika s kupci prikazovanje blaga prodajni razgovor pojasnila informacije ponujanje dodatnih izdelkov dogovor o prodaji kupec se odloci za nakup kar nedvoumno potrdi prodajalcu s tem je sklenjen posel izvedba prodaje pisanje racuna izpolnjevanje garancijskega lista placilo pri blagajni zavijanje oz embaliranje 9.1 kataloska prodaja trgovske druzbe ki prodajajo s pomocjo katalogov in razposiljajo naroceno blago po posti so posebne organizacijske oblike trgovine na drobno glede na vrsto izdelkov ki jih prodajajo jih delimo na dve skupini splosne trgovske hise s posiljkami te trgovske druzbe poslujejo s sirokim sortimentom pogosto z vec kot sto tisoc vrst razlicnih artiklov skoraj trgovskih strok specializirane trgovske hise s posiljkami te trgovske druzbe so se specializirale za katalosko prodajo ene blagovne skupine ali nekaj blagovnih skupin 14

[close]

p. 15

najpomembnejse prednosti za trgovca so · lokacija ni odvisna od kupcev zato lahko trgovec izbere cenejso lokacijo za svoje poslovne prostore trgovska hisa s posiljkami ne potrebuje visoko strokovnih prodajalcev saj nima neposrednih stikov s kupci trgovska hisa s posiljkami ne potrebuje prodajnih povrsin ampak le skladisca v katerih ima pripravljene izdelke za oblikovanje posiljk kataloska prodaja poteka vse leto in nima velikih nihanj razen ob izidu novega kataloga ali ob vecjih praznikih npr decembrski prazniki tudi ce trgovec nima narocenega izdelka trenutno na zalogi ga lahko naroci pri proizvajalcu in sele nato poslje kupcu kupec ki je narocil blago po katalogu ve da ga bo prejel po posti sele cez nekaj casa · · · · 9.3 pomanjkljivosti kataloske prodaje za trgovca med najvecje pomanjkljivosti kataloske prodaje sodijo · trgovec jamci da bo prevzel vrnjene izdelke v dolocenem roku npr 15 dni po tem ko je kupec prevzel izdelek stroske vracila prevzame trgovec pri prodaji na potrosnisko posojilo tvega trgovec da nekateri kupci ne bodo placali prejetih izdelkov katalog je drag zlasti ce je tiskan v barvah tisk in razposiljanje kataloga povzrocata velike stroske le malo prejemnikov postane dejansko tudi kupec · · 10 .poslovanje in organiziranost trgovskih druzb na debelo trgovske druzbe na debelo ali trgovci posamezniki na debelo ne prodajajo koncnim porabnikom ampak drugim organizacijam trgovcem na drobno drugim trgovcem na debelo predelovalcem npr v industriji v kmetijstvu in obrti vecjim uporabnikom ki uporabljajo izdelke za izvajanje splosne dejavnosti npr gostilnicarji frizerji zeleznica posta sole zdravstveni domovi bolnice vojaske ustanove trgovanje na debelo je vsako trgovanje pri katerem ni udelezen koncni porabnik tj posameznik ali gospodinjstvo ceprav govorimo o trgovini na debelo pa ni nujno da trgovina na debelo prodaja velike kolicine ta trgovina dobavlja prej navedenim kupcem toliksne kolicine kot jih potrebujejo za svojo dejavnost trgovska druzba na debelo torej v celoti ali vsaj pretezno prodaja drugim organizacijam podjetjem ustanovam zavodom obrtnikom ipd v praksi so kolicine praviloma vecje kot kolicine ki jih prodajajo trgovci na drobno svojim kupcem za zaposlovanje trgovcev na debelo je znacilno zlasti naslednje 15

[close]