Revija Lipov list oktober 2017

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list oktober 2017

Popular Pages


p. 1

 OKTOBER 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Zelena shema slovenskega turizma Moja dežela – lepa in gostoljubna Izbrani so najboljši v akciji Kulinarični kotiček Center za kulinariko in turizem KULT316 Trendi Pot pastirskih škratov na Krvavcu Foto: Nordijski center Planica

[close]

p. 2

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje. Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej dogovorjeno temo. Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega prostora? Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo delavnico - tečaj. Svoje aktivnosti objavljamo na www.kuharjislovenije.si in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije e-mail: info@kuharjislovenije.si Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike, saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in dosegajo zavidljive rezultate.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Nordijski center Planica INTERVJU  04-06 Jana Apih o Zeleni shemi slovenskega turizma: »Tujci nam zavidajo podporo na nacionalni ravni« MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Kranjski Gori 11-17 FOKUS  TD Škofja Loka praznuje 120-letnico 20-21 TZS  Mladi turistični vodnik: Izjemen potencial za slovenski turizem 22 NAMIG ZA IZLET  Samosvoja šola v Radovici pri Metliki Smledniški Stari grad Na obisku v Porabju ZGODBE V TURIZMU  Ovčarski bal – uspešno ohranjanje tradicije na Jezerskem 25-29 36-37 POD DROBNOGLEDOM  38-39 RTD TZS: Vsi nasmejani s trgatve – letnik bo odličen INOVATIVNO  40 Youth hostel Ars Viva: Turizem, ki je dostopen vsem SKOK K SOSEDOM  Messner Mountain Museum Firmian 41 REVIJA LIPOV LIST JE ZDAJ TUDI NA SPLETU! VABLJENI K BRANJU NA NASLOVU: www.turisticna-zveza.si/lipovlist/ UVODNIK Na začetku poletja so na Krvavcu odprli novo pravljično-doživljajsko Pot planinskih škratov. Takoj je požela uspeh in sredi avgusta sem mu bila tudi priča: številne družine z otroki so se potepale po poti, od ene doživljajske točke na njej do druge, otroci s Škratovo beležko v roki, ki so jo vestno izpolnjevali. In navdušeno piskali v pastirske piščalke, v neizmerno veselje odraslih ... Pot temelji na izvirni zgodbi iz slikanice O pastirjih in škratih s Krvavca in povezuje ključne identitetne elemente Krvavca: pašništvo, zdravilna zelišča in življenje v gorah. Zgodba zanjo je premišljeno zastavljena, njena izvedba pa je kakovostna, dosledna in brez razpok. Ima tudi zelo jasno izbrano ciljno skupino: družine z otroki. Ni tudi zanje, ampak je predvsem zanje, je poudaril Uroš Grilc, eden od avtorjev projekta, v pogovoru o poti, ki ga objavljamo v tej številki Lipovega lista. Krvavec ima od letošnjega poletja tako vrhunski integralni turistični proizvod, ki ima tudi neposredno tržno vrednost in takojšnji prodajni učinek (nakup vozovnice za vožnjo oziroma vožnje z gondolo in sedežnico, nakup Škratove beležke, malica ali kosilo na planini, spodbujeno s škratovim kosilom in pastirsko malico). Celovito doživetje za ciljno skupino, ki je v turizmu izjemno pomembna. Ima torej profesionalno izvedeno tematsko doživetje in »drzne« si premagati bojazen pred tem, da bi s preozkim profiliranjem ciljne skupine kakšno zgrešil. Oboje obeta precejšnje možnosti za dolgoročni uspeh. Ne prvo ne drugo v slovenskem turizmu (še) ni ustaljena praksa. Še – kajti Slovenija je vendarle na poti »butičnega« in »petzvezdičnega« razvoja, takšne so navsezadnje strateške in trženjske usmeritve zanj. Pot pastirskih škratov je nedvomno projekt, ki docela ustreza obema razvojnima paradigmama. Je natanko to, kar naj bi bila doživetja: lokalna, avtentična, vključujoča, trajnostna. Za zdaj je to zgodba Krvavca, ki naj bi se v prihodnjih letih dopolnjevala in nadgrajevala, je pa lahko odličen model za razvoj podobnih doživetij drugod po Sloveniji. Ne zgolj za poti; zgodba, na kateri temelji, in njena izvedba sta zlahka model tudi za doživetja z drugačno vsebino. In treba se bo podvizati. Slovenija je resda izjemno lepa država s čudovito naravo in dovolj žlahtno kulturno-zgodovinsko dediščino. A turizem se še vedno prepogosto bolj kot ne opira na te danosti, premalo pa ustvarja domiselne vsebine, ki bi presegale uživanje v razgledih in pogledih ter pokušanju lokalne kulinarike. Oziroma: premalo ustvarja kakovostne vsebine z »visoko dodano vrednostjo«, kot se rado poudarja pri nizanju želja, vezanih na razvoj turizma. Pred časom je turistična vodnica v pogovoru za Lipov list dejala, da je med tujimi turisti v Sloveniji čedalje več takšnih, ki vedo za Slovenijo in so si glede na promocijo države o njej oblikovali neko mnenje. Ti imajo ob obisku velika pričakovanja, ki pa se ne uresničijo v celoti, je opozorila. Promoviramo se kot butična država, a to v resnici (še) nismo in zato so nekateri turisti razočarani, je dejala. Ob koncu potepa po Poti pastirskih škratov na Krvavcu otroci odkrijejo čarobni izrek, s katerim bodo planino rešili škratjega uroka in pomagali pastirjem. Hm, tudi slovenskemu turizmu ne bi škodil kakšen čarobni izrek za odpravo velikih in malih urokov, ki upočasnjujejo njegov razvoj!  Mateja Gruden, urednica 3 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: osebni arhiv Jane Apih Jana Apih, Goodplace, o Zeleni shemi slovenskega turizma »Tujci nam zavidajo podporo na nacionalni ravni« Slovenija v zadnjem letu v svetu odmeva kot zgled trajnostnega razvoja turizma. Na seznamu najbolj trajnostnih destinacij na svetu, ki so ga objavili ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, na Portugalskem na dogodku Global Green Destinations Day (lani je bil v Ljubljani), so Ljubljana, Podčetrtek in skupina Slovenia Green Destinations; vse te destinacije so prejele znak Slovenia Green, priznanje za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja turizma v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Skrbnica sheme je Slovenska turistična organizacija (STO). STO je leta 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zele­ nega turizma. Leta 2014 so v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je bila tedaj STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. O njej smo se pogovarjali z Jano Apih iz Tovarne trajnostnega razvoja Goodplace, ki je sodelovala pri pripravi sheme in je tesno vpeta v njeno izvajanje. Goodplace je slovenski partner STO pri Zeleni shemi, poleg med­ narodnega, Green Destinations. Je akreditiran za ocenjevanje in svetovanje destinacijam in ponudnikom, ki se vključujejo v shemo. Lipov list - Oktober 2017 Razlaga zelenega turizma je pogosto zelo ohlapna; kako ga definira Zelena shema slovenskega turizma? Zelena shema opredeljuje zeleni turizem kot trajnostni turizem, ki presega zgolj skrb za okolje oziroma naravo, s čimer se termin zeleni turizem najpogosteje povezuje. Trajnostni koncept je precej širši: obsega tudi skrb za lokalno skupnost, ukvarja se z družbeno-ekonomskimi vplivi turizma, vplivi na kulturo ... Ukvarja se z vprašanji, ali, denimo, turizem zaposluje lokalno prebivalstvo in kako se tudi sicer vključuje v lokalno ekonomijo in kulturo. Koncept trajnostnega turizma torej poudarja načine delovanja in

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info Zelena doživetja v Ljubljani, prvi slovenski destinaciji z zlatim znakom Slovenia Green poslovanja, ki povečujejo pozitivne učinke turizma in zmanjšujejo negativne. Ko je govor o Zeleni shemi, je torej govor o trajnostnem razvoju turizma; zelena barva je njegov simbol. Pravkar ste se vrnili iz tujine, iz Litve in iz Portugalske; v obeh ste predstavili Zeleno shemo. Ta zbuja v tujini precej zanimanja. Zakaj? Še zlasti zato, ker je obenem nacionalni in gobalni program: globalne standarde smo »zapakirali« v nacionalni program s svojo znamko Slovenia Green, nad katero bedi STO. Tujina nam zavida, da imamo nacionalni program, ki ga podpirajo nacionalne institucije, s čimer mu dajejo legitimnost. Marsikdo iz tujine mi pove, da so v njihovi državi na tem področju dejavni, a brez podpore na nacionalni ravni ne pridejo prav daleč. Poleg tega težave in izzivi, ki jih prepoznavamo skozi delovanje sheme, ne ostajajo na ravni destinacij in ponudnikov, ampak dosežejo nacionalno raven; vsi, ki se vključijo v shemo, imajo zagotovilo za skupno premagovanje težav in lotevanje izzivov. In navsezadnje so vključeni v promocijske aktivnosti STO – s shemo so opaznejši, prepoznavnejši. Pri čem se drugim državam najpogosteje zalomi? Mislim, da smo ubrali pravo pot, ko smo sklenili, da ne bomo razvijali svojih standardov. Če bi jih, bi jih morali nenehno preverjati, pozorno spremljati njihovo aktualnost; tako pa uporabljamo globalne standarde, ki jih je razvil nekdo drug (Green Destinations, op. p.) in tudi skrbi za njihovo aktualnost. Na Švedskem, recimo, imajo nacionalno zeleno shemo, vendar so zanjo razvili svoje standarde in se morajo nenehno ukvarjati z njihovo vsebino, da bi dohitevali aktualne trende. Nam se ni treba ukvarjati s tem, čas lahko namenjamo procesom in rezultatom. Tudi za nastanitvene objekte nismo razvili svoje znamke, ampak smo zanje pripravili nabor že veljavnih certifikatov s področja trajnostnega turizma; tako lahko ponudniki sami izbirajo, kateri znak jim najbolj ustreza glede na njihove specifike. Ker uporabljamo globalne standarde, smo tudi avtomatično vključeni v globalno promocijo. Dober primer za to je natečaj Green Destinations Top 100 Sustainable Destinations (Top 100 trajnostnih destinacij, op. p.): ker za destinacije uporabljamo njihove standarde, so naše destinacije, ki dobijo zlati znak Slovenia Green, uvrščene na ta seznam (zdaj sta dve, Ljubljana in Podčetrtek, op. p.), saj za to že izpolnjujejo vse kriterije. Za destinacije (in parke, ki se prav tako vključujejo v Zeleno shemo) ste torej prevzeli standarde Green Destinations; kaj pa za nastanitve? In turistične agencije, ki so tudi že vključene v shemo? Znake Travelife, Green Globe, Green Key, EU marjetica. EMAS in Bio Hotels. Ponudniki se sami odločijo, kateri jim najbolj ustreza. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da vsi prevzamejo isti certifikat, ker niso vsi primerni za vse. EU marjetica, recimo, je predvsem okoljska, Bio Hotels zahteva popolno ekološko usmeritev; eni so dražji od drugih ... Shemo ste začeli razvijati pred tremi leti; kako je zaživela? Prvi poziv za vključitev v shemo smo objavili leta 2015. Največji preboj je prinesla na ravni izobraževanja in ozaveščanja. Destinacije in ponudniki čedalje bolj razumejo ta prizadevanja in o njih razmišljajo. Tisti, ki so se vključili v shemo (STO sicer objavi poziv za vključitev vanjo na začetku leta), povedo, da so se s tem veliko naučili – o sebi in o trajnostnem razvoju na splošno. Destinacije, ki se vključijo v shemo, dobijo z delom, ki jim ga nalaga shema, in izobraževanji, ki jim jih zagotavlja, zelo dober vpogled v to, kako delujejo. Shema tudi spodbuja povezovanje med različnimi akterji, sektorji, ki pa so pomembni za trajnostni razvoj. Marsikje so prvič sedli skupaj predstavniki občin, urbanizma, komunale ... Shema jim tudi nalaga pripravo akcijskih načrtov, v katerih opredeljujejo konkretne ukrepe za razvoj trajnostnega turizma – korak za korakom. Poleg tega jim vključitev v shemo prinaša dodatno promocijo. Tudi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti se čedalje bolj odzivajo na spodbude k vključitvi v shemo. Med njimi je, recimo, odličen primer Hotel Park Ljubljana, ki ga je vstop v shemo spodbudil k iskanju novih in novih rešitev, v zadnjih letih pa je povsem spremenil delovanje in svojo podobo. V Ramadi v Kranj­ ski Gori so se povezali s Kulturno ekološkim društvom Smetumet in bodo iz odpadnih materialov pripravili turistične spominke. Lipov list - Oktober 2017

[close]

p. 6

Intervju 6 Letos je zlati znak Slovenia Green prejel tudi Podčetrtek. Izjemno pomembno pa je tudi, da smo s shemo dobili vpogled v nekatere težave slovenskega turizma, kot je denimo vprašanje zmogljivosti destinacij, ki je postalo odmevno to poletje. Letošnje poletje se je trajnostni razvoj turizma marsikje v Sloveniji znašel na preizkušnji: ob precejšnjem povečanju števila turistov in brez ustreznega upravljanja destinacij. Verjetno bo treba začeti razmišljati o tem? Že lani smo predlagali projekt, v okviru katerega bi ugotavljali zmogljivosti destinacij in oblikovali modele upravljanja obiska, saj se s tem ne ukvarja nihče. Tako bi dobili vpogled v ključne težave in izzive. Je pa letošnje poletje pokazalo razliko med tem, kako so gnečo dojemale destinacije in kako obiskovalci. Dejstvo je, da ima poletje konico, ko je obisk največji, je bil pa ta letos res zelo velik. A zdaj bi težko rekli, da ima Slovenija s turizmom že velike težave. Je pa pravi čas za to, da začenjamo razmišljati o njih in o tem, kako jih bomo zajezili, kako bomo določili zmogljivosti destinacije, pod kakšnimi pogoji ...? Kakšen pa je odziv destinacij in ponudnikov na zeleno shemo? Pozitiven. Že od začetka. Mislim, da je shema zaživela, ker sta se srečali pobudi z nacionalne ravni in ravni destinacij in ponudni­ kov. Čedalje več destinacij in ponudnikov je razmišljalo, da bo treba stopiti v korak s trendi na področju trajnostnega razvoja turizma, STO pa je razmišljala o nacionalnem programu, ki bi ga spodbudil. Tako se je že prvo leto v shemo vključilo petnajst destinacij. Številni razmišljajo: »Če ne to, pa prihodnje leto.« Zdaj je ocenjenih oziroma ima zlati, srebrni ali bronasti znak Slovenia Green Destination triindvajset destinacij. (Znak imajo tudi trije parki, op. p.) Kako pa je shema zaživela med hotelirji in drugimi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti? Ob uvedbi sheme je bila v Sloveniji zgolj peščica nastanitvenih objektov z okoljskim znakom, večinoma EU marjetico. Ministrstvo Lipov list - Oktober 2017 Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info za gospodarski razvoj in tehnologijo je že dalj časa spodbujalo pridobitev marjetice, a večjega zanimanja zanjo ni bilo. S tem, ko smo ponudnikom omogočili večji nabor znakov, smo naredili velik premik. Ministrstvo tudi spodbuja pridobivanje certifikatov – no, to je še ena naša posebnost, ki nam jo tujina zavida. Poleg tega pa destinacija ne more prejeti zlatega znaka Slovenia Green, če nima vsaj enega ponudnika nastanitev z enim od certifikatov, ki smo jih ponudili v okviru sheme. Tako so začele destinacije spodbujati ponudnike nastanitev, naj se vključijo v shemo. Dejansko je zanimanje zanjo med ponudniki nastanitev čedalje večje. Kako pa se preverja upravičenost do znaka čez čas, ko bi utegnila vnema malce popustiti? Destinacije morajo pripraviti akcijski načrt, ki ga potrdi občina, in vsako leto poročajo, katere ukrepe so že uresničile, katere še bodo. Po treh letih se jih ponovno oceni. Ker so prve destinacije v shemo vstopile pred dvema letoma, še ni bilo ponovnih ocenjevanj. Pri ponudnikih, ki pridobijo znak glede na certifikat, ki ga imajo, je podaljševanje avtomatično, če so seveda še upravičeni do certifikata. Zeleni turizem je že leta – ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod v svetu – privlačna marketinška beseda, ki pa se zelo ohlapno in svobodno uporablja ter pogosto ne zagotavlja tega, kar bi morala: turizem, ki skrbi za okolje v širšem pomenu. Ali lahko ukrepi, kakšna je shema, to zavrejo? Zagotovo s shemo uvajamo red na tem področju. Znak Slovenia Green je verodostojna obljuba gostu. Zgovoren je primer britanskega trga. Znak Travelife (certifikacijska shema za trajnostni turizem, ki svojim članom z vpeljavo procesnih sprememb pri poslovanju pomaga znižati stroške ter izboljšati okoljske, socialne in ekonomske vplive, op. p.) je razvilo združenje britanskih turo­ peraterjev in agencij ABTA zaradi pritožb njihovih gostov nad netrajnostnimi storitvami v destinacijah oziroma pri ponudnikih. Zato so sklenili razviti svoj certifikat in spodbuditi ponudnike, s katerimi sodelujejo, k trajnostnemu poslovanju in dvigu kakovosti storitev – zaradi zadovoljstva gostov. Raziskave so pokazale, da je to bistveno večje pri ponudnikih, ki imajo certifikat, kot pri tistih, ki ga nimajo. Shema za zdaj vključuje destinacije, parke, ponudnike nastanitev in agencije. Pa doživetja? Navsezadnje je v zadnjem času veliko govora o tem, da naj bi Slovenija postala destinacija z zelenimi, butičnimi, petzvezdičnimi doživetji. Tu je zgodba kompleksnejša. Pripravili smo priročnik za zelena doživetja, s katerim smo želeli pojasniti, da to niso zgolj doživetja v naravi, ampak se navezujejo na širši, trajnostni koncept turizma. Zelena doživetja so tudi tema srečanj konzorcija, v katerem so destinacije in ponudniki z znakom Slovenia Green. Na tem področju bo potrebnega še precej dela ... Velik korak ste naredili na področju destinacij in nastanitev – so doživetja naslednji velik izziv? S shemo smo po mojem mnenju zagotovili osnovo, nekaj, kar preprosto potrebujemo, in da to, kar obljubljamo, tudi dosledno izpolnjujemo, uresničujemo. A zdaj bo treba stopiti naprej. Razmišljamo o tem, da bi v vsaki destinaciji razvili nabor recimo petih top zelenih avtentičnih doživetij, ki bi bila reprezentativna zanje in bi ustvarjala dodano vrednost njihovi turistični ponudbi. To, kar smo že dosegli, moramo seveda vzdrževati in peljati na­ prej, obenem pa moramo razmišljati, kako shemo vtkati v vsa področja turizma: restavracije, privlačnosti ... In seveda na področje doživetij, da bi ta dejansko bila zelena, butična in petzvezdična.  Mateja Gruden

[close]

p. 7

Dnevi slovenskega turizma 2017 Najvišja priznanja v turizmu 7 Aktualno Na Dnevih slovenskega turizma v Kranjski Gori so podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto. Turistično gostinska zbornica Slovenije je podelila priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviću, ki z izjemno učinkovitim, prodornim in uspešnim destinacijskim menedžmentom vidno vpliva na trajnostni razvoj turizma ne le v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji. Prestolnico vodi v skladu s smernicami trajnostnega razvoja turizma in varovanja kulturne dediščine ter ima izjemno vlogo pri povezovanju ključnih deležnikov v turizmu, v Sloveniji in zunaj naših meja. Pod njegovim vodstvom so se razvili in se razvijajo številni novi trajnostno naravnani turistični proizvodi in storitve. To so zgolj nekateri razlogi za odločitev zbornice, ki je v svoji utemeljitvi priznanja med drugim še zapisala, da so optimizem, jasnost odločitev, razvojna naravnanost in ideologija Zorana Jankovića izjemni. Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in promocijo kulinarike, ki ga podeljuje sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je prejela Marija Čop (Pr Čop iz Podkuma pri Zagorju ob Savi). Svoje podjetniško poslanstvo opravlja že tri desetletja, Zasavje pa bi bilo brez nje še vedno razmeroma bela lisa na kulinaričnem zemljevidu Slovenije. Uspešno družinsko podjetje zdaj vodi njen sin, mladi kuharski mojster Lojze, kar je eden njenih največjih dosežkov; prenos gostinske dejavnosti na mlade je pogosto zahtevna naloga. Sedež podjetja je v Podkumu, kjer so pred leti odprli novo gostilno. Ta je članica skupine Gostilna Slovenija, v njej pa dosledno uporabljajo lokalna in regionalna živila. Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, sta prejela Fontana piva Zeleno zlato in EXPO Postojnska jama kras. Fontano piva so odprli konec lanskega leta. Občina Žalec je zamisel zanjo uresničila s povezovanjem številnih lokalnih deležnikov in veliko mero zagnanosti in zaupanja vanjo. Zdaj je fontana, ki temelji na lokalni hmeljarski tradiciji, zgodba o uspehu, ki navdihuje še zlasti manjše, turistično manj znane destinacije. Je edinstvena, a ne tudi samozadostna turistična privlačnost. Njen upravljavec si prizadeva, da njen uspeh spodbuja k povezovanju turističnih ponudnikov in razvoju nove ponudbe. Podjetje Postojnska jama, upravljavec istoimenske in najbolj obiskane slovenske turistične znamenitosti, je pisano paleto tematskih ogledov jamskega sistema leta 2015 dopolnilo z največjo interaktivno razstavo o krasu na svetu. EXPO Postojnska jama kras obiskovalcem približa kraški podzemni svet in življenje v jamah na izviren način: z analognimi in digitalnimi orodji, ki so plod slovenskega znanja in razvoja ter sodelovanja z nacionalnimi strokovnimi inštitucijami. Projekt postavlja nove muzejske standarde, tako po tehnološki plati kot povednosti. Kristalni Triglav, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Fijet Slovenija, je prejela Slovenska turistična organizacija. S ponovno osamosvojitvijo leta 2015 in povečanjem proračuna za promocijo je STO doživela preporod. Z inovativnimi promocijskimi akcijami v sodelovanju s turističnim gospodarstvom in preostalimi deležniki je pomembno vplivala na povečanje obiska tujih turistov in deviznega priliva od turizma. Zelo je okrepila domiselne digitalne kampanje in sodelovanje z najvplivnejšimi turističnimi mediji v državah, od koder k nam prihaja največ turistov. Aktivnosti STO tudi močno vplivajo na razvoj trajnostnega turizma v Sloveniji, za kar je država prejela že več uglednih nagrad. Kristalni Triglav za osebnost leta 2017 pa je v imenu vseh prirediteljev letošnjih Dnevov slovenskega turizma prejela Ana Roš iz Hiše Franko v Kobaridu, najboljša kuharska mojstrica na svetu, ki je Slovenijo pos­ tavila na kulinarični zemljevid sveta. Je najbolj prepoznavna ambasadorka slovenskega turizma in izjemna ponudnica vsega, k čemur ta teži: butičnega, zelenega in trajnostnega. Ambasador slovenskega turizma je postal profesor Peter Lexe. Rojen v Beljaku na Koroškem je svojo kariero, ki ga je med drugim vodila k časopisom Kaerntner Tageszeitung, Kurier, Kleine Zeitung, Kaerntner Regionalmedien in Mein Sonntag, posvetil kulinariki in poznavanju vin. V prispevkih se je pogosto sprehodil po kulinarični Sloveniji, še zlasti po Brdih, v zadnjih dvajsetih letih pa je v Slovenijo kot organizator in vodnik pripeljal več kot 150 zahtevnih skupin avstrijskih in nemških gostov, ki so pod njegovim mentorstvom spoznavali slo­ vensko kulturo in enogastronomijo. TZS/STO Priznanje Turistične zveze Slovenije: Karl Vernik Priznanje TZS za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije prejme Karl Vernik, dolgoletni predsednik republiškega Turističnega drobnogleda TZS in nekdanji predsednik TD Zbilje. Do upokojitve leta 2000 je bil direktor veleprodaje Petrola za Gorenjsko; pred tem je bil zaposlen v Istrabenzu, ki se je leta 1985 združil s Petrolom. Že kot direktor je podpiral lokalna medvoška društva in organizacije, še zlasti TD Zbilje, ki mu je predsedoval od leta 1991 do leta 2003. V tem času se je turizem na Zbilju razcvetel, Karl Vernik pa je s svojo energijo bistveno pripomogel k razvoju kraja v priljubljeno turistično destinacijo za dnevne goste. Z bogatim znanjem in izkušnjami je še vedno nepogrešljiv v tamkajšnjem turističnem društvu; zdaj v vlogi podpredsednika. Leta 2003 je postal prvi predsednik Turistične zveze Medvode in s svojim delom postavil temelje uspešne zveze. Ta združuje osem turističnih društev, ki so temeljni nosilci družbenega dogajanja in urejenosti krajev medvoške občine. Od leta 2000 je aktiven tudi v TZS, kjer že šestnajst let vodi ekipo Turističnega drobnogleda, ki preverja urejenost krajev v Sloveniji, z ekipo sodelavcev z različnih področij pa tudi pomaga pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo v krajih, ki jih obiskujejo. Lipov list - Oktober 2017

[close]

p. 8

Aktualno Slovenija ima novo turistično strategijo 8 Vlada Republike Slovenije je v začetku oktobra sprejela Strategijo traj­ nostne rasti slovenskega turizma 2017– 2021. Temelji na dosedanjih spoznanjih in razvojnih posebnostih slovenskega turizma, razvijanju konkurenčnih prednosti in spodbujanju sistemskih rešitev na tem področju, učinkovitem povezovanju nacionalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na področju razvoja turizma, spodbujanju razvoja turističnih proizvodov na podlagi prepoznavnih konkurenčnih prednosti Slovenije ter na razumevanju in uveljavljanju sodobnih metod in tehnik upravljanja s področja strateškega načrtovanja ter usmerjanja podjetniških konkurenčnih mrež, so ob sprejetju strategije zapisali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nova strategija je usmerjena v pospešen razvoj turizma in si bo prizadevala za doseganje naslednjih razvojnih ciljev turizma do leta 2021: dvig prilivov iz naslova potovanj na 3,7 do 4 milijarde evrov; od pet do 5,5 milijona turističnih obiskov; od 16 do 18 milijonov prenočitev; povprečno dolžino bivanja turistov od 3,1 do 3,4 dni; 18.000 do 22.000 novih turističnih sob; povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8000 na 12.000 zaposlenih. Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma je: »Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.«  L. L. Slovenski turizem je poletje sklenil pričakovano: z več turisti in prenočitvami Od začetka letošnjega leta do konca avgusta so v turističnih nastanitvenih zmogljivostih po podatkih Slovenskega statis­ tičnega urada (SURS) našteli več kot 8,8 milijona turističnih prenočitev, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prenočitev tujih gostov je bilo skoraj šest milijonov (dobri dve tretjini vseh) ali 17 odstotkov več kot lani; domačih je bilo pet od­ stotkov več. Več je bilo tudi prihodov turistov: skoraj 3,4 milijona, kar je 15 odstotkov več kot v prvem osemmesečju lani. Prihodov tujih turistov je bilo blizu 2,5 milijona (18 odstotkov več), domačih je bilo šest odstotkov več. SURS je konec septembra objavil podatke o turističnem obisku in prenočitvah v Sloveniji v avgustu in s tem tudi v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Avgusta so v nastanitvenih zmogljivostih našteli skoraj 2,2 milijona turističnih prenočitev, 12 odstotkov več kot avgusta lani, in skoraj 764.000 prihodov turistov, 13 odstotkov več kot avgusta leta 2016. Prenočitev tujih gostov je bilo skoraj 1,6 milijona (16 odstotkov več kot avgusta lani), domačih je bilo štiri odstotke več. Prihodov turistov iz tujine je bilo skoraj 600.000 (16 odstotkov več), domačih turistov je bilo tri odstotke več. Največ tujih turistov iz Italije Med tujimi gosti so avgusta našteli največ prenočitev Italijanov (skoraj 248.000 ali 16 odstotkov vseh), iz Nemčije (15 odstotkov), Nizozemske (11 odstotkov), Avstrije (sedem odstotkov), Francije in Združenega kraljestva (po štiri odstotke). Več turističnih prenočitev kot avgusta lani je bilo z vseh ključnih tujih trgov: gostov iz Nizozemske je bilo 36 odstotkov več, iz Nemčije 31 odstotkov več, iz Francije 13 odstotkov več, iz Združenega kraljestva šest odstotkov več, iz Avstrije pet odstot­ kov več in iz Italije tri odstotke več. Število prenočitev se je najbolj povečalo v kampih V hotelih so v drugem osrednjem poletnem mesecu našteli skoraj 943.000 ali 44 odstotkov vseh prenočitev turistov, v kampih dobro četrtino, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah sedem odstotkov, v apartmajskih in počitniških naseljih pet odstotkov, v mladinskih hotelih in delavskih počitniških domovih in apartmajih pa tri od­ stotke. Turističnih prenočitev je bilo v primerjavi z lanskim avgus- Lipov list - Oktober 2017 tom več v vseh nastanitvenih zmogljivostih, najbolj pa se je njihovo število povečalo v kampih, kjer so našteli 27 odstotkov več prenočitev kot avgusta lani. Več kot tretjina prenočitev v gorskih občinah Največ prenočitev turistov so avgusta našteli v gorskih občinah (34 odstotkov ali skoraj 738.000), nato v obmorskih in zdraviliških občinah (po dobro petino v vsaki) ter v Mestni občini Ljubljana (deset odstotkov). V vseh občinah je bilo število prenočitev avgusta večje kot pred letom dni: v gorsrkih se je povečalo za dobro petino, v Ljubljani za desetino, v obmorskih in zdraviliških občinah za pet odstotkov).  U. L. L. Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

[close]

p. 9

Aktualno Odprli hotel 9 Intercontinental Ljubljana Na svetovni dan turizma, 27. septembra, so na Bavarskem dvoru v Ljubljani slovesno odprli nov hotel Intercontinental, ki je s 83 metri višine in dvajsetimi nadstropji druga najvišja stavba v mestu (višja je le Kristalna palača v BTC Cityju). Hotel poleg menedžmenta verige Intercontinental zaposluje še okoli 110 turističnih delavcev, med njimi veliko Slovencev. Razprostira se na 23.000 kvadratnih metrih, ima 165 sob s 330 ležišči (arhitekturna podoba sob z različnimi ljubljanskimi motivi je delo münchenskega biroja Wrightassociates), 155 kvadratnih metrov velik predsedniški apartma, številne dvorane, velnes z bazenom in fitnesom ter izjemno razgledno ploščad z restavracijo in barom v najvišjem nadstropju. Ta je odprtega tipa in sprejme do dvesto gostov. Novi stekleni hotel naj bi v mesto privabljal goste, vajene razkošja, in tiste, ki stavijo na standarde verig elitnih hotelov, kot je Intercontinental, in za katere doslej v mestu ni bilo ustreznih zmogljivosti. Na Bavarskem dvoru je dolga leta zevala gradbena jama podjetja S1, ki naj bi tam postavilo enega od dveh načrtovanih nebotičnikov v sklopu severnih mestnih vrat, a je podjetje pristalo v stečaju, konec leta 2015 pa je srbsko podjetje Delta Holding začelo projekt gradnje prestižnega hotela; ta je po ocenah stala približno 40 milijonov evrov. Hotelske zvezdice Hotelske zvezdice pomenijo kategorizacijo hotelske kakovosti, vezane pa so na standarde, ki jih sprejme neka država za ocenjevanje hotelskega udobja, storitev in doživetij. Švicarji so bili pred več kot tremi desetletji prvi, ki so začeli označevati hotelsko kakovost z zvezdicami, pozneje pa so jih prevzele še druge evropske države, med njimi tudi Slovenija. Praviloma naj bi večje število zvezdic pomenilo kakovostnejšo nastanitev, vendar to ne drži vedno in povsod. Merila kakovosti so med posameznimi državami zelo različna, tako denimo štiri zvezdice v srednji Evropi še zdaleč niso enake štirim na jugu Evrope. Nacionalna hotelska kategorizacija je pač malce individualna reč. Sistem Hotelstars V tujini poznamo več različnih kategorizacij hotelov. V Evropi je ena bolj znanih in pogostih kategorizacija Hotelstars. Ta se uporablja slabo desetletje, pripravili pa so jo na podlagi dogovora treh evropskih držav (Nemčije, Avstrije in Švice) o poenotenju in primerljivosti kategorizacij, saj so bile te dotlej zelo različne in neprimerljive. Sistem zdaj uporabljajo v sedemnajstih državah: Nemčiji, Švici, Avstriji, Luksemburgu, Estoniji, Latviji, Litvi, Belgiji, Grčiji, Lihtenštajnu, Danski, Češki, Madžarski, Nizozemski, Švedski in Malti ter v Sloveniji. Priključitev sistemu pomeni prevzemanje mednarodnih standardov kakovosti, ki v očeh ciljnih gostov kotirajo više od nacionalnih. Kategorizacija v Sloveniji Slovenci smo s svojim pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih objektov, ki se zgleduje po Švici, Nemčiji in Avstriji, prvi v Evropi zastavili elektronsko kategorizacijo hotelov. To pomeni, da nastanitvam s kategorijo do treh zvezdic dopuščamo možnost samoocenitve. Pravilnik sicer temelji na kombinaciji obveznih in izbirnih elementov, tako da vsak nastanitveni obrat, odvisno od njegove opreme, velikosti ter prednosti in presežkov, dobi določeno število zvezdic. S tem naj bi turist prejel čim več informacij o ravni kakovosti storitev, ki jo lahko pričakuje. Višja kategorizacija pa zahteva preverjanje in strokovno oceno pooblaščenih ocenjevalcev. Samoocenitev objektov do treh zvezdic in redek nadzor (enkrat na pet let), kar je v primerjavi s tujino, kjer je enkrat ali dvakrat na leto, lahko povzročita, da hotelirji prvotne dosežene standarde zaradi nižanja stroškov sčasoma opustijo. Ob dejstvu, da si mednarodne franšize ali upravljalske pogodbe s svetovnimi verigami zmore privoščiti le malo slo­ venskih hotelov, je uvedba sistema Hotelstars pomembna za ugled slo­ venskega hotelirstva.  Renata Picej  Foto: Hotel Intercontinental Ljubljana Predaja ključa Hotela Intercontinental (z leve proti desni): Zoran Janković, župan Ljubljane; Ljiljana Mišković, žena Miroslava Miškovića, lastnika Delte; Stephen McCall, Chief Operating Officer, Europe, IHG; Marija Desivojević Cvetković Senior Vice President, Delta Holding; Angela Brav, CEO, Europe, IHG; Živorad Vasić, Area General Manager IHG; Miloš Cerović, General Manager, InterContinental Ljubljana. Lipov list - Oktober 2017

[close]

p. 10

Dogaja se Mlada portugalka 10 Nihče ni rad sam, tudi vino ne Ljubitelji jeseni, trgatve, vinskih dogodkov in zabave se vsako leto čedalje raje vračajo v Belo krajino. Ko se napolnijo belokranjske kašče in vinski hrami, dežela zablesti v jesenskih barvah. V soboto, 21. oktobra, pa bosta Društvo vinogradnikov Metlika in Turistično društvo Vigred Metlika na metliškem gradu že devetič zapored pripravila vinski festival Mlada portugalka, ki privabi številne Belokranjce, pa tudi obiskovalce z vseh koncev Slovenije. Posebnost portugalke je, da v zgolj nekaj tednih iz mošta dozori v mlado vino ter ponuja takojšnje užitke. Mlado vino je sveže, lahkotno pitno in sortno aromatično v vonju. V družbi s pečenim kostanjem pa ustvarja pravo malo čarovnijo. V starem metliškem mestnem jedru se bodo lahko obiskovalci že od poldneva s kozarcem pristnega belokranjskega vina sprehajali ob stojnicah lokalnih pridelovalcev tradicionalnih in sodobnih izdelkov. Dobrodošle so tudi družine z otroki, saj bo v Belokranjskem muzeju ob 13. uri poučna otroška ustvarjalna delavnica, ob 14. uri pa bo Ples­ no društvo Krokar poskrbelo za jesensko plesno rajanje. Ob 15. uri bo po trgu dišalo po topli belokranjski pogači, saj bo Društvo kmečkih žena v Konzumu pripravilo delavnico peke pogače. Uro pozneje se bo začel uradni program festivala: na prireditveni prostor pred metliškim gradom bodo prispeli konji z vozom, portugalko, predsednikom Društva vinogradnikov in kraljico metliške črnine. V sod, v katerem bo mlado vino, bodo zabili pipo in začelo se bo točenje portugalke. Na prireditvi bo tudi trgatev potomke najstarejše trte modre kavčine z mariborskega Lenta, ki raste pred gradom. Trgatev poteka po starih običajih, grozdne jagode vinske kraljice ročno stisnejo in jih ločijo od pecljev. Nato bo zdajšnja kraljica metliške črnine Katarina Plut po starei navadi grozdne jagode stlačila z nogami. Kulturni program bosta popestrili Folklorna skupina Bled in Tamburaška skupina Carmen Cord, na prireditvi pa bo na ogled tudi fotografska razstava Turizem smo ljudje. Obiskovalci bodo zvečer izbrali najboljšo mlado portugalko po njihovem okusu, dogajanje pa se bo ob igranju glasbene skupine bržkone zavleklo pozno v noč. Na festivalu predstavijo mlada vina številni priznani belokranjski vinarji, za kulinarične užitke pa poskrbijo gostinci, združeni v projektu Okusi Bele krajine. Prireditev Mlada portugalka je iz leta v leto prepoznavnejša in odmevnejša ter prispeva pomemben delež k prepoznavnosti Metlike na turističnem zemljevidu Slovenije.  U. L. L. Foto: Uroš Raztresen Slovenskemu planinskemu muzeju nagrada za najboljši slovanski muzej Nagrado Živa, ki jo Forum slovanskih kultur podeljuje za najboljši slovanski muzej, je letos osvojil Slovenski planinski muzej (SPM) v Mojstrani, ki je žirijo prepričal z domačim vzdušjem, izdelano vizijo in edinstvenostjo. SPM je prvi slovenski prejemnik te slovanske nagrade. Nagrado Živa, ki so jo poimenovali po slovanski boginji, so podelili 21. septembra v Vili Bled. Letos je bilo nominiranih triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, vsi pa so se predstavili v sklopu programa podelitve. Med nominiranci so bili trije slovenski muzeji, poleg zmagovalnega Slovenskega planinskega muzeja še Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Park vojaške zgodovine Pivka. Planinski muzej je lani v Švici sicer prejel tudi ugledno nagrado kralja Alberta I.  L. L./povzeto po zapisu na www.pzs.si  Foto: arhiv TD Dovje - Mojstrana Lipov list - Oktober 2017

[close]

p. 11

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2017 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Kranjski Gori Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo. 11 V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bila ocenjena jedra ter tematske poti. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Ponovno smo ocenjevali tudi slovenske vojašnice. Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor. 17 Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah Velika mesta 1. Koper 2. Kranj 3. Velenje Srednja mesta 1. Postojna 2. Ptuj 3. Zagorje ob Savi Manjša mesta 1. Žalec 2. Radlje ob Dravi 3. Cerklje na Gorenjskem Turistični kraji 1. Izola 2. Bovec 3. Bohinj Zdraviliški kraji 1. Rogaška Slatina 2. Podčetrtek 3. Dobrna Izletniški kraji 1. Velika Polana 2. Olimje 3. Šentjernej z Drčo Kampi 1. Kamp Menina 2. Kamp Tura 3. Kamp Podzemelj ob Kolpi Mladinska prenočišča 1. Hostel Pekarna 2. Hostel Tresor 3. Mladinski center Krško Jedra 1. vaško jedro Mojstrana 1. urbano jedro Grad Rače Spletno glasovanje – glas ljudstva Večja mesta 1. Koper Zdraviliški kraji 1. Podčetrtek Turistični kraji 1. Izola Bencinski servisi 1. BS Lesce 2. BS Mozirje 3. BS Črnomelj Tematske poti 1. Živi muzej Krasa 2. Škratova učna pot na Rogli 3. Pot kulturne dediščine Žirovnica Lipov list – Oktober 2017

[close]

p. 12

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2017 – VELENJE– Večje mesto 3. mesto 12 Začutite Velenje Velenje je živahno mesto z mladostno energijo. Moderna arhitektura, bogata kulturna dediščina, številne prireditve in možnosti za preživljanje prostega časa privabljajo čedalje več obiskovalcev. Mesto je zraslo na črnem zlatu in prav izkopavanje premoga je povzročilo nastanek treh jezer, ki zdaj vabijo z izjemnimi doživetji. Narava v Velenju očara na vsakem koraku – z velikimi zelenicami, mogočnimi drevesi in lepo urejenimi cvetličnimi gredicami. Velenje je mesto z vizijo in dobitnik znaka Slovenia Green Destination. Najmlajše slovensko mesto očara vsakogar. Je del Šaleške doline, ki so ji nekoč rekli tudi dolina gradov. V Velenjskem gradu na griču nad mestom domuje Muzej Velenje z več kot desetimi stalnimi in občasnimi razstavami. Šaleški grad je zaradi trikotne oblike edinstven v slovenskem prostoru; skupaj z gradovoma Ekenštajn in Turn je povezan v Pozojevo grajsko pot. Posebno doživetje je spust v skrivnostni podzemni svet Muzeja premogovništva Slovenije. Različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih s pomočjo avdiovizualne opreme upodablja dvajset izjemnih scen 150 metrov pod površjem, navduši še tako zahtevnega obiskovalca. V mestu in njegovi okolici je vsako leto več kot 1500 prireditev in kar nekaj odmevnih festivalov (Dnevi mladih in kulture, Poletne kulturne prireditve, Festival mladih kultur Kunigunda, mednarodni festival Lirikonfest in drugi). Med njimi ima posebno mesto največji otroški festival v Sloveniji, Pikin festival. Velenjska plaža že nekaj let navdušuje obiskovalce Velenjskega jezera iz vse Slovenije in tujine. Omogoča številne možnosti za preživljanje prostega časa – od kopanja, jadranja, supanja, srfanja in vožnje s pletno do poležavanja in uživanja v pestri gostinski ponudbi. V bližini so igrišča za golf, odbojko na mivki, tenis, nogomet in košarko, na voljo sta jezdenje po bližnji okolici in najem prostora za piknik. Brezplačno je na voljo vodni park s trampolinom, odbojnimi blazinami, ravnotežnimi ovirami in plezalno steno. Za najmlajše je urejeno otroško igrišče. Uživate lahko v jogi na supih ali se z njimi v družbi lokalnega turističnega vodnika odpravite odkrivat zgodbe »izgubljenih vasi«. Vabimo vas, da spoznate življenje rudarjev nekoč in danes, se povzpnete po 233 stopnicah na grajski grič, se sprehodite po poti zmaja Velenjska plaža. Foto: Aleksander Kavčnik Velenjski grad. Foto: Matej Vranič Promenada Paka. Foto: Aleksander Kavčnik Pozoja, si ogledate najvišji Titov spomenik na svetu, se vrnete v polpreteklo zgodovino na animacijski uri socializma ali pa sprehodite po modernističnem mestnem središču, predvsem pa vas vabimo, da začutite Velenje, tudi s sproščanjem ob jezerih Šaleške doline. Več informacij o Velenju vam bodo posredovali na Zavodu za turizem Šaleške doline, ki je odprt vse dni v letu, od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in 17. uro. Pokličete jih lahko na telefonsko številko: 03 8961 860 ali jim pišete na e-naslov: turizem@velenje.si. Več informacij o Velenju dobite tudi na spletnih straneh: www.velenje-tourism.si in www.velenje.si. Lipov list – Oktober 2017

[close]

p. 13

2017 – CERKLJE NA GORENJSKEM – Manjše mesto 3. mesto Moja dežela – lepa in gostoljubna Dobrodošli v Cerkljah na 13 Gorenjskem! Prepletanje tradicije in sodobnosti, starodavne zgodbe, harmonija z naravo, mirno okolje v zavetju Alp ... Cerklje na Gorenjskem so z ugodno lego na prehodu iz Ljubljanske kotline v visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp stičišče pestrega naravnega okolja, kulturne krajine in načina življenja tukajšnjih prebivalcev, vse to pa plemenitita še urejenost okolja in gostoljubnost ljudi, ki živijo tukaj. Cerklje obrobljajo polja, gore ... Foto: Janko Dermastja V središču Cerkelj dominira župnijska baročna cerkev Marije Vnebovzete. Ob njej je pokopališče z vežico, narejeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Ob cerkvi stoji spomenik skladatelja in dirigenta Davorina Jenka, ki se je rodil v vasi Dvorje pri Cerkljah. Številni znani Slovenci so se v Cerkljah rodili ali tu bivali. Nasproti stavbe Občine Cerklje je rojstna hiša gledališkega igralca in režiserja Ignacija Borštnika (1858–1919). Njegovo nadarjenost je opazil tudi tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, čigar vila stoji v Cerkljah; leta 1886 je namreč kupil pogorišče Lukeževe hiše in si na njem sezidal poletno rezidenco, zdajšnjo secesijsko Hribarjevo vilo. Ob njej je Spominski park z doprsnimi kipi pomembnih mož, ki so s svojim delom prispevali svoj delež k razvoju in prepoznavnosti ne samo Cerkelj, ampak slovenske kulture na splošno. Nasproti parka je Petrovčeva hiša iz 18. stoletja, ki priča o načinu življenja premožnejših kmečkih ljudi in gostilniški dejavnosti. V hiši zdaj domujejo turistično-informacijski center, Knjižnica Cerklje in muzej z etnološko in arheološko zbirko. Gričevnato zaledje Cerkelj ponuja številne možnosti za pohodništvo in aktivno preživljanje prostega časa. Zanimivo popotovanje po kraju in njegovi okolici pa lahko sklenete v eni od gostiln, ki ponujajo okusno domačo hrano. Kot je za podobo celovitega mozaika potreben sleherni kamenček, tako celotno podobo kraja gradijo drobne lepe malenkosti ... Prav umeščenost med slikovita polja, bistre vodotoke in planinske grebene Cerkljam omogoča, da svojo prihodnost prepoznavajo še zlasti v razvoju turistične ponudbe tudi za najzahtevnejše obiskovalce. Turizem se je v Cerkljah v zadnjem desetletju precej razvil. Gostov, tudi večdnevnih, je vsako leto več. Tako je čedalje več tudi Spominski park. Foto: arhiv Občine Cerklje ponudnikov nastanitev ter različnih športnih in rekreacijskih aktivnosti. Vizija kraja je razvoj prepoznavne turistične destinacije, ki bo poleg Rekreacijskega turističnega centra Krvavec in Aerodroma Ljubljana vključevala širšo turistično ponudbo, oblikovano na podlagi naravnih in kulturnih danosti. S strokovnim delom in povezovanjem na vseh ravneh si v Cerkljah prizadevajo za avtentična doživetja turistov, obenem pa za ohranjanje naravnega in kulturnega okolja. Spoznajte naravno in kulturno dediščino Cerkelj, ki vam jo bodo približale lokalne vodnice. Uživajte v gostoljubju domačinov, ki bodo poiskali načine za uresničitev vaših želja. Odkrijte Cerklje peš, s kolesom, motorjem, avtom ali na konju. Nagrajeni boste z nepozabnimi vtisi. Hribarjeva vila. Foto: Janko Dermastja Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: (04) 28 15 800 e-naslov: obcinacerklje@siol.net splet: www.cerklje.si Zavod za turizem Cerklje Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: (04) 28 15 822 e-naslov: info@tourism-cerklje.si splet: www.tourism-cerklje.si TIC Cerklje – Petrovčeva hiša Krvavška 1b, 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: (04) 28 15 822 e-naslov: info@tourism-cerklje.si Lipov list – Oktober 2017

[close]

p. 14

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2017 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj 1. mesto 14 Rogaška Slatina – od nekdaj občudovana Oaza zdravja, ki že stoletja slovi po vrelcih zdravja, se ponaša s številnimi nagradami in priznanji za uspešen in nenehen razvoj. Zdravilni učinki mineralne vode, ki jih dopolnjuje strokovno znanje, in prijazna turistična ponudba so ključni razlogi za zadovoljne goste z vsega sveta, ki se radi vračajo v to edinstveno turistično destinacijo. Njen bliskoviti razvoj je že dolgo tega spodbudila mineralna voda Donat Mg, zdaj pa slovi po številnih možnostih za aktivno in prijetno preživljanje časa. Njegovo priljubljenost krepi tudi možnost za srečevanje in spoznavanje ljudi, ki jih druži želja po kakovostnem, zdravem in sproščajočem oddihu. Rogaška Slatina že stoletja vabi v objem neokrnjene narave. Rogaška Slatina slovi po izjemno urejenih javnih površinah, sprehajalnih poteh in kakovostni infrastrukturni ureditvi, ki zagotavlja večjo prometno varnost. V mestu so lepo urejena krožišča, obnovljeni pločniki, urejene kolesarske steze in pisane palete cvetličnih gredic. Vse to izraža odnos občine do prebivalcev in obiskovalcev, ki so v Rogaški Slatini vedno in povsod dobrodošli. Turizmu se v Rogaški Slatini namenja posebna pozornost. Lani poleti so prenovili zgornji del zdraviliškega parka pri Paviljonu Tempelj, ki povezuje osrednji zdraviliški park z območjem za rekreativne dejavnosti pod Janino. Občina je uredila novo klančino, primerno za invalide, ki je park povezala z muzejem Anin dvor in kapelico sv. Ane, ki že stoletja bedi nad zdraviliščem. Nova prometna strategija, ki so jo pripravili v tem letu, bo nedvomno vidno pripomogla k uspešnejšemu razvoju turizma in gospodarstva na splošno. Poudariti pa velja tudi vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma. Rogaška Slatina je bila že od nekdaj kraj, ki je svojim obiskovalcem ponudil vedno »nekaj več«. Ob široki paleti zdravstveno-medicinskih programov in programov za dobro počutje (velnes) ponuja velik nabor kulturnih dogodkov, od koncertov različnih glasbenih zvrsti do umetniških razstav in drugih. Med njimi so tradicionalni dogodki: Anin festival (poletni glasbeni in umetniški dogodki v idiličnem ambientu zdraviliškega parka), kulinarični festivali, Festival Pranger (srečanje pesnikov in literatov), elitni Anin ples, nova zimska popestritev Kristalna vas (decembrska praznična ponudba z bogatim kulturnim program za odrasle in naše najmlajše) ... Obiščite nas in skupaj z nami odkrijte slat'nske vrelce, spoznajte dolgoletno tradicijo steklarstva, prepustite se kulinaričnim užitkom in žlahtni kapljici, oglejte si edinstveno zbirko kaktusov v tem delu Evrope, spoznajte zgodovino in privlačnosti Rogaške z obiskom zbirk na Aninem dvoru, doživite kulturo! Mesto vode, stekla in vina, ki trdno stoji na tradiciji in skupaj z njo stopa po poti sodobnosti in napredka – to je Rogaška Slatina, najlepši zdraviliški kraj v letih 2011, 2013, 2015. Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina Pegaz, simbol Rogaške Slatine Lipov list – Oktober 2017 Muzej Anin dvor

[close]

p. 15

www.terme-olimia.com 2017 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj 2. mesto 15 Najboljši wellness v Sloveniji www.turizem-podcetrtek.si

[close]

Comments

no comments yet