Revija Lipov list junij 2018

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list junij 2018

Popular Pages


p. 1

 JUNIJ 2018 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Marjan Hribar o turizmu v Novem mestu Potepanja Moja jezera – zgodba o raziskovanju slovenskih voda Trendi »Brkato« doživetje Ljubljane Inovativno Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom Foto: Anže Čokl/www.slovenia.info

[close]

p. 2

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA NAJTekmovanje za urejen in gostoljuben Vabimo vse občine, da se prijavijo za tekmovanje slovenskih krajev kraj v urejenosti in gostoljubnosti v kategorijah: • Srednja mesta • Manjša mesta • Izletniški kraji • Jedra: mestna, vaška, trška 2018 • Kampi • Glampi • Mladinska prenočišča • Tematske poti Predloge občin bo obravnavala posebna komisija in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate, ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje. Glasovanje bo potekalo prek spletne strani www.turisticna-zveza.si ter družabnih medijev Facebook. Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje. Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih in ocenjevanje zaključila v septembru. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo 8. oktobra 2018 v Portorožu na Dnevih slovenskega turizma. Prijave občin zbiramo do 27. junija na e-naslovu info@turisticna-zveza.si. Spletno glasovanje bo potekalo od 28. junija do 11. julija 2018.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Jezero Jasna v Kranjski Gori INTERVJU  Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto: Novo mesto v prihodnjih letih: sodobno in kozmopolitsko mesto 04-05 FOKUS  Ustanovljena je bila Turistična zveza Vipavska dolina TD Šalek: skrb za Šaleški grad in živahen trški utrip 12-15 TURIZEM SMO LJUDJE  Uroš Kamenšek, novi predsednik Pomurske turistične zveze: PTZ naj postane tesna vez med društvi in gospodarstvom 16-17 TZS  18-19 Končan je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava Podeljene regijske zlate kuhalnice POTEPANJA Moja jezera – spoznavanje očarljive Slovenije Od Zagorja do Koroške: turizem nad zemljo in pod njo 24-29 NA KOLESU  Rekreatur – doživetje za drugačne vrste zmag 30-31 ZGODBE V TURIZMU Karnijske nosačice, prezrte junakinje prve svetovne vojne 32-33 TRENDI  34-35 Spoznavanje Ljubljane v družbi vélikih brkačev INOVATIVNO  Razvajanje brbončic na stari Bohinjski progi 36-37 POD DROBNOGLEDOM RTD TZS v Rimskih termah in Radovljici 38-40 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija 2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. UVODNIK 3 Pred zaprašenim, počenim in edinim oknom za informacije o mednaro­ dnem potniškem prometu se je vila vrsta potrpežljivih potnikov. Zaslo­ nov, na katerih bi se osveževale informacije o prihodih in odhodih vlakov, postaja pač ni premogla. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to glavni kolodvor sicer lepega, svetovljanskega in milijonskega Beograda ... V redu, vendarle pravočasno izvem, da gre vlak ob predvideni uri, in šte­ vilko perona. Ampak potem izvem pred vlakom tudi, da nimam rezerva­ cije zanj. Kakšne rezervacije? Nihče je ni omenil ob nakupu povratnih vozovnic v Ljubljani! »V Ljubljani je ne potrebujete, tukaj pač. Stane 110 dinarjev, uredite jo pri informacijskem okencu.« In spet nazaj do vegaste­ ga okna, z mislijo, da je kozarec vsaj na pol poln, ker ti je po čisti sreči ostalo še dovolj srbske valute za plačilo. Pa se potem spet izprazni: »Ne morem vam urediti rezervacije, ker nam sistem ne dela. Pa saj smo pove­ dali šefu sprevodnikov!« In spet nazaj na peron, zdaj že tik pred predvide­ nim odhodom. »No, dobro. Jo boste pa na vlaku,« se po krajšem omaho­ vanju omehča mrk sprevodnik. »Vlak je vedno avantura,« malce pozneje, medtem ko vlak drdra proti sla­ vonski ravnici, smeje se skomigne znanec iz Slovenije, s katerim se po naključju srečamo pred odhodom vlaka sredi zmede z rezervacijami. Pa najbrž res! Z letali tako ali tako sledimo mantri »čim hitreje od točke A do točke B!«, v avtomobilih pa smo zaprti v svoj mali svet, ne prihajamo v stik s pisanico neznancev, s katerimi si delimo pot, in njihovimi življenji, in ne tkemo bežnih znanstev s sopotniki od kdo ve kod; na vlaku lahko brezskrbno vsrkavamo posnetke pokrajine, ki se nizajo izza oken, opazu­ jemo življenje za njimi, ko se približamo mestom in vasem ... Kadar koli lahko vstanemo in se pretegnemo, sprehodimo, lahko beremo, klepeta­ mo; kakor koli obrnemo, je vlak gotovo super potovalna izbira. Le malce počasna, kajne? Jasno, ne nujno; po svetu je čedalje več hitrost­ nih različic vlakov (najhitrejši, kitajski letališki vlak Shanghai Maglev, do­ seže do 430 kilometrov na uro!). Pa vendarle je vožnja z vlakom pravilo­ ma še vedno dojemana kot počasnejša potovalna možnost, kar je v času, ki slavi kult hitrosti, zanesljivo pomanjkljivost. Ali pač ne? Ali je prav zato prej razkošje? In kdaj naj bi upočasnili tempo, če ne prav v prostem času, še zlasti, ko kam odpotujemo, pa četudi le za krajši čas? Zagovorniki počasnejšega tempa življenja na vseh ravneh radi citirajo Carla Petrinija, začetnika gibanja Slow Food (ki se je med podobnimi gi­ banji najbolj uveljavilo): »Verjamemo, da lahko oplemenitimo smisel ži­ vljenja, če počnemo stvari hitreje. Menimo, da je življenje kratko – in da moramo vse početi hitro, da bi lahko stisnili vanj čim več. Toda življenje je dolgo. Težava je v tem, da ne vemo, kako ga preživeti modro.«  Mateja Gruden, urednica Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: arhiv ZŠKTM Novo mesto Marjan Hribar, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Novo mesto v prihodnjih letih: sodobno in kozmopolitsko mesto Poslovni in športni turizem sta ključna turistična produkta Novega mesta in bosta to tudi v prihodnje – glede na dosedanji (uspešni) razvoj in priložnosti, pravi Marjan Hribar, od letošnjega leta direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto. Si pa želi, da bi se Novo mesto kot središče »najuspešnejše gospodarske občine v Sloveniji, na nek način slovenske Silicijeve doline, razvilo v sodobno, kozmopolitsko mesto, in da ga bodo kot takšnega prepoznavali tako domačini kot obiskovalci.« Zdi se, da sta Novo mesto in Dolenjska na turističnem zemljevidu Slovenije, po katerem potujejo še zlasti tuji obiskovalci, razmeroma spregledana. Kaj menite – zakaj? Razloge za turistični zaostanek regije in mesta je treba začeti iskati v preteklosti. Ko so bili nekateri kraji, kot so, na primer, Bled, Portorož in Rogaška Slatina, že uveljavljene turistične destinacije, o turizmu na Dolenjskem še ni bilo mogoče niti govoriti. Edini turistični produkt v teh krajih je bilo dolga leta zdravilišče Dolenjske Toplice (tod so prve bazene zgradili v 18. stoletju; v Šmarjeških Toplicah se je kopališče začelo razvijati po prvi svetovni vojni, op. p.). Tako da Dolenjska nima dolge turistične zgodovine. Lahko pa ta razvojni manko razumemo Lipov list - Junij 2018 tudi kot spodbudo, da čim prej ujamemo turistično bolj razvito Slovenijo. Ob tem bi sicer poudaril še nekaj: Dolenjska je najmočnejša gospodarska regija v državi, tako da je razvojno usmerjena v različne panoge, ne samo ali predvsem v turizem. Kar zadeva Novo mesto, pa to doslej še ni bilo »ovrednoteno« v turističnem pogledu – in prav to je tudi največji izziv pri nadaljnjem razvoju turizma v njem. Katere so v primerjavi s preostalimi slovenskimi destinacijami ključne razlikovalne prednosti Novega mesta, ki mu (lahko) zagotavljajo jasno in prepoznavno turistično identiteto? Prva prednost Novega mesta so trdni temelji za uspešen poslovni

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Splavarjenje na Krki turizem; ta je že zelo dobro razvit (zaradi močnih velikih podjetij, kot so Krka, Revoz in Adria Mobil, in številnih manjših uspešnih podjetij) in spodbuja nenehno izboljševanje standardov hotelskih in drugih storitev v destinaciji, saj so gostje, ki jih nagovarja, zelo zahtevni. Na drugem mestu so prav tako trdni temelji za uspešen športni turizem. Tudi ta je tukaj že dobro razvit in ima dolgoletno tradicijo. V Novem mestu je bilo, na primer, že leta 1994 evropsko prvenstvo v triatlonu, ki ga je prenašal Eurosport. Tukaj je Namiznoteniški trening center Slovenije. V Češči vasi bo edini velodrom v Sloveniji z olimpijskim vadbenim centrom za kolesarstvo, atletiko in triatlon. Novo mesto je navsezadnje zibelka kolesarstva – ima edino profesionalno kolesarsko moštvo v Sloveniji, Adria Mobil, s štiridesetletno zgodovino. Regija ima tako tudi nastanitveno infrastrukturo, ki je specializirana za potrebe in želje poklicnih športnikov. Poleg tega je bil Novomeščan olimpijec, največji slovenski športnik vseh časov – Leon Štukelj. Letos je 120. obletnica njegovega rojstva ... Tako je. Letos bomo imeli v Novem mestu štirideset športnih prireditev v čast Leonu Štuklju. S kakšno ponudbo pa se lahko Novo mesto uveljavi na področju izletniškega, počitniškega turizma? S ponudbo kulturnega turizma. Prepričan sem, da bo po prenovi starega jedra, ki zdaj poteka, to najlepše mestno središče v Sloveniji, očarljivo, z odlično kulturno ponudbo. Tukaj je Dolenjski muzej z Dolenjski muzej Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Lani so v Novem mestu našteli okoli 38.000 obiskovalcev in 100.000 prenočitev (skoraj 90 odstotkov tujih gostov); letos se nadejajo vsaj desetodstotne rasti, je povedal Marjan Hribar. odličnim programom, tukaj sta zanimivi cerkvi (gotska cerkev svetega Miklavža, ki je nepogrešljiv del novomeške vedute, in frančiškanska cerkev, op. p.), na severu pa jedro zaokroža Kulturni center Janeza Trdine, ki je po vsebini in kakovosti programa po mnenju kulturnega ministrstva med najboljšimi kulturnimi središči v Sloveniji. Tudi kulinarična ponudba v mestu je čedalje pestrejša in zanimivejša; med drugim je znani slovenski chef Damjan Fink v njem odprl Hišo kulinarike. Na ravni regije smo vključeni v projekt Dobrote Dolenjske, z etnologom Janezom Bogatajem pa zdaj razvijamo dolenjsko kulinarično piramido. Na področju izletniškega, počitniškega turizma bi poudaril tudi že dobro razvit zidaniški turizem. In aktivni turizem, še zlasti v povezavi z reko Krko, ki je že vključena v različne turistične programe. Velik, a še neuresničen potencial za razvoj aktivnega turizma so Gorjanci; to območje (ki ga je pisatelj Janez Trdina s svojim znamenitim delom Bajke in povesti o Gorjancih za vselej zapisal v slovensko zavest, op. p.) moramo turistično razgibati. Toda: nismo in tudi nimamo ambicije biti klasična izletniška in počitniška destinacija. Slogan novomeškega turizma je: Dobrodošli v Novem mestu, kjer imajo avanture tradicijo. Kaj slogan obljublja obiskovalcem? Pripravljamo nov slogan, ki bo poudaril drugo sporočilo: da (nas) Novo mesto bogati, na vseh ravneh. Ponavljam: Novo mesto je izjemno uspešna gospodarska občina, v kateri skorajda ni brezposelnosti, kjer je kakovost življenja zelo visoka. Želimo si doseči miselni preobrat pri tukajšnjih prebivalcih, ki so preskromni v dojemanju okolja, v katerem živijo. Želimo si, da bi Novo mesto postalo v percepciji domačinov in obiskovalcev sodobno, propulzivno mesto, ki zaradi odličnega gospodarstva privablja mlade iz vsega sveta in ki ima domačine, ki so uspeli tudi v tujini. Želimo si, da bi mesto zaživelo v tem kozmopolitskem duhu.  Mateja Gruden Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 6

Aktualno 6 Rekordno zanimanje za Slovensko turistično borzo Letošnje, 21. Slovenske turistične borze, največjega poslovnega dogodka v slovenskem turizmu, ki je bila od 7. do 9. junija v Kranjski Gori, se je udeležilo največ (430) predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva in tujih organizatorjev potovanj ter specializiranih agentov doslej. Skoraj dve tretjini tujih podjetij je bilo na borzi prvič. Slovenska turistična borza, ki jo pripravlja Slovenska turistična organizacija (STO), je namenjena spoznavanju in trženju turistične ponudbe Slovenije, krepitvi partnerstev in spodbujanju novih povezav. Na njej se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih središč in preostalih ponudnikov v turizmu ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih agencij. STO z borzo omogoča, da slovenski turistični ponudniki sklepajo konkretne posle s ključnimi kupci iz tujine, tuji udeleženci pa spoznavajo destinacije – gostiteljice borze in drugih območij Slovenije ter njihovo turistično ponudbo in proizvode. Osrednji dogodek Slovenske turistične borze je sicer borzni dan z vnaprej dogovorjenimi 20-minutnimi poslovnimi sestanki. Letos je bil v znamenju rekordne udeležbe – tako predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva kot tujih organizatorjev potovanj in specializiranih agentov. Največ jih je bilo iz Nemčije (15), Rusije (12), Avstrije (11), Francije (10) in ZDA (9). Iz čezmorskih držav oziroma oddaljenih trgov je bilo trideset podjetij, prihajala so iz Južne Koreje, Kitajske, Singapurja, Hongkonga, ZDA, Kuvajta, Kanade, Brazilije, ZAE in Savdske Arabije. Na borznem dnevu se je sicer 230 predstavnikov slovenskih podjetij srečalo z dvesto predstavniki tujih organizatorjev potovanj na več kot 3500 sestankih. »Slovenski turizem je v zadnjih letih dokazal, da se lahko postavi ob bok svetovno znanim turističnim destinacijam. To dokazujejo številne nagrade in priznanja, ki jih prejema Slovenska turistična organizacija. Prepričan sem, da se bo to odrazilo tudi na letošnji poslovni borzi in da bodo sklenjeni številni dogovori in vzpostavljene dolgotrajne poslovne vezi. Tudi tokrat se bodo lahko partnerji iz tujine prepričali, da smo prijetni gostitelji, da znamo organizirati velike poslovne dogodke in da imamo raznoliko turistično ponudbo za petzvezdična doživetja,« je ob odprtju borznega dne izjavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. TTA  Foto: STO Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo »Zakaj pa vi čutite Slovenijo?« je vprašanje, ki ga je Slovenska turistična organizacija (STO) zastavila Sloveniji v novi kampanji Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo. V njej poziva prebivalce naše dežele, naj prek družbenih medijev delijo svoja občutenja, podkrepljena s privlačnimi fotografijami in videoposnetki, ki jim jih zbujajo njihovi najbolj priljubljeni deli Slovenije ter pri tem uporabijo ključno besedo #ifeelsLOVEnia. Cilj je zbrati dva milijona priporočil za oglede in doživetja še zlasti manj znanih destinacij in proizvodov, s čimer na STO odgovarjajo na izzive preobremenjenosti nekaterih destinacij in geografske razpršenosti turizma, hkrati pa navdušujejo domače turiste za preživljanje prostega časa v domovini. Najboljši ambasadorji svoje dežele smo njeni prebivalci, poudarjajo na STO. To so pred več kot tridesetimi leti dokazali izjemni slogani Slovenija, Moja dežela, Turizem smo ljudje in Slovenija. Na sončni strani Alp, ki so sprožili poenoten, širši čustven odziv in ki še vedno ostajajo v našem spominu. Načini promocije so se odtlej spremenili, vendar so poleg ciljnih trženjsko-promocijskih aktivnosti v digitalnem okolju in drugih aktivnosti pri izbiri destinacije za oddih še vedno pomembna priporočila prijateljev in znancev. Nacionalna promocijska kampanja Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo poteka na za zdajšnji čas ključnih komunikacijskih kanalih: na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube ter na osrednji slovenski turistični strani www.slovenia.info. Njena pomembnost pa je tudi v tem, da so vanjo vključeni tudi turistično-informacijski centri in hoteli, ki jim je STO posredovala nalepke v obliki značilnih zelenih srčkov s pozivom k delitvi ključne besede #ifeelsLOVEnia. Srčki so namenjeni gostom za spodbudo k sodelovanju pri kampanji, h kateri je STO povabila tudi slovensko turistično gospodarstvo, saj ima skupaj z destinacijami možnost, da svoje goste spodbuja tudi k delitvi zanje pomembnih ključnih besed. Za sodelovanje pri kampanji bodo svoje člane spodbudili tudi Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije in drugi partnerji STO. TTA Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 7

7 Dogaja se Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Slovenija praznovala prvi svetovni dan čebel Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je lani decembra na pobudo Slovenije v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Osrednja prireditev ob prvem svetovnem dnevu čebel v Sloveniji je bila na Breznici v žirovniški občini, kjer se je rodil prvi slovenski čebelar Anton Janša. Glavni namen svetovnega dne čebel je, da se vsaj ta dan posveti ozaveščanju svetovne javnosti o pomenu čebel in preostalih opraševalcev za človeštvo. Obenem pa je tudi priložnost za stroko, politiko, gospodarstvo in širšo javnost za razpravo o izzivih ohranjanja čebel in opredelitev aktivnosti, ki zagotavljajo njihovo preživetje. Čebelarski turizem Slovenska turistična organizacija (STO) čebele in čebelarski turizem že vrsto let vključuje v svoje tržno-komunikacijske aktivnosti, saj predstavljajo Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. S sloganom »Be(e) responsible« (posrečena igra besed: bee je po angleško čebela, sicer bi stavek pomenil – Bodite odgovorni) se je predstavila na lanski turistični borzi WTM London, izdala je več publikacij na temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi čebel in čebelarskega turizma pa je namenila pri komunikaciji na spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije doma, še zlasti pa v tujini. Pred kratkim so se v Sloveniji na študijski turi na temo čebelarskega turizma mudili novinarji tujih medijev. Direktorica STO Maja Pak je ob svetovnem dnevu čebel med drugim dejala: »Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki jih gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost Slovenije kot trajnosti zavezane države, na načelih trajnostnega razvoja pa temelji tudi naš turizem.« V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno publikacijo o čebelarskem turizmu Sledite čebelam v angleškem in nemškem jeziku, sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov čebelarskega turizma. Posebno pozornost je čebelam in čebelarskemu turizmu namenila v okviru uradnega turistično-informacijskega portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni dan čebel. TTA Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 8

Dogaja se Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info 8 Jurjevanje v Beli krajini: letos od 20. do 24. junija Najstarejši folklorni festival v Sloveniji Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, prepoznaven tudi na mednarodni ravni, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Jurjevanje nekoč Poseben odbor, ki mu je predsednikoval Janez Žunič, je v sodelovanju z Zvezo kulturno-posvetnih organizacij, Turističnim društvom in z Dolenjsko turistično zvezo 6. in 7. junija leta 1964 pripravil prvo Jurjevanje kot spomin na šego, ki je živela po belokranjskih vaseh, in s ciljem privabiti v Belo krajino čim več turistov. Za to priložnost so celo popravili cesto, ki vodi v Črnomelj čez Jugorje! Prvi festival je obiskalo okoli tri tisoč gostov, ki so se na njem naužili kulture, pa tudi belokranjske hrane in domačih vin. Prvi dan prireditve so kresnice po črnomaljskih ulicah vabile na večerni kres. Na njem so nastopili kulturne skupine, tamburaški zbor iz Metlike in godec Jazo, ki je igral na gudalo. Nastopajoči so se predstavili z ljudskimi pesmimi, vižami in kresnim kolom. Drugi dan je šel dopoldne skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Spremljali so ga piskači in trobentači – do zelenice pri železniški postaji. Tam so zaplesali Metličani, ki so s turnom prikorakali na prostor, gledalce pa je najbolj navdušil petelinji boj. Nastopile so tudi folklorne skupine iz Vinice, Preloke, Adlešičev, Tribuč, Bojancev, Predgrada, Starega trga ob Kolpi, Poljanske doline in Semiča. Spomine na prvo Jurjevanje je Janez Kramarič, eden glavnih prirediteljev festivala, opisal takole: »Okrepljeni z zavestjo o vrednotah in pomenu dediščine smo v letih od 1959 do 1964 nekajkrat poskusili prodreti z idejo o osrednji belokranjski folklorni prireditvi v Črnomlju. Pomenila bi oživitev folklore v krajih, kjer so že imeli folklorne skupine, ki so ohranjale in prikazovale predvsem obredja njihovega kraja in okoliša, moti- Lipov list - Junij 2018 Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info

[close]

p. 9

Dogaja se 9 Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info virala bi skupine h kakovostnejšemu izvajanju plesov in obredij, znatno pa bi doprinesla k turističnemu razvoju naše dežele. Pa, žal, nismo uspeli. Takratni občinski družbenopolitični funkcionarji niso bili dovzetni za to idejo. Odklanjali so jo z nesprejemljivim argumentom, ki se je glasil nekako tako: ’Kaj naj sedaj, ko dvigamo Belo krajino iz zaostalosti, naši ljudje plešejo v gatah!’Naša vztrajnost je bila neuspešna, dokler ni zasedel županskega mesta ing. Rado Dvoršak, ki je v letu 1964 takoj podprl našo idejo in uspel prepričati tudi druge funkcionarje o vrednotah in pomenu te naše dediščine. In smo začeli ...« Jurjevanje zdaj Zdaj, več kot petdeset let pozneje, je Jurjevanje v Beli krajini največja prireditev v regiji in hkrati najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Ta bo letos od 20. do 24. junija, že 55. leto zapored. Prireditev vabi v objem belih brez in lepotice reke Kolpe pod okriljem priljubljene šege pomladanskega prebujanja narave: jurjevega, po katerem je festival tudi dobil ime. V petih festivalskih dneh se bodo na več lokacijah v Črnomlju prepletali kulturno-zabavni dogodki, ki postajajo gibalo oživljanja starega črnomaljskega jedra. Prireditev živi s sloganom Vrnimo mesto ljudem, obiskovalce vključuje v program, omogoča sodelovanje med ustvarjalci in je prostor za aktivno in izobraževalno preživljanje prostega časa. Temelji na trajnostnem razvoju – poleg skrbi za lokalno prebivalstvo si prizadeva tudi za čim manjši vpliv na naravno okolje: je prva slovenska prireditev z manj odpadki po smernicah Zero Waste Slovenije. Poleg osrednjega folklornega dela prireditve se bodo na njej zvrstili še naslednji dogodki: Pastirče mlado, srečanje otroških folklornih skupin; VirejFest, ki ga pripravljajo Klub belokranjskih študentov, Mladinski kulturni klub in Mladinski center BIT, ki je sodoben odraz glasbene dediščine; Goni kolo v organizaciji ŠRD Črnomelj, ki poskrbi za prijeten družinski kolesarski izlet po Beli krajini; sejem, na katerem predstavljajo svoje izdelke mojstri domače in umetnostne obrti; Kreativa K 23 – EtnoModerno, ki je sodoben odraz tradicionalnih obrti, vendar z dizajnerskim pridihom; umetniške razstave, izobraževanja, predstavitve, koncerti in ustvarjalne delavnice. Jurjevanje je več kot folklorna prireditev, je preplet tradicionalnega in modernega, lokalnega in globalnega, vse v načrtovanem trajnostno naravnanem in celostnem razvoju Črnomlja, njegovih prebivalcev in obiskovalcev.  Tatjana Zupančič Foto: www.jurjevanje.si Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 10

Dogaja se 10 V Deželi kozolcev v Šentrupertu, ki je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, stoji devetnajst različnih sušilnih naprav – kozolcev. V Deželi kozolcev in Novem mestu Kjer znajo razvajati z znamenitostmi in kulinariko Letos v Novem mestu praznujejo 120. obletnico rojstva največjega slovenskega olimpijca, Novomeščana Leona Štuklja, na kar spomni njegov kip v središču mesta. Zato v občini poudarjajo pomen zdravega športnega duha z bogatim naborom aktivnosti pod naslovom Zdrav duh v Novem mestu. V Dolenjskem muzeju pa pripravljajo razstavo o Leonu Štuklju, na kateri bo mogoče videti tudi njegove predmete, ki jih je dobil v dar od svetovno znanih osebnosti. Novo mesto oziroma tamkajšnji Turistično informacijski center (TIC) v sodelovanju s turistično agencijo Kompas Novo mesto pogosto preseneti z novimi doživetji v mestu in njegovi slikoviti okolici. Zato ni presenetljivo, da ima dobrih 650 let staro mesto čedalje več turistov od blizu in daleč (celo iz Avstralije) in čedalje več turističnih prenočitev. Številni so že uživali v vožnji na znamenitem Rudolfovem splavu, na pohodu po Slakovi poti in doživetju dolenjskih gričev, na Matjaževi domačiji na Pahi pod Otočcem s 150 let staro hišo s tradicijo, kjer prisluhnejo zgodbi o cvičku, v pristnih, a sodobno opremljenih zidanicah ... Tokrat pa TIC dolenjske prestolnice in novomeški Kompas presenečata in razvajata z novim programom: Zdrav duh v Novem mestu. Doživetje se začne v Mirnski dolini, »kjer je nekoč stalo kar 613 kozolcev«, kot pove Branka Brcar, direktorica muzeja Dežela kozolcev v Šentrupertu, in se nadaljuje v Novem mestu v tamkajšnjem muzeju, pa na kulinarič- nem razvajanju na Rudolfovem splavu – s posebnostmi, kot so dimljena krška postrv, pečena raca, sočni štruklji ... in vrhunska vina. Turistična vodnica Marjanca Trščinar Antič nato goste odpelje še na ogled edinega velodroma v Sloveniji, kjer raste olimpijsko središče. Za konec pa še na letališče Prečna, od koder gostje poletijo nad dolenjske griče in vinograde, posejane s številnimi zidanicami.  Gorazd Bedrač  Foto: G. B., D. P. B. Na Rudolfovem splavu med vožnjo po okljuku reke Krke pod novomeškim Bregom turiste razvajajo z okusnimi lokalnimi jedmi in pristnimi vini Dolenjske. »Gostje se lahko odločajo med različnimi programi na splavu,« je povedal Matjaž Pavlin, direktor Turistično informacijskega centra v Novem mestu. Ob njem odlična turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić in priznani vinogradnik in vinar Janez Colnar mlajši. Lipov list - Junij 2018 V novomeškem Rastočem parku mladosti, ljubezni in umetnosti s številnimi skulpturami, ki ponazarjajo Novo mesto, je tudi skulptura Primičeve Julije, prav tiste, v katero je bil zaljubljen veliki poet France Prešeren. Julija se je namreč poročila in nato do smrti živela v Novem mestu. Ob Juliji se obiskovalci parka tudi najraje fotografirajo.

[close]

p. 11

Dogaja se 11 Najboljši mojstri v finalu s pobudnikom festivala. Na fotografiji (od desne proti levi): Boštjan Kovačič, zmagovalec Jernej Rac (Slovenija), drugouvrščeni Seyemur Javadov (Azerbajdžan) in tretje uvrščeni Luca Gioiello (Italija). Tretji mednarodni kulinarični festival v Kranjski Gori Najuspešnejši festival doslej Na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori, ki je bil v začetku maja v hotelu Ramada Resort pod okriljem družbe HIT Alpinea, tretje leto zapored, je sodelovalo največje število tekmovalcev doslej, 78, in iz devetih držav: Azerbajdžana, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Makedonije, Slovaške, Srbije, Turčije in Slovenije. Tekmovalci so prekrižali kuhalnice v različnih kategorijah in starostnih skupinah. Prvi dan festivala (v sredo, 9. maja) so se tekmovalci pomerili v kategoriji A1 (priprava nacionalne jedi iz države, ki so jo predstavljali, na sodoben način) ter v kategorijah B1 (kulinarična artistika) in B2 (slaščičarstvo). Naslednji dan je bila na vrsti še kategorija A2: priprava jedi sodobne kuhinje. Drugi dan je bil tudi dan finala, ko so pripravljali jedi najboljši v skupnem seštevku iz kategorij A1 in A2. V finale, ki je potekal po sistemu magic box (priprava tople predjedi in glavne jedi iz skritih sestavin v uri in pol), so se uvrstili Seymur Javadov iz Azerbajdžana, Jernej Rac iz Slovenije, Boris Bogorovski iz Srbije in Luca Gioiello iz Italije. Zmagal je 32-letni Jernej Rac, doma iz Rateč, sicer zaposlen kot vodja kuhinje v hotelu Špik v Gozd - Martuljku. V kategorijah B1 in B2 je bilo mogoče prvi dan občudovati čudovite stvaritve, ki so navdušile tako komisijo kot številne obiskovalce. Na tekmovanju v artistiki se je pomerilo petnajst tekmovalcev z izdelki iz čokolade, testa, sadja in zelenjave. Priznanje za najboljšo umetnijo je šlo v roke Turkom; Ayssel Oktay iz Turčije je osvojila kar tri zlate meda- lje in pokal. Zlate medalje v kategoriji slaščičarstvo pa so med drugim podelili za Gorenjski toplar iz pastiljaža (Celjana Blaža Habjana) in za Bled na torti Magdalene Mfkove iz Strumice v Makedoniji. Tretja izvedba kulinaričnega festivala v Kranjski Gori je bila najuspešnejša doslej, je dejal Fedja Pobegajlo, izvršni direktor družbe Hit Alpinea. »Želimo si, da bi bil festival še zanimivejši, še zlasti s spremljajočimi dogodki, kot je bilo letošnje Kulinarično doživetje pod Alpami, na katerem so trije znani kuharji iz Slovenije, Srbije in Hrvaške pričarali neverjetno kulinarično zgodbo.« Tako so se že lotili priprave takšnih dogodkov za prihodnje leto, s partnerji pa nameravajo to poletje znova pripraviti dogodka Kulinarična pot po Kranjski Gori in Večerja treh dežel. »Z mislimi smo že v letu 2019. Prizadevali si bomo za nadgradnjo festivala, da bo ta še zanimivejši – tako za kuharske mojstre kot za gledalce,« pa je dejal Boštjan Kovačič, pobudnik festivala.  Besedilo in foto: Janez Kuhar Zlato medaljo za Bled na torti je prejela Magdalena Mfkova iz Strumice v Makedoniji. Turčija je (poleg Azerbajdžana) na kranjskogorskem festivalu sodelovala prvič. Aysel Oktay je bila absolutna zmagovalka v kategoriji artistika s tremi zlatimi medaljami in pokalom. Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 12

Fokus 12 Foto: Boris Blažko Pohodi po dolini so vselej priljubljeni Ustanovljena je bila Turistična zveza Vipavska dolina Da bi bila društva aktivneje vključena v razvoj vipavskega turizma Turistična zveza Vipavska dolina je bila ustanovljena v začetku maja v Ajdovščini, v Palah pod izvirom Hublja – na območju, ki ga je Občina Ajdovščina že pred dvajsetimi leti opredelila za turistično-rekreativno območje. Turistična društva, rekreativna društva, društva za ohranjanje izročila in podobne organizacije so že dalj časa občutili potrebo po sodelovanju in združevanju v okviru večje organizacije, ki bi poskrbela za usklajevanje njihovih programov in organiziranje večjih prireditev, še zlasti takšnih, ki presegajo občinske meje. Te so namreč velika ovira, saj si vsaka lokalna skupnost prizadeva podpirati le tista društva, ki delujejo na njenem območju, v zdajšnjih časih razdrobljenih občin pa to ovira načrtovanje in udejanjanje večjih, vsebinsko bogatejših in zato za obiskovalce tudi zanimivejših prireditev. Boris Blažko, pobudnik zamisli za ustanovitev nove zveze, se je v zadnjem letu sestal z vsemi župani in predstavniki občin na Vipavskem. Predstavil jim je pobudo in po tehtnem pogovoru od sogovornikov dobil zagotovilo, da je takšna zveza dobrodošla tudi občinskim politikam, ki si želijo hitrejšega turističnega razvoja. V njem namreč vidijo priložnost za nova delovna mesta in razvoj trga z domačimi pridelki in izdelki. Do ustanovitve je bilo zatem potrebnih še nekaj pripravljalnih sestankov in pogovorov o tem, kako si deležniki predstavljajo zvezo in kaj od nje pričakujejo. Prvi koraki ob ustanovitvi Turistična zveza Vipavska dolina (TZVD) je zveza društev. Za njeno ustanovitev je bilo potrebnih šest društev oziroma njihovih predstavnikov, čeprav se je sestanka v mladinskem hotelu v Palah na dan ustanovitve udeležilo veliko več ljudi. Ustanovni člani Zveze so: DOLI Društvo za oživljanje Lokavškega izročila, Društvo ljubiteljev narave Planota, Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina, Društvo za promocijo Biljenski griči, Turistično društvo Solkan in Športno turistično kulturno društvo Sinji Vrh. Zdajšnji člani Zveze si bodo prizadevali, da bodo v njej sčasoma zastopana društva iz vse Vipavske doline. Foto: Mateja Gruden Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 13

Fokus 13 Foto: Boris Blažko Poleti na izlet po Vipavski dolini tudi z zapravljivčkom Zveza deluje v javnem interesu, registrirana je kot društvo in kot prostovoljna organizacija. Vključuje se lahko v druge organizacije in zveze, njen cilj pa sta sooblikovanje programov za razvoj turizma in njegova promocija v Vipavski dolini. Glavne aktivnosti Zveze so organizacija prireditev in drugih dogodkov. Organizira lahko tudi pridobitno dejavnost. Najvišji organ Zveze je skupščina, ki jo upravlja največ devetčlanski upravni odbor. Ta je sestavljen iz predstavnikov društev na območju Vipavske doline, od Lozic do Sovodenj v Italiji. Na ustanovnem sestanku so predlagali in izvolili Borisa Blažka za predsednika Zveze, Borut Koloini je postal njen podpredsednik. V upravni odbor so bili izvoljeni še: Tanja Rijavec, Aleš Bajc, Branko Belingar, Nenad Miletić, Izidor Peljhan in Viljem Žižmond. Druga mesta so ostala na voljo društvom, ki se bodo Zvezi še pridružila. V nadzorni odbor so bili izvoljeni trije člani: Matej Bratina, Žane Koradin in Kristina Peljhan. Zamisli in želja o programu in ciljih za letošnje leto je veliko. Nekateri menijo, da bi se morala Zveza bolj posvetiti športnim prireditvam ter da mora razvijati in ponujati celovite programe in turistične produkte, a žal se večina takšnih zamisli konča pri denarju. Tako bosta glavni cilj delovanja Turistične zveze Vipavska Dolina v letu 2018 promocija in uveljavljanje Zveze. Ta si bo prizadevala povečati število včlanjenih društev, tako da bodo v Zvezi zastopana društva iz vse Vipavske doline. Skupaj z njimi bo laže našla sogovornike in podpornike v vseh občinah na tem območju, tako da bo lahko kratkoročno in tudi srednjeročno vplivala na politiko razvoja tukajšnjega turizma. Med člani mora vzpostaviti učinkovit način sporazumevanja in obveščanja o dogodkih in nalogah ter sprejeti pravilnik o poslovanju. Še prej mora urediti svoje poslovne prostore, dokončati formalnosti ob registraciji in pridobiti žig. Večina nalog bo temeljila na prostovoljnem delu, saj denarja letos še ni veliko.  TZ Vipavska dolina Društvo Doli pripravi vsako leto pohod po poti po zaselkih Lokavca Predlog načrta dela Turistične zveze Vipavska dolina za leto 2018 Glavni cilj TZ Vipavska dolina je sooblikovanje razmer za razvoj turizma in turistične politike na območju Vipavske doline ter sodelovanje pri njihovem uresničevanju. K doseganju tega cilja bo Zveza pristopila s štirih vidikov. S pravimi znanji, kompetencami in sistemi (vidik učenja in rasti) bo lahko razvila potrebne strateške sposobnosti in procese (vidik notranjih procesov), ki bodo turistom zagotovili jasno definirano vrednost (vidik turistov), kar bo Zvezi omogočilo doseganje želenih finančnih ciljev (finančni vidik), ki bodo omogočali njeno uspešnost in dolgoročni razvoj. V prvem letu delovanja bo še zlasti s prostovoljnim delom postavila osnovo za svoje delovanje. Ker bo letos poslovala z minimalnimi prihodki iz naslova članarine in sponzorstva, bo temu prilagodila tudi stroške in odhodke. Glavne naloge oziroma aktivnosti Turistične zveze Vipavska dolina v prvem letu delovanja so: ureditev prostora TZVD (ponovna raba); vzpostavitev internega komuniciranja; imenovanje komisij in odborov (po potrebi); komuniciranje z javnostmi; evidentiranje dogodkov, ki jih bo TZVD organizirala, soorganizirala ali na njih nastopala; organizacija oziroma soorganizacija večjega dogodka (npr. Festivala češenj v Lokavcu); priglasitev TZVD v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom; proučitev možnosti pridobitve statusa v javnem interesu; sprejetje Pravilnika o poslovanju; iskanje dodatnih virov financiranja prek razpisov za nepovratna sredstva; priprava in sprejetje programa dela in finančnega načrta za leto 2019. Letos bo tako TZVD pripravila vse potrebno, da se pripravi na konkretnejše izzive v prihodnjem letu.  Borut Koloini, podpredsednik TZVD Vinska klet v Šempasu Foto: Mateja Gruden Foto: Boris Blažko Lipov list - Junij 2018

[close]

p. 14

Fokus Turistično društvo Šalek 14 Skrb za Šaleški grad in živahen trški utrip Turistično društvo Šalek je mlado društvo; prihodnje leto bo praznovalo 20-letnico. Domuje pod Šaleškim gradom v Velenju. S svojimi dejavnostmi si prizadeva ohranjati tukajšnje trške znamenitosti, stare navade in običaje, promovirati lokalno turistično ponudbo in skrbeti za lepo podobo naselja; nadaljuje tradicijo kulturnih prireditev naselja, kot so: Starotrški dan, Pokop Pusta, Ob kresu se dan obesi, Ličkanje koruze, Pohod po mejah krajevne skupnosti ...; skrbi za povezovanje krajanov. Aktivno se vključuje tudi v prireditve Mestne občine Velenje, TIC Velenje, Turistične zveze Velenje in Turistične zveze Slovenije. Šaleški grad Lipov list - Junij 2018 Foto: arhiv TD Šalek V društvu si prizadevamo za ureditev ruševin Šaleškega gradu, ki so ena najbolj prepoznavnih vedut naše doline. S prostovoljnim delom, udarniškimi akcijami, pobudami, čistilnimi akcijami in organizacijo okroglih miz si prizadevamo za ureditev grajskih ostalin v varno in privlačno turistično zanimivost in izletniško točko. In prizadevni člani društva si želimo prebuditi tudi življenje na Šaleškem gradu. Kako nam to uspeva? Oblikovali smo plesno skupino Gospoda s Šaleškega gradu, se podali na odkrivanje plesnih korakov dvornega plesa in tako si prizadevamo, da bi obiskovalcem naših prireditev pričarali utrip grajskega življenja. Letos je že bilo živahno V letošnjem letu smo izvedli že nekaj prepoznavnih prireditev. Februarja smo preganjali zimo in vabili pomad. Da bi bili pri tem čim uspešnejši, smo pripravili pravcat pustni sprevod, se udeležili Pusta Šoštanjskega in za konec še izvedli Pokop pusta Pepija v Šaleku. Na svetovni dan lutk (21. marca) smo v sodelovanju s KUD Dudovo Drevo pripravili in izvedli lutkovne delavnice za najmlajše – prijetno pravljično popoldne smo pričarali v družbi vilenjaka Šalčka in izdelavi lutk na palčki. Maja se pridružimo Krajevni skupnosti Šalek pri izvedbi Pohoda po mejah KS Šalek. Naši člani prevzamejo vodenje, ki ga popestrijo s predstavitvijo turističnih znamenitosti in lokalnimi zgodbami našega kraja. Letos smo v duhu evropskega leta kulturne dediščine odkrivali skrite zaklade našega kraja in si ogledali naravni skalnati most Velunja peč. Kaj se bo še dogajalo? V tem in prihodnjih mesecih pa bomo pripravili še druge prireditve. Prva, O kresi se dan obesi, bo 21. junija (ob 18. uri), ko bomo v družbi vilenjaka Šalčka pozdravili prihod poletja. Kaj nam bosta skok čez ogenj in praprotno seme? Od kod imena mesecev in kaj se zgodi tik pred prihodom poletja? Vilenjak Šalček razkrije marsikatero čarobno skrivnost, z njim se boste povzpeli na Šaleški grad, nato pa ob pokušanju pečenih jabolk zamigali ob ritmih folklorne skupine. Starotrški dan v Šaleku bo 18. avgusta ob 17. uri; tedaj bo vaški trg pod Šaleškim gradom oživel z različnimi mojstri in rokodelci, povzpeli se boste lahko na Šaleški grad in morda prebudili kakšnega graščaka. Oktobra (27.) bo prireditev Na Šaleškem gradu strraššiii! Pred prihodom zime in na začetku šolskih počitnic pripravimo pravo srhljivo doživetje za najmlajše. Ob animacijah se sprehodijo po ruševinah gradu, kjer jih pričakajo bolj in manj strašni gostje našega gradu. Za ustvarjalne pripravimo tudi tematske delavnice, vsi pa se lahko pogrejejo in posladkajo ob škrniclju pečenega kostanja in toplega napitka.

[close]

p. 15

Fokus 15 Foto: Jurij Vodušek/arhiv TD Šalek O kresi se dan obesi – tudi letos 21. junija Turistične zanimivosti Na vzhodnem delu Šaleške doline vas pozdravi naselje Šalek. Tu je najstarejši grad v dolini – Šaleški grad. Njegova značilnost je trikotna oblika grajskega stolpa, ki je edinstvena v Sloveniji in tudi širše v Evropi. Po gradu je dobila dolina tudi ime. Pod njim na trgu stoji cerkvica Sv. Andreja, ki je s svojo slikovitostjo dragocen primer pozne gotike pri nas. Primerno staremu trgu najdemo tu tudi odlično Gostilno Verdelj, najstarejšo v dolini, ki z lokalno kulinariko ohranja tradicionalne slovenske jedi. Obisk starega trga Šalek je še zlasti zanimiv ob prireditvah Turističnega društva Šalek, ko kraj zaživi.  Marija Brložnik TD Šalek si za podmladek prizadeva v sodelovanju z Osnovno šolo Šalek; v njej imajo turistični krožek in Klub mladih turističnih vodnikov po Šaleku. Foto: Franci Maršnjak/arhiv TD Šalek Pustni sprevod na Pusta Šoštanjskega Lipov list - Junij 2018

[close]

Comments

no comments yet