Revija Lipov list april 2018

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list april 2018

Popular Pages


p. 1

 APRIL 2018 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled Potepanja Žirovnica, zibelka čebelarstva Trendi Aplikacija Flexkeeping Inovativno Narava v barvah Foto: Jošt Gantar/www.slovenia info

[close]

p. 2

Letos v ospredju Dolenjska z Belo krajino in Posavjem Letošnja prireditev Dobrote slovenskih kmetij, 29. po vrsti, bo potekala v drugi polovici maja, in sicer od petka, 18. maja, do nedelje, 20. maja. Kmetice in kmetje so na ocenjevanje prijavili več kot tisoč izdelkov iz štirinajstih skupin. Prijavljeni izdelki prihajajo tudi s kmetij iz zamejstva. Petek 18. maja 2018 • Slovesnost odprtja razstave Dobrot slovenskih kmetij ob 12.30 • Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela otrok na temo »Čebelice moje prijateljice« med 9. in 12. uro • Posvet vpliva dopolnilnih dejavnosti na razvoj kmetij in podeželja v Sloveniji ob 9.uri • Posvet o zaščiti slovenske potice med 10. in 12. uro na prizorišču • Predstavitev potic iz zamejstva in srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak Sobota 19. maj 2018 • Nastop Folk Fest ob 10.30 • Podelitve priznanj za nagrajene izdelke ob 12. uri • Izvedba degustacij in predstavitev s predavanjem • Javna radijska oddaja Radia Ptuj med Ljudskimi pevci in godci Radia Ptuj ob 15. uri • Parada gasilcev udeležencev kongresa na Ptuju mimo mi- noritskega samostana ob 16. uri • Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru med 9. in 18. uro Nedelja 20. maj 2018 • Praznični dan razstave s sodelovanjem Dolenjske z Belo krajino in Posavjem v kulturnem programu • Zahvalna maša ob 10. uri • Nastop Folklorne skupine iz Rogoznice • Podelitve priznanj za nagrajene izdelke ob 11. uri • Pred izbor Ptujskega festivala narodne zabavne glasbe v sodelovanju z Radiem Ptuj ob 16. uri • Razstava v minoritskem samostanu bo odprta vsak dan od 9. do 18 ure in v tem času bo možno tudi kupiti dobrote, ki jih bodo kmetije ponujale pod arkadami samostanskega atrija in v šotoru. SLOVENSKIH KMETIJ od 18. do 20 maja 2018 na Ptuju

[close]

p. 3

Kazalo / Uvodnik KAZALO NASLOVNICA Letos bo prvič svetovni dan čebel – 20. maja INTERVJU  04-06 Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled: Marsikaj je že vrhunskega, za drugo si bo treba še prizadevati FOKUS  TD Celje: Očarljivo mesto, ki so ga zaznamovali veliki ljudje 12-15 TZ Sevnica: Sevnica – lepa in gostoljubna TURIZEM SMO LJUDJE  16-17 Miha Genorio, Zavod Prijetno domače: Prostovoljske dejavnosti so lepilo družbe TZS  Turistični podmladek TD Škale 18-19 POTEPANJA  Žirovnica, zibelka slovenskega čebelarstva 25-27 NAMIG ZA IZLET  Machova učna pot: Znanstvenik, ki je bil vzornik tudi Albertu Einsteinu 28-29 SLOVENIJA KOLESARI  31 KULINARIČNI KOTIČEK  Güjžina: Prekmurska kuhinja v Ljubljani – tudi za vegetarijance in vegane 32-33 TRENDI  Flexkeeping – tehnološka rešitev za optimizacijo hotelskega poslovanja 34-35 INOVATIVNO  Narava v barvah: Slovenija je raj za naravoslovne navdušence 36-37 POD DROBNOGLEDOM  Na varno srečanje z rjavim medvedom 38-39 RAZGLEDNICA IZ DALJNIH KRAJEV  40-41 Z vlakom po nepozabnih poteh na sever in vzhod UVODNIK 3 »Ne maraš morja?« me je pred leti vprašala prijateljica, ko sem ji že ne vem katero poletje zapored povedala, da se bom spet zadrževala čim dlje od jadranske obale. Maram ga, še kako! Navidezna neskončnost obzorja za njim in zrak, v katerem se vrtinčijo vonj po soli, borovcih in sredozemskem rastju ... Čudovito. Toda poleti? Ko so plaže bolj podobne pregretim tribu­ nam na odmevni nogometni tekmi, z gnečo in kričanjem? Ko je zrak slad­ koben koktajl krem za sončenje? Ne, poleti – ali natančneje: julija in avgus­ ta – res ne maram zanj. Čezmerni turizem, še zlasti v osrednjih poletnih mesecih in ne zgolj v ob­ morskih letoviščih, ampak tudi v mestih in gorskih središčih, je lani polnil medije po vsej Evropi. Objavam o neznosni turistični gneči v, denimo, Bar­ celoni, Benetkah in Dubrovniku, so se pridružile nove o širši problematiki nenehnega povečevanja števila turistov po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je bila neznosna turistična gneča ena vročih poletnih tem. Večina osrednjih turističnih destinacij je v slabih dveh mesecih pregretega poletja pokala po šivih. Zmogljivost destinacij na vseh ravneh (fizični, psi­ hološki in sociološki) je bila marsikje presežena. Slovenski turizem je leto 2017 sicer sklenil z dvomestno rastjo števila prenočitev turistov, toda ta je prinesla tudi glasno opozorilo, da se bo treba na letošnje poletje bolje pri­ praviti. Po lanskem poletju se je v turizmu tako zasvetila čudežna besedna zveza – ne samo v Sloveniji, tudi v tujini: destinacijski menedžment. O njem je si­ cer govor že leta, ampak nikoli prej se ni zdelo tako zelo pomembno, da se začne turistične destinacije dejansko sistematično upravljati in ustrezno lotevati izzivov, med katerimi je najvidnejša prav njihova preobremenje­ nost v osrednjih poletnih mesecih. Naloga je gotovo izjemno zahtevna. V ZDA, denimo, si v tamkajšnjih narodnih parkih že leta belijo glavo s čim učinkovitejšimi, a obenem ne preveč omejujočimi ukrepi, ki bi lajšali posle­ dice čedalje večjega obiska v parkih, a ni še nihče zavpil: »Eureka!« Kako brzdati obisk, a ga obenem ne preveč omejevati? Kako prepričati ljudi, naj hodijo na počitnice pred julijem in po avgustu, ne pa v času počitnic, kolek­ tivnih dopustov in najverjetnejšega toplega vremena? Pri čemer se bo šte­ vilo turistov po svetu najverjetneje še naprej povečevalo. Strategija slovenskega turizma prinaša precej odgovorov na zgornja vpra­ šanja in ukrepov za njihovo uresničitev – ali bo praksa zmogla slediti teori­ ji, je pa drugo vprašanje ...  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici junija. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja 2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: Mateja Gruden Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled Marsikaj je že vrhunskega, za drugo si bo treba še prizadevati Ikonična podoba Bleda z jezerom z otočkom s cerkvijo, gradom na pečini in alpsko kuliso obiskovalca osupne. »To je podoba, zaradi katere globoko zajameš sapo, ko jo ugledaš; ta prostor je resnično čaroben in očara,« pravi Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled. Vodenje zavoda je prevzel konec lanskega leta, s tem pa tudi pripravo nove strategije razvoja turizma na Bledu. Pogovarjali smo se na pragu pregovornega začetka turistične sezone, velike noči – o razvojni poti destinacije, o kateri je France Prešeren pred domala dvema stoletjema zapisal, da je »podoba raja«. Lani je Bled očaral več obiskovalcev kot kdaj koli prej ... Lansko leto je Bled sklenil z malce več kot milijon prenočitvami – naj­ več doslej. Imeli smo častnega milijontega gosta – predstavnika že tretje generacije britanske družine, ki obiskuje Bled. Na novoletni dan smo mu priredili sprejem na Blejskem gradu in mu podarili dosmrtno uporabo jezerske vode za vso družino. Sicer pa so Britanci na Bledu najštevilnejši gostje in v Veliki Britaniji je Bled praviloma prepoznav­ nejši kot Slovenija. Lipov list - April 2018 Zadnja leta se pogosto opozarja, da smo v Sloveniji preveč »za­ svojeni« z rastočimi številkami, ob tem pa radi pozabljamo, da prihodki od turizma ne dosegajo siceršnje odlične statistike. Ali se to dogaja tudi na Bledu? V novi turistični strategiji je zanimiv podatek, da se zaslužek na sobo v zadnjih petih letih zmanjšuje, medtem ko zunajpenzionska poraba ostaja na približno enaki ravni. Glede na to, da je cilj strategije poveča­ nje prihodkov iz naslova izvoza potovanj na 3,7 milijarde do štiri milijar­

[close]

p. 5

Intervju Pletnar na jezeru Foto: Tadej Bernik/www.slovenia.info Ključni strateški cilji za izboljšanje kakovosti doživetja Bleda, ki jih opredeljuje nova turistična strategija destinacije, so: spodbujanje usposabljanja in izobraževanja turističnih ponudnikov; priprava prireditev, ki ustrezajo podobi Bleda in dvigujejo kulturno raven do­ gajanja v kraju; razvoj zunajpenzionske ponudbe s poudarkom na avtentičnih doživetjih; ustvarjanje edinstvenih produktov oziroma doživetij, ki temeljijo na lokalnih danostih in posebnostih; ustvarja­ nje pohodniških in kolesarskih produktov; digitalizacija (Bled – Smart destination/Bled – pametna destinacija); e-mobilnost; razvoj in uveljavitev Bleda kot središča za izobraževanje, kongrese, politič­ na in poslovna srečanja, seminarje, zdravje, protokol ... 5 de evrov do leta 2021, je očitno, da bo treba krepiti kakovost slovenske turistične ponudbe in ji zvišati ceno. Analize, ki bi opredelila razmerje med številom obiskovalcev in njihovih prenočitev ter prihodki od turiz­ ma na Bledu, nisem odkril. Glede na to, da je Bled ena top destinacij v Sloveniji in velja za »nobel« destinacijo, bi morala biti poraba tukajšnjih gostov med največjimi v Sloveniji. Imamo pa tukaj dve vrsti gostov. Enodnevne, ki večinoma obiščejo Bled na krožnem potovanju po Evro­ pi, ker je na seznamu destinacij, ki jih je treba videti. Njihov obisk je bolj kot ne stalnica: ogled otočka s cerkvijo in gradu ter malce prostega časa v kraju, preden odidejo naprej. Na njihovo porabo ne moremo vidneje vplivati. Več si lahko obetamo od drugega segmenta gostov – tistih, ki tukaj bivajo. Teh si tudi najbolj želimo. (Povprečen čas bivanja na Bledu je zdaj sicer 2,2 dneva; precej ga skrajšajo številni enodnevni gostje, o katerih sem govoril.) Zato se pri nadaljnjem razvoju turizma osredotočamo na razloge, zaradi katerih turisti ostajajo na Bledu dalj časa: na lepoto kraja in njegove okolice, uživanje v lepem okolju; in seveda doživetja, vezana nanj in na tukajšnjo zgodovino in posebnosti. Lansko poletje je bil Bled med destinacijami, ki so pokale po ši­ vih; turistični obisk, ki je marsikje povzročal glavobol zaradi ne­ zadostne infrastrukture za tolikšno množico obiskovalcev, pa je opozoril na izjemno pomembnost ustreznega upravljanja desti­ nacij. Kako se lotevate teh težav na Bledu – ob pričakovanjih, da se bo letos rast turizma nadaljevala? Težave vidimo kot mozaik stvari, ki se sestavljajo vse leto. Med po­ membnejšimi so infrastukturne rešitve: nova parkirišča, razbremenil­ »Tje na otok z valovami obdani, v današnjih dnevih božjo pot Marije; v dnu zad stojé snežnikov velikani, poljá, ki spred se sprósti, lepotije ti kaže Bléški grad na levi strani, na desni griček se za gričam skrije. Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.« France Prešeren, iz Krsta pri Savici ne ceste ... Letos bo na Bledu narejen velik korak naprej – s severno razbremenilno cesto, ki bo odprta predvidoma pred glavno sezono. (Prav bo prišla tistim, ki se bodo hoteli izogniti Bledu na poti v Gorje ali na Pokljuko, po njej pa bo mogoče tudi hitreje prispeti do nekate­ rih želenih ciljev na Bledu. Poleg tega se bo po dokončanju severne obvoznice sprostil promet na cesti, ki pelje proti gradu. Op. p.) Ureje­ no bo novo parkirišče za obiskovalce gradu, ki bo tudi blizu jezera. S tem bo upravljanje prometa na Bledu občutno boljše. Na državno cesto, ki pelje skozi Bled, pa težko vplivamo. Zavedamo se gneče na njej v visoki sezoni, bomo pa poskušali blažiti razmere z drugimi ukre­ pi, kot je na primer obveščanje gostov o tem, kje so prosta parkirišča, letos uvajamo novost – storitev Ask me I’m local (Vprašaj me, sem domačin); domačini bodo na voljo turistom za različna vprašanja. Tu­ ristične tokove, na katere ne moremo povsem vplivati, bomo posku­ šali preusmerjati z mehkimi ukrepi, zaradi katerih bo bivanje na Bledu v najvišji sezoni prijetnejše. Ne želimo si povečevanja števila turističnih ležišč (glede na evidenco zavezancev za plačilo turistične takse v Občini Bled je bilo v tej sredi lanskega leta dobrih 6600 turističnih ležišč, op. p.). Želimo si, da bi kraj ostajal avtentičen – nočemo, da bi postal nekakšen Disneyland, na­ menjen samo tujim gostom. Avtentičnost je sicer eden ključnih ele­ mentov razvoja turizma na Bledu – poleg preostalih, ki predstavljajo tudi slovenski turizem: zeleno, zdravo in aktivno –, ki jih uvaja nova turistična strategija (do leta 2025). Avtentičnost se navezuje na pro­ stor, na njegovo zgodovino in kulturo, na zgodbe, še zlasti pa na ljudi, ki tukaj živijo. Zakaj ljudje navsezadnje potujemo? Da vidimo, kako Ikonična podoba Bleda Foto: Franci Ferjan/www.slovenia.info Lipov list - April 2018

[close]

p. 6

Ključni stebri razvoja turizma na Bledu, ki jih opredeljuje nova 6 strategija, so: doživetje narave, kulture in tradicije, šport in rekrea­ cija ter kongresi, vladni in športni dogodki. Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Intervju živijo drugje ... In kakor koli obračamo, se vselej izkaže, da s(m)o turi­ zem ljudje. Bolj bomo prijazni, usposobljeni, strokovni ..., uspešnejši bomo. Nova turistična strategija Bleda je sicer tik pred sprejetjem; kakšno vizijo nadaljnjega razvoja prinaša? Poudarja še zlasti povečanje kakovosti in razvoj destinacije v najpri­ vlačnejše zeleno alpsko središče (in v prihodnjih letih – do leta 2025 – v vrhunski alpski biser, op. p.). Grafična podoba destinacije s sloganom Podoba raja oziroma Imago paradisi ter stiliziranim znakom otočka z odsevom v jeze­ ru bržkone ostaja? Absolutno. Pozicijski stavek Podoba raja je vrhunski, tudi zato, ker ima zgodovinske temelje. Če se vrneva k ukrepom za manjši turistični pritisk v osrednjih poletnih mesecih: pa prizadevanja za desezonalizacijo obiska in privabljanje turistov vse leto? Med prizadevanji za večji obisk Bleda v preostalih mesecih je ustvar­ janje privlačnejše ponudbe v tem času – še zlasti s prireditvami. Te si želimo bolj razpršiti na vse leto oziroma jih premakniti iz glavne sezo­ ne. Je pa to težko spremeniti čez noč, še zlasti pri prireditvah, ki so tradicionalne in že umeščene v določeno obdobje. Želeli bi si, deni­ mo, premakniti Blejski kolesarski festival, ki bo konec avgusta; letos ga še nismo mogli premakniti na čas zunaj sezone, prihodnje leto bo to že mogoče. Na občini so reaktivirali prireditveni svet, na katerem raz­ lični deležniki razpravljamo o ustreznem času za določene prireditve. V času zunaj sezone so zanimive, denimo, športne prireditve – prija­ vili smo se za izvedbo svetovnega prvenstva v zimskem plavanju, ki bo konec januarja in v začetku februarja; takšna prireditev prinese Bledu od pet tisoč do šest tisoč prenočitev. Na novo pa bo treba tudi ovrednotiti ključne prireditve, ki privabljajo največ ljudi, in izbrati ti­ ste, ki so skladne z našo novo strategijo. Bled je in bo tudi v prihodnje ena osrednjih turističnih destinacij v Sloveniji. Že leta se nanj zgrinjajo kritike, da se preveč odmika od razvoja v vrhunsko destinacijo, tudi z, denimo, večanjem po­ nudbe, ki je bliže plitvejšim žepom (odprtje prevelikega števila hostlov). Kako loviti ravnotežje? Navsezadnje si želi Bled obi­ skati skorajda vsak tujec, ki prvič obišče Slovenijo. Blejski sir – začetek zgodbe Local Selection Lipov list - April 2018 Foto: arhiv zadruge Gozd Bled Osupljiva narava – na fotografiji: Blejski vintgar Bled naj bi bil vrhunski. A kaj to pomeni? Vrhunski turizem je pojem, ki ga vsakdo dojema po svoje. Precej stvari, ki jih premoremo, je že vrhunskih: narava, zgodovina, zgodbe ... Je pa treba vse te vrhunske danosti pospremiti s prav tako vrhunskimi storitvami. Na Bledu so že takšne nastanitve – gostje odštejejo za sobo na noč tudi več sto evrov. Hostli pa v celotni strukturi nastanitev pomenijo manj kot štiri odstotke. Mogoče se zdi večji, ker je ta segment gostov »glasnejši«. So pa to izzivi, s kakršnimi se srečujejo bolj kot ne vsa turistična središ­ ča. Poskusili bomo z mehkim pristopom, opozarjanjem gostov na to, kako se vesti na Bledu; prepričan sem, da bo vsaj 90 odstotkov turis­ tov to razumelo kot prijateljski nasvet. Katere pa so ključne težave, s katerimi se spoprijemate pri turis­ tičnem razvoju kraja kot vrhunske destinacije? Ena večjih težav je dejstvo, da se je gostu v času visoke sezone težko posvetiti. Če pogledate ocene gostov na portalih, ki ponujajo in oce­ njujejo nastanitve, boste videli, da imajo najvišje ocene praviloma manjše nastanitve, kjer se gostitelji bolj posvetijo gostu. A kraj mora imeti tudi večje ponudnike. Kako zagotoviti, da bodo imeli njihovi gostje podobno izkušnjo kot gostje manjših? Sicer pa je včasih treba začeti odpravljati težave na zelo osnovni ravni: od skrbi za boljšo ure­ jenost poti okoli jezera, denimo, torej za to, kar bo turistu najprej pa­ dlo v oko, ko bo prispel na Bled. Pravkar označujemo na novo, na primer, pohodniške in kolesarske poti. Vse to daje vtis o splošni ureje­ nosti kraja. In če je govor o osnovah – treba si je prizadevati za prija­ znost domačinov in zaposlenih v turizmu. Katera doživetja bi poudarili kot ključna za blejski turizem? Vse tisto, kar je nam lastno, kar izvira od tod. Ne bi presnemaval tren­ dov od zunaj, ampak bi izhajal iz nas samih. Imamo naravo, ki ti vza­ me sapo. To je treba dopolniti z lokalnimi doživetji, ne zgolj na Bledu, ampak tudi v njegovi okolici, v sosednjih krajih, kjer je avtentičnost še kako živa, do Pokljuke, kjer se lahko zatečeš v mir. Vse to so doživetja, ki te prevzamejo. Pred kratkim ste predstavili Blejski sir, prvega, ki napoveduje novo ponudbo na Bledu: Local Selection (Lokalni izbor). Boste to zgodbo dopolnjevali? Menim, da so takšni produkti najboljša promocija destinacije, zato bomo zgodbo nadaljevali. Najprej z globalizacijo kremne rezine! Potem pa tudi z drugimi produkti, ki so značilni za to okolje, ne zgolj s kulinaričnimi. Veseli smo, da so domačini v tem prepoznali prilo­ žnost, da so ponosni na svoje produkte. Le tako lahko navsezadnje navdušijo tudi turiste. V globaliziranem svetu so posebnosti okolja tiste, ki ga razlikujejo od drugih. Projekt Local Selection je dober za vse: za prepoznavnost destinacije, za lokalne ponudnike, ki lahko od tega živijo ... In s tem tudi ohranjamo samozadostnost in znanja, ki so pomembna za prihodnost.  Mateja Gruden

[close]

p. 7

Aktualno Državni zbor sprejel zakon o spodbujanju razvoja turizma Državni zbor je 15. februarja sprejel nov zakon o spodbujanju razvoja turizma. »Zakon določa aktivnosti za izvajanje strategije razvoja turiz­ ma na državni ravni in na ravni turističnega območja, opredeljuje vlogo države, občin, ponudnikov turističnih storitev in civilne družbe ter določa za to potrebne vire financiranja,« je ob sprejetju zakona povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar. Med ključnimi novostmi, ki jih uvaja zakon, so možnost zvišanja turistične takse na občinski ravni, promo­ cijska taksa in spremembe na področju prodaje turističnih paketov. Zakon tako uvaja nov vir sredstev za Slovensko turistično organizaci­ jo (STO). Poleg turistične takse, ki jo bodo še naprej določale občine, zakon pa določa njeno zgornjo mejo (2,50 evra), bo namreč uvedena še promocijska taksa.Ta bo znašala 25 odstotkov zneska turistične ta­ kse in bo neposreden prihodek STO. Ob najvišjem znesku turistične takse, 2,50 evra, bo promocijska taksa 0,625 evra, tako da bo gost plačal obe taksi v skupni višini največ 3,125 evra. Na ministrstvu pričakujejo, da bo STO s tem pridobila dodatnih 4,7 milijona evrov, občine pa dodatnih 6,9 milijona evrov na leto. Po sprejetem dopolnilu bodo turistično takso v polovični višini poleg otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti (ne glede na tip nastani­ tve) plačevale tudi osebe med 18. in 30. letom starosti, ki bodo pre­ nočevale v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč. Občine bodo lahko z lastnimi predpisi glede na svoje cilje določile dodatne oprostitve plačila turistične takse za posamezne skupine. Zakon na novo določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti orga­ niziranja in prodaje turističnih paketov ter povezanih potovalnih aranžmajev. Z izjemami glede pridobitve licenc naj bi olajšali or­ ganiziranje izletov in tudi turističnih paketov, ki jih pripravljajo šole in društva. Urejal bo tudi poklic turističnega vodnika, in sicer pogoje, ki jih mora izpolnjevati turistični vodnik, priznavanje poklicnih kvalifi­ kacij za ta poklic in občasno opravljanje tega poklica za tuje drža­ vljane. Poklic turističnega spremljevalca ne bo reguliran. TTA Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info 7 Štirinajst novih destinacij z znakom Slovenia Green Destination Slovenija je od marca bogatejša za štirinajst novih destinacij z zna­ kom Slovenia Green Destination: tremi zlatimi, osmimi srebrnimi in tremi bronastimi. Prejemniki zlatega znaka Slovenia Green Destinati­ on so Bled, Rogaška Slatina in Komen, srebrnega Šentjur, Novo me­ sto, Bohinj, Škofja Loka, Sevnica, Šmarješke Toplice, Koper, Hrpelje­ -Kozina, bronastega pa Litija in Šmartno pri Litiji, Sežana in Divača. Slovenska turistična organizacija (STO) je leta 2009 oblikovala strate­ ške usmeritve na področju zelenega turizma. Leta 2014 so v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je bila tedaj STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. Prvi poziv za vključitev vanjo je STO objavila leta 2015. Največji preboj je shema prinesla na ravni izobraževanja in ozaveščanja, je v intervju­ ju za lansko, oktobrsko številko Lipovega lista povedala Jana Apih iz Tovarne trajnostnega razvoja Goodplace, ki je sodelovala pri pripravi sheme in je tesno vpeta v njeno izvajanje. »Destinacije in ponudniki čedalje bolj razumejo ta prizadevanja in o njih razmišljajo. Tisti, ki so se vključili v shemo, povedo, da so se s tem veliko naučili – o sebi in o trajnostnem razvoju na splošno. Destinacije, ki se vključijo v shemo, dobijo z delom, ki jim ga ta nalaga, in izobraževanjem, ki jim ga zago­ tavlja, zelo dober vpogled v to, kako delujejo. Shema tudi spodbuja povezovanje med različnimi akterji, sektorji, ki so pomembni za traj­ nostni razvoj. Marsikje so prvič sedli skupaj predstavniki občin, urba­ Rogaška Slatina, ena od prejemnic zlatega znaka Slovenia Green Destination nizma, komunale ... Shema jim tudi nalaga pripravo akcijskih načrtov, v katerih opredeljujejo konkretne ukrepe za razvoj trajnostnega turiz­ ma – korak za korakom. Poleg tega jim vključitev v shemo prinaša dodatno promocijo,« je še povedala Jana Apih. Znak Slovenia Green, ki ga podeljujejo v okviru Zelene sheme sloven­ skega turizma, ima že 61 destinacij, nastanitev, parkov in agencij.  L. L. Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info Lipov list - April 2018

[close]

p. 8

Aktualno 8 Digitalna kampanja Slovenia. Make New Memories tudi letos Po uspešni izvedbi globalne digitalne kampanje v preteklih dveh letih Slovenska turistična organizacija (STO) letos v skladu s trendi v digitalnem oglaševanju nadgrajuje enega najpomembnejših tržnokomunikacijskih projektov. Globalno digitalno kampanjo Slovenia. Make New Memories (Slovenija. Ustvarite nove spomine), ki se je začela marca in bo trajala do sredine novembra, je STO tudi letos pripravila v tesnem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom. S kampanjo bo v petnajstih ključnih evropskih državah ter v ZDA in Kanadi predstavljala Slovenijo in povečevala njeno prepoznavnost in ugled kot zelene, aktivne in zdrave turistične destinacije za petzvezdična doživetja, v okviru kampanje pa bodo poudarjeni tudi privlačni turistični produkti. Kampanja bo potekala v šestih oglaševalskih valih, od 1. marca do 15. novembra, z vmesno prekinitvijo v času visoke sezone, od junija do vključno avgusta. S tem želi STO povečati turistični obisk pred visoko sezono in po njej ter slediti cilju uravnotežanja turističnih tokov. Kampanja bo potekala v sedemnajstih državah. V Evropi v Nemčiji, Ita­ liji, Avstriji, Veliki Britaniji in Irski, Franciji, Rusiji, državah Beneluksa, na češkem in poljskem trgu, v Švici ter na skandinavskih trgih (Finska, Dan­ ska); sicer bo potekala tudi v Združenih državah Amerike in Kanadi. Vsebinski marketing ostaja v ospredju promocije Za kampanjo je namenjenih 1,4 milijona evrov, od tega več kot pol mili­ jona evrov za promocijo prek najpomembnejših družbenih kanalov Fa­ cebook in Instagram. Kampanja se osredotoča na vsebino, v okviru kate­ re bo objavljenih 39 člankov v svetovnih in prepoznavnih digitalnih medijih, kot so CNN, Kleinezeitung.at, Repubblica.it in drugih, komunika­ cija pa je usklajena z značilnostmi opredeljenih ciljnih skupin. »Tudi letos namenjamo vsebinskemu digitalnemu marketingu največ­ ji, skoraj 40-odstotni delež promocijskih sredstev. Danes začenjamo letošnjo osrednjo in najobširnejšo digitalno kampanjo, ki je v prete­ klih dveh letih ne samo presegla zastavljene cilje, temveč je tudi ključno prispevala k povečanju prepoznavnosti in želenemu umeš­ čanju Slovenije kot butične, zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja. Letošnjo kampanjo smo nadgradili s še po­ drobnejšim segmentiranim oglaševanjem prek vseh kanalov. To bo omogočilo še učinkovitejše nagovarjanje ciljnih skupin slovenskega turizma, ki smo jih opredelili lani v okviru obsežne raziskave,« je ob začetku kampanje povedala Maja Pak, direktorica STO. Novost: Gmail-oglaševanje Skupen cilj kampanje je v okviru letošnjega finančnega načrta doseči vsaj 33 milijonov prikazov oglasov na izbranih spletnih in mobilnih portalih. Na Facebooku želijo doseči vsaj 15 milijonov uporabnikov in prikazati vsaj 41 milijonov oglasov. Na Instagramu, kjer bodo oglaševa­ li tudi s formatom Stories (Zgodbe), želijo doseči vsaj 18 milijonov upo­ rabnikov in prikazati več kot 63 milijonov oglasov. Na iskalnikih Google in Yandex je cilj doseči vsaj 330.000 klikov in posledično obiskov na portalu slovenia.info, na ruskem družbenem omrežju Vkontakte pa že­ lijo ustvariti vsaj 65.000 klikov na oglase STO. Novost je Gmail-oglaševa­ nje, prek katerega bodo s promocijo paketov, ki jih oblikuje gospodar­ stvo, STO pa zagotovi prevode v šest jezikov, komunicirali tudi konkretne možnosti preživljanja oddiha v Sloveniji. Na kanalu YouTube je načrtovanih vsaj osem milijonov prikazov videooglasov. Lipov list - April 2018 Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije Ključna cilja digitalne kampanje Slovenia. Make New Memories sta povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot turistične destina­ cije za zelena, aktivna, zdrava doživetja pri izbranih ciljnih skupinah na izbranih ciljnih trgih in povečanje možnosti izbire Slovenije kot preferenčne turistične destinacije. Poleg tega je kampanja usmerjena k promociji privlačnih turističnih produktov, ki temeljijo na trajno­ stnem razvoju, povečanju števila tujih turistov in njihovih prenočitev ter povečanju dosega, interakcij in različnih vrst konverzije. Glavne ciljne skupine digitalne kampanje so družine z otroki, aktivni posa­ mezniki, pari in seniorji ter aktivni posamezniki s skrbjo za sonaravne aktivnosti. TTA  Foto: www.slovenia.info

[close]

p. 9

Dogaja se Kulturni turizem – Festival komedije Pekre Ljubiteljska gledališča znova nasmejala občinstvo 9 »Slovensko ljubiteljsko gledališče je močno vpeto v DNA slovenske kulture. Predstave ljubiteljskih gledaliških skupin pomenijo več kot polovico slovenske gledališke produkcije in marsikje zagotavljajo ljudem edini stik z gledališko umetnostjo. Vendar skupine za svojo kakovostno rast potrebujejo tudi odziv strokovne javnosti in v odsotnosti kritike, ki se omejuje skoraj izključno na predstave poklicne produkcije, to funkcijo prevzemajo festivali ljubiteljskih gledaliških skupin,« je o Festivalu komedije Pekre, ki je bil letos že 14. leto zapored, zapisal Marko Repnik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Foto: TD Pekre Nagrajenci letošnjega Festivala komedije Pekre Pekrski festival je po mnenju Marka Repnika eden najpomemb­ nejših takšnih festivalov, je »prerez najkakovostnejših komedij, nastalih v ljubiteljskih gledaliških skupinah. Promovira komedijo kot enakovreden gledališki žanr in dokazuje, da komedija ni na­ menjena zgolj zabavi občinstva, temveč je pomembna refleksija družbe. Skozi leta je postal stična točka ljubiteljskih gledališč. Po­ stal je prostor navezovanja stikov med skupinami, prostor strokov­ nega diskurza in predvsem prostor, kjer dajeta laična in strokovna javnost najkakovostnejšim skupinam priznanje za veliko in po­ membno delo, ki ga opravljajo pri sooblikovanju slovenske gleda­ liške krajine.« Na letošnjem Festivalu komedije Pekre, ki ga pripravlja Turistično društvo Pekre, je strokovna žirija s predsednico Melito Kukovec podelila naslednje nagrade oziroma priznanja: posebno priznanje za izjemno stransko vlogo je prejela Polona Cijan za vlogo Vende­ line v predstavi Dohodnina (Prosvetno društvo Štandrež); nagra­ do za najboljšo režijo je prejel Gojmir Lešnjak Gojc za predstavo Petelinji zajtrk (Gledališče Toneta Čufarja Jesenice in Šentjakobsko gledališče Ljubljana); najboljša predstava letošnjega festivala je bila O mrtvih samo dobro (Šentjakobsko gledališče Ljubljana); pri­ znanje za komedijantko festivala je prejela Jerica Podpečan za vlogo Žive Breskvar Piškur v predstavi Gospa poslančeva (KUD Janko Krmelj Reteče – Gorenja vas); komedijant festivala je postal Damijan Perne za vlogo Lojza v predstavi Petelinji zajtrk – ta je prejela tudi nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Na festival se vsako leto prijavi veliko amaterskih dramskih sku­ pin, izmed katerih izberejo osem predstav. Poleg omenjenih (Do­ hodnina, Petelinji zajtrk, O mrtvih samo dobro, Gospa poslanče­ va) so se letos na pekrskem odru zvrstile še predstave: Dama iz Maxima (KD Svoboda Brestanica), Gospod plemeniti Prasetnik (KD Grajena), Silvestrska sprava (KD Pekre-Limbuš) in Ključ za dva (KD Domovina Osp), sklepna predstava festivala, ki se je končal 25. marca, pa je bila Marš v tri ... sto narodnih (UŠČIP Teater Slo­ venska Bistrica).  L. L. Lipov list - April 2018

[close]

p. 10

Dogaja se 10 Med prvimi obiskovalci velike programske savne Teater vetra, ki lahko hkrati sprejme več kot sto ljudi – a le na ogledu –, je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Terme Olimia v Podčetrtku z novo sodobno inovativno ponudbo Family Fun Prvi bazen za dojenčke »Vesel sem zaradi tega, kar je uspelo Termam Olimia, saj sem od tuod doma. Naložbe, kot je ta, so več kot potrebne, tudi za boljšo prepoznavnost na tujih trgih,« je na odprtju novega dela Wellness centra Termalija – Family Fun v Termah Olimia v Podčetrtku dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Do konca junija bodo prenovili še preostali del Termalije, naložba v vrednosti deset milijonov evrov pa je ena največjih v slovenskem turizmu v zadnjem času. Bazen z mivko za dojenčke, prvi takšen bazen v slovenskih termah in širše! Lipov list - April 2018

[close]

p. 11

Dogaja se 11 »Plavanje poživi telo in duha, še zlasti koristno pa je v termalni vodi,« gostom rad pove animator Jyodisen Murday (na fotografiji z novinarko Matejo Bertoncelj). Termalija Family Fun je namenjena še zlasti družinam z otroki, Terma­ lija Relax, ki jo bodo odprli konec junija, pa željnim sprostitve in rekre­ ativnega plavanja. »Termalija Family Fun je doslej še ne viden svet vodnih avantur, ki ponuja zabavo za vso družino: mogočno vodno oazo z notranjim in zunanjim bazenom ter amfiteatrom s prostorom za igro otrok, široke tobogane in plezalne mreže, vrhunec doživetja pa so avanturistična tobogana fun & splash in zabavna plezalna stena nad bazenom s slapovi,« je povedal Florjan Vasle, direktor družbe Ter­ me Olimia. Da je digitalna generacija čedalje zahtevnejša in da se ji je treba pra­ vočasno prilagajati, meni Vasja Čretnik, prokurist družbe. Še zlasti tej generaciji so namenjeni multidimenzionalno doživetje v 7D kinu, in­ teraktivne igre, igralne konzole, elektronska košarka in interaktivna Florjan Vasle (levo), Peter Misja in Vasja Čretnik: »Občina in Terme Olimia ciljamo na isti gol, zato smo še uspešnejši!« tla. Pomembna novost, še zlasti za mamice z dojenčki, je svet Baby Fun z bazenom z mivko in s posebnim senčnim jadrom za varnejše kopanje v poletnem času ter sodobnimi prostori za dojenje, previja­ nje in pripravo otroške hrane. »Podčetrtek, občina s številnimi, tudi mednarodnimi priznanji, posta­ ja najbolj intenzivna turistična destinacija v Sloveniji. Nenehna vlaga­ nja so kajpak potrebna, tudi v sam kraj. Pospešeno urejamo kolesar­ ske steze, športno dvorano imamo razprodano že za leto vnaprej, zgradili bomo stolp, s katerega bo razgled segel do Zagreba in dlje. Brez naložb ni prihodnosti v turizmu,« je poudaril Peter Misja, župan občine Podčetrtek.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Nova ponudba Term Olimia je prestavila mejnike zahtevnosti in udobnosti gosta na področju vodnih doživetij v termah. Lipov list - April 2018

[close]

p. 12

12 Fokus Foto: arhiv TKD Celje Projekt Kraljica Barbara (2011); Srednjeveška skupina Celjani s prijatelji v Pragi Turistično in kulturno društvo Celje Očarljivo mesto, ki so ga zaznamovali veliki ljudje Turistično in kulturno društvo Celje je trenutno edina prostovoljska in neprofitna organizacija, ki deluje na področju turizma v Mestni občini Celje. Začetki društva segajo v daljno leto 1871, s čimer je najstarejša takšna organizacija v Sloveniji. Med vidnejšimi nalogami društva v preteklosti so bili poleg celostne turistično-promocijske dejavnosti mesta ob Savinji tudi zasaditev celjskega mestnega parka, zelenic in drevoredov, obnavljanje in upravljanje Starega gradu Celje ter organiziranje raznih družabnih in turističnih prireditev. Od leta 1998 do leta 2006 smo organizirali med­ narodno prepoznavno prireditev Pod zvezdami Celjanov – Srednje­ veški dan na Starem gradu Celje. Da bi še bolj popularizirali celjsko zgodovino in zgodbo znamenitih Celjskih grofov, smo ustanovili Sre­ dnjeveško skupino Celjani, ki je še vedno med bolj prepoznavnimi takšnimi skupinami pri nas. Poleg tega pripravljamo eno najstarejših prireditev v Celju, Zlato vrt­ nico in metlo, kjer občanom že skoraj pol stoletja vsako leto podeli­ mo priznanja za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice. Za dolgoletni prispevek k razvoju turizma v Celju smo leta 2002 pre­ jeli Zlati grb – najvišje priznanje Mestne občine Celje. Skrivna ljubezen Alfreda Nobela A nismo zaspali na lovorikah. Od leta 2011 delujemo v lastnih prostorih, v prvem nadstropju Kvartirne hiše na Gosposki ulici v Celju. To je čudovi­ ta, renesančna mestna stavba, kjer so do konca 18. stoletja najemniški vojaki imeli svoj kvartir, pozneje pa so v njej živeli pomembni meščani. V 19. stoletju so v zdajšnjih društvenih prostorih živeli Hessovi; njihova naj­ starejša hči Sofija je bila kar dvaindvajset let skrivna ljubezen švedskega Lipov list - April 2018 izumitelja Alfreda Nobela. Marsikaj o Sofiji in »njenem« Alfredu lahko iz­ veste ob pokušanju peciva in meščanskega napitka na Čajanki Sofije Hess, ki je naš novi turistični program za organizirane skupine. V Kvartirni hiši so sicer na ogled prve tri figure pomembnih osebnosti iz Celja: popotnice Alme Karlin, rimskega senatorja Tita Varia Klemen­ sa in celjskega grofa Hermana II., ki pomenijo začetek našega rastoče­ ga muzeja Celjska zgodba. Muzej bo v končni postavitvi sestavljalo trideset celopostavnih figur celjskih znamenitežev, ki bodo, tudi s pomočjo sodobne tehnologije in delavnic, domačim in tujim obisko­ valcem povzeli slovensko zgodovino in dosežke. Tudi sicer smo oživitev naših novih prostorov vezali na razstavno de­ javnost in ustanovili Galerijo Kvartirna hiša. V zdaj že več kot pet­ letnem delovanju Galerije smo gostili razstave več kot sedemdesetih priznanih likovnih umetnikov, galerij in muzejev iz vse Slovenije in tujine. V njej so se zvrstile slikarske, kiparske, oblikovalske, muzejske in kostumografske razstave, z Galerijo Kvartirna hiša pa so se domačim in tujim umetniškim in strokovnim javnostim predstavili tudi številni celjski umetniki. Srednjeveška skupina Celjani Večina aktivnega članstva našega društva sestavlja Srednjeveško sku­ pino Celjani, ki razvija in izvaja srednjeveške animacijske programe in delavnice ter promovira zgodbe o Celjskih knezih.

[close]

p. 13

Fokus 13 Foto: Matija Golner Foto: Matija Golner Kvartirna hiša ponoči Figure na razstavi Celjska zgodba Uspešno smo izpeljali že dva zahtevna projekta: leta 2011 smo v ka­ tedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi postavili spominsko znamenje ogrski, nemški in češki kraljici Barbari Celjski, leta 2016 pa v Vavelski katedrali v Krakovu še poljski kraljici Ani Celjski. Oba projekta smo iz­ vedli s pomočjo Celjske škofije, Pokrajinskega muzeja Celje, Mestne občine Celje ter veleposlaništev RS na Češkem in Poljskem. Podobne projekte in mednarodna povezovanja načrtujemo tudi za naprej, saj so Celjski puščali svoje sledi po vsej Evropi. Med programi Srednjeveške skupine Celjani sta še zlasti uspešni ko­ stumografska delavnica, kjer proučujemo in izdelujemo replike sre­ dnjeveških oblačil in kostume različnih zgodovinskih obdobij za la­ stne potrebe, ter kulinarična delavnica, kjer se ukvarjamo s proučevanjem srednjeveških receptov in receptov iz drugih zgodo­ vinskih obdobij. Tako si s tematskimi zgodovinskimi dobrotami zači­ nimo marsikateri dogodek v Kvartirni hiši ali nastop v okviru Tabora pod zvezdami Celjanov. Osrednje mestne znamenitosti Z delom in programom pri Turističnem in kulturnem društvu Celje poskušamo dopolniti turistično ponudbo širšega celjskega območja, še zlasti pa starega mestnega jedra. Osnovo mestne kulturne in turistične ponudbe v Celju vsekakor se­ stavljajo lepo urejeno in spomeniško zaščiteno središče mesta, kjer lahko obiskovalci najdejo arhitekturno in zgodovinsko zanimive stav­ be (na primer Celjski dom, Narodni dom, Hohenwarterjevo hišo, »Plečnikovo« hranilnico, Cerkev sv. Danijela, Staro grofijo, Knežji dvor in Marijino cerkev) ter slikovite trge in ulice. Obiskovalci mesta se lahko napotijo na Savinjsko nabrežje, kjer vabijo sončne terase s kavarnami, mestnim parkom in številnimi sprehajal­ nimi potmi skozi Mestni gozd. Na strmi pečini Grajskega hriba so da­ leč vidne ruševine Starega gradu, ki je še vedno najbolj obiskana znamenitost mesta. Tam se lahko prepustite domišljiji in ob koncih tedna z živo zgodovino zaidete tudi v čas slavnih grofov Celjskih, se preizkusite v streljanju z lokom in drugih spretnostih, morda celo po­ kusite katero od srednjeveških dobrot. Razlogi za obisk okolice Tudi okolica Celja se ponaša z zanimivostmi. Le kakšnih šest kilometrov iz mestnega jedra proti severozahodu vas pričakuje urejeno obrežje Šmartinskega jezera, raj za ljubitelje ribištva in veslače. Na južnem robu mesta pa je v hribih Celjska koča, kjer je urejeno eno najboljših niže le­ žečih smučarskih središč pri nas. Do koče vodi tudi kakšno poldrugo uro dolg vzpon, pot pa vas bo peljala mimo hiške Alme Karlin. Razlogov za obisk knežjega mesta je še veliko: kulinarična ponudba naših kmetij, gostiln in kavarn, športni dogodki (tekmovanja v vesla­ nju na divjih vodah na Špici, denimo), sejmi in dnevi odprte kuhinje, glasbeni večeri Poletja v Celju s koncerti na mestnih trgih, vrhunske razstave v celjskih muzejih (na primer Celeia – mesto pod mestom v Pokrajinskem muzeju Celje ali Živeti v Celju z ulico obrtnikov v Muze­ ju novejše zgodovine Celje) ter pestra ponudba galerij in umetniških ateljejev v Umetniški četrti. Vabljeni v Celje in na obisk Kvartirne hiše!  Vesna Golner Utrinek z odprtja slikarske razstave Marka Jakšeta konec lanskega leta Čajanka Sofije Hess Foto: Marko Meštrov Foto: Matej Čepin Lipov list - April 2018

[close]

p. 14

14 Fokus Foto: www.visit-sevnica.com Sevnica z gradom Turistična zveza Sevnica Sevnica – lepa in gostoljubna Turistična zveza občine Sevnica je bila ustanovljena leta 2003 in združuje enajst društev s ključno nalogo: razvoj in pospeševanje turizma na območju, kjer delujejo, poleg tega pa s prireditvami, ki jih prirejajo, bogatijo turistično ponudbo občine. Zveza skrbi tudi za krepitev povezovanja s sorodnimi institucijami v Posavju in širše, na državni ravni. Osnovno poslanstvo zveze sta torej povezovanje in skrb za razvoj in pospeševanje turizma na območju občine Sevnica. Za lepše in prijaznejše okolje Že utečeni projekti zveze so spomladanske čistilne akcije, ki jih orga­ niziramo v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala Sevnica, kra­ jevnimi skupnostmi in turističnimi društvi. Lani smo ob koncu akcij in svetovnem dnevu Zemlje (21. aprila) začeli projekt sajenja avtohtone Sevniški grad Foto: www.visit-sevnica.com drevesne sorte: sevniške voščenke pri osnovnih šolah v občini Sevni­ ca, kar je nadaljevanje projekta sajenja občinskih lip, ki smo ga izvaja­ li med mandatom prejšnje predsednice Cvete Jazbec. Trajnostno naravnano je tudi ocenjevanje krajevnih skupnosti, vasi in zaselkov v občini. Rezultati ocenjevanja pomenijo nominacijo za uvr­ stitev na regijsko in državno ocenjevanje v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Naši kraji se pona­ šajo s kar nekaj naslovi najlepših in najbolj urejenih, ponosni pa smo na lanski dosežek naselja Šmarčna, ki je doseglo prvo mesto v kate­ goriji manjših mest v regiji Posavje in se s tem uvrstilo na ocenjevanje na državni ravni. Spomin(č)ek iz moje občine Septembra praznujemo svetovni dan turizma z odpiranjem goz­ dnega okna, vsako leto v eni od krajevnih skupnosti, s čimer pou­ darjamo tukajšnje kulturne in naravne vrednote. Letos se namera­ vamo v sklopu tega projekta vključiti tudi v akcijo Očistimo svet. Z začetkom predsedovanja sedanje predsednice zveze Annemarie Culetto smo rednim projektom dodali natečaj, vezan na področje turizma, k sodelovanju pa vabimo osnovne šole. Tema letošnjega natečaja bo Spomin(č)ek iz moje občine, pri čemer si bomo priza­ devali, da bomo najizvirnejšega pripeljali od zamisli do uresniči­ tve in ga vključili v ponudbo lokalnih spominkov. Vsako leto podeljujemo priznanja Azaleja najprizadevnejšim po­ sameznikom in gostinskim ponudnikom, na področju turizma. V sklopu občinskih prireditev pripravimo novembra na gradu v Lipov list - April 2018

[close]

p. 15

Fokus 15 Foto: arhiv TZ Sevnica Foto: arhiv TZ Sevnica Zeleno okno Zasaditev voščenke Sevnici predavanje o aktualnih temah o turizmu in podelimo po­ sebna občinska priznanja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Tesno sodelovanje različnih akterjev v turizmu Vse leto smo prisotni na terenu oziroma po vsej občini, svetujemo in so­ delujemo pri urejanju okolja, spodbujamo varstvo okolja ter naravne in kulturne dediščine. V sodelovanju s šolami pripravljamo delavnice za otroke in si prizadevamo za njihovo izobraževanje in vključevanje v delo v turizmu. Vsako leto izdajamo promocijsko gradivo, ki predstavi vsaj enega naših projektov. (Več o njih si lahko preberete na naši spletni stra­ ni: www.turizem-sevnica.si.) Veseli nas, da imata posluh za naše delo tudi Občina Sevnica in Javni zavod KŠTM Sevnica, s katerima tesno in redno sodelujemo. Letos bomo sodelovali tudi pri oblikovanju strategije razvo­ ja turizma v občini Sevnica. Prizadevamo si za ustvarjanje ugodnih in prijaznih razmer za vse, ki so vključeni v delo v turizmu, tako domačinov kot obiskovalcev na občinski, regijski in nacionalni ravni. Turistične zanimivosti v sevniški občini Območje, kjer deluje Turistična zveza občina Sevnica, je enako povr­ šini občine Sevnica, ki se razprostira po levem in desnem bregu reke Save. Da je bilo območje naseljeno že v pradavnini, med drugim pričajo ostanki starokrščanske naselbine Ajdovskega gradca iz 5. in 6. stoletja. Sevnica se prvič omenja v 13. stoletju, v obdobju, ko je na hribu nad starim mestnim jedrom začel nastajati istoimenski grad. Ta je zdaj osrednji kulturni in s svojim obnovljenim parkom tudi naravni spomenik občine. Območje občine Sevnica je narava obdarila z dvema avtohtonima rastiščema. Nad Boštanjem in v okolici Tržišča se razrašča znameniti rumeni sleč ali, kot pravijo domačini, azaleja. Na Lovrencu nad Okro­ glicami pa travnike v modrino, prav tako v maju, odene clusijev svišč ali encijan. Najvišji hrib v občini je Lisca, priljubljena točka za pohodnike, gorske kolesarje in jadralne padalce, z lepo naravo pa privablja tudi vse dru­ ge ljubitelje hribov. Za kulinarične in enološke užitke skrbijo kmečki turizmi in gostilne, med katerimi naj omenimo gostilno Repovž v Šentjanžu. Malkovške gorice ponujajo pogled na edini vinogradniški amfiteater in se pona­ šajo z odličnim cvičkom. Pot v vrh vinske kulture si v zadnjih letih utira tudi modra frankinja, ki ji v občini namenjamo poseben dan s festivalom modre frankinje (drugi četrtek v juniju). Tukajšnje griče krasijo mnogotere cerkvice in kapele, v občini so ure­ jene številne učne in naravoslovne poti. Prireditve, ki jih, poleg preo­ stalih, organizirajo turistična društva, združena pod okriljem Turistič­ ne zveze občine Sevnica, pa v vseh letnih časih obiskovalcem ponujajo številne možnosti za razvedrilo in doživetja. Zato obiščite Sevnico in njeno okolico!  TZ Sevnica Griče krasijo mnogotere cerkvice in kapele Foto: www.visit-sevnica.com Lipov list - April 2018

[close]

Comments

no comments yet