Revija Lipov list avgust 2017

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list avgust 2017

Popular Pages


p. 1

 AVGUST 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Blaž Veber, Turizem Kranjska Gora Potepanja Soteska Pekel Kulinarični kotiček BBQ na Zbiljskem jezeru Inovativno Večerja na zajli Foto: Martin Lindič

[close]

p. 2

TZS Naj – naj slovensko … Tekmovanje v urejanju in varstvu okolja, v kakovosti turistične ponudbe kraja ter gostoljubju prebivalcev v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2017 je v teku. Državna ocenjevalna komisija širom po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste, ki se potegujejo za prestižno priznanje Moja dežela – lepa in gostoljubna. Oddajte svoj glas tudi vi, preko spletne strani www.turisticna-zveza.si. Od 11. avgusta do 11. septembra glasujete za: NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto Celje, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto, Velenje NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Lendava, Moravske Toplice, Podčetrtek, Radenci, Rogaška Slatina, Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica), Bovec – Čezsoča, Cerkno, Izola, Kobarid, Piran, Portorož z Lucijo, Tolmin Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo. Sponzor projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna Slovesna podelitev priznanj v turizmu pod pokroviteljstvom predsednika države RS Boruta Pahorja “Moja dežela - lepa in gostoljubna 2017” bo 17. oktobra v Kranjski Gori.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Poljanska dolina ob Kolpi INTERVJU 04-06 Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora: Uspešna prizadevanja za daljšanje poletne sezone FOKUS 12-15 TD Poljanska dolina ob Kolpi: Kjer je Kolpa prijetno topla Društvo za ohranjanje dediščine, Gradež: Neokrnjena narava in ohranjena dediščina TURIZEM SMO LJUDJE 16-17 Polde Turk, predsednik Medobčinske TZ Slovenska Bistrica NAMIG ZA IZLET 26-27 Žuboreč potok, tolmuni, slapovi in slapiči, kaj je tu peklenskega KULINARIČNI KOTIČEK 32-33 Ob Zbiljskem jezeru bo septembra prvo mednarodno tekmovanje v BBQ-ju TURISTIČNI POKLICI 34-35 Turistični animator: »Ni večjega zadovoljstva od tistega, ko veš, da si gostu polepšal dan« POD DROBNOGLEDOM 38-40 Republiški turistični drobnogled TZS: Samo v raju je (menda) lepše REVIJA LIPOV LIST JE ZDAJ TUDI NA SPLETU! VABLJENI K BRANJU NA NASLOVU: www.turisticna-zveza.si/lipovlist/ UVODNIK Statistični urad RS Slovenije je zadnji julijski dan objavil začasne podatke o turističnem obisku v Sloveniji v prvem šestmesečju letos. Turistov je bilo 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, prenočitev 12 odstotkov več (tujcev kar 17 odstotkov več). Slovenska turistična organizacija je ob tem sporočila, da se bo po vsej verjetnosti turistična rast nadaljevala tudi preostanek leta. Istega dne sem prebrala intervju z Matev­žem Lenarčičem, pilotom (naravovarstvenikom, biologom ...), ki je že nekajkrat obletel planet zavoljo zbiranja podatkov za razumevanje podnebnih sprememb in njihovega vpliva na okolje. V njem je med drugim dejal: »Samoomejitev je edina perspektiva. Zeleni turizem, ki bo določil tudi zgornjo mejo števila obiskovalcev, ki jo določeno območje še prenese. In ne zeleni množični turizem, kot si ga želijo tudi naši turistični delavci.« In: »Posameznik je posameznik, če pa nas gre sto skozi gozd, smo rulja, ki škoduje zdravemu življenjskemu okolju. Problem planinstva ni planinec, ampak množica planincev, problem gorskega kolesarjenja ni kolesar, ampak sto gorskih kolesarjev, ki se spustijo po stezi.« Poleg tega sem tega dne v drugem članku prebrala, da gorski reševalci menijo, da bo letošnje poletje rekordno po številu opravljenih reševalnih akcij v gorah, ki jih poleti obiskuje čedalje več ljudi, tudi tujih turistov. In še osebna julijska izkušnja iz ene najbolj znanih turističnih destinacij v Sloveniji, ki privablja še zlasti z naravo: izjemen obisk, takšnega ne pom­ nim. A je hitro sprožil težave. Infrastruktura ga ne dohaja, od prometne do komunalne, turistična ponudba (gostilne, trgovine) prav tako ne. Kjer je narava ustvarila najlepše zanimivosti, je parkiranih največ avtomobilov in ni prav nič lepo. Številnim domačinom turizem prinaša le gnečo in višje cene. Ne zveni prav trajnostno in zeleno ... Pristojni za razvoj slovenskega turizma na državni ravni pogosto poudarijo, da Slovenija noče množičnega turizma in ga tudi ne zmore. Večidel leta ga resda nima, a to poletje to zagotovilo marsikje ne vzdrži. To so sicer težave, s katerimi se soočajo marsikje po svetu, še zlasti na območjih, kjer je narava še posebno občutljiva, kot so denimo narod­ ni parki. Ponekod so odgovor našli v omejevanju obiska, bodisi z zgornjo mejo števila obiskovalcev bodisi z visokimi cenami za vstop. A marsikje ga še iščejo – če sploh ga; ponekod se zdi, da so še v elementu presenečenja. V tem uvodniku rešitve seveda ne bomo odkrili. Poznam pa primer zelo skrbno načrtovanega razvoja turizma, ki se zdi dober zgled. Avstrijsko alpsko vasico z malce manj kot tisoč prebivalci, ki je pozimi dobro obis­ kano smučarsko središče, lepo pa živi tudi poleti. Prvič sem jo obiskala pred nekaj desetletji, zatem pa spremljala njen razvoj. V vsem tem času se njene zmogljivosti in ponudba kvantitativno skorajda niso spreminjale; sklenili so, da tamkajšnja infrastruktura ne zmore več turistov. So pa zato vztrajno vlagali v povečevanje raznolikosti in kakovosti ponudbe. Tam tako nisi nikoli doživel gneče, apartma pa je bilo treba rezervirati leto vnaprej, sicer bi se lahko zanj prihodnje leto obrisal pod nosom. To se zdi dober primer. Ampak za to sta bila potrebna vsaj vizija in jasen dolgoročni načrt, pa kajpak tesno sodelovanje lokalne skupnosti. Zveni razumljivo in preprosto. Ko bi le bilo ...  Mateja Gruden, urednica 3 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici oktobra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

Intervju Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora 4 Uspešna prizadevanja za daljšanje poletne sezone V Kranjski Gori ne želijo več govoriti o »glavni poletni sezoni«, ki traja dva meseca: »Ne želimo več pred- in posezon, ampak zgolj prehoda iz zimske v poletno sezono; in ta naj bi se začenjala sredi aprila oziroma maja in končala oktobra,« pravi Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora. Letos je bil majski obisk destinacije že izjemno dober, dodaja, k čemur je zanesljivo pripomoglo lepo vreme, zagotovo pa tudi odmevni dogodki, ki so jih pripravili v tem času, še zlasti na področju kolesarstva, ki je tudi eden ključnih turističnih proizvodov v destinaciji od pomladi do jeseni. niso zakonodajno in pravno urejene. Robe Twist je bil prvi korak k odpravljanju teh težav. Ne lotevamo se zelo velikih projektov, temveč sestavljamo kamenčke, ki pa imajo zelo veliko vrednost in zaradi katerih je naša že tako lepa dolina še lepša. Blaž Veber Sezonskost obiska je težava v bolj kot ne vseh slovenskih alpskih destinacijah; zimska in poletna sezona pa sta kratki. Kako premagujete to težavo oziroma kako se lotevate pršitve obiska na večji del leta? Tega smo se lotili zelo načrtno. Menimo, da je dobra infrastruktura poleg naravnih danosti, ki jih premore občina Kranjska Gora, ključna za uspešno trženje destinacije in njenih proizvodov. Pred časom smo tako uredili jezero Jasna, saj se poleti obiskovalci zelo radi zadržujejo ob vodi. Ker verjamemo, da je prvi stik z destinacijo ključen za vtis o njej, urejamo vse vstopne točke vanjo. V prihodnjih dneh bomo odprli novo informacijsko točko Topolino na počivališču ob magistralni cesti pred Mojstrano, ki smo ga z brvjo tudi povezali s kolesarsko stezo (pogovarjala sva se 5. julija, odprli so jo dva dni zatem, op p.). Glede na to, da smo za obdobje od pomladi do jeseni za ključna strateška proizvoda opredelili pohodništvo in kolesarstvo, smo se lotili tudi urejanja druge infrastrukture zanju. Med najvidnejšimi je zagotovo prva zakonita enoslednica, gorskokolesarska pot Robe Twist (uredili so jo na južni strani zahodnega dela karavanškega grebena, op. p.), zdaj urejamo še tri. Možnosti za gorsko kolesarjenje destinacija že premore, težava je v tem, da jih ne moremo celovito tržiti, če stvari Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora Eden odmevnejših dogodkov, ki ste jih letos že gostili v Kranjski Gori, je bil vezan na gorsko kolesarstvo: uspeli ste s kandidaturo za majske Trail Days, velik dogodek za mednarodno gorskokolesarsko skupnost. Kranjska Gora sicer že ima gorskokolesarski (Bike) park, maja ste odprli Robe Twist. In s tak­ šnimi dogodki zagotovo privabljate obiskovalce v destinacijo v času, ki ga radi imenujemo pred- ali posezona ... Prav zaradi želje po desezonalizaciji smo se odločili privabljati obiskovalce tudi s prireditvami – še zlasti v času, ki ga omenjate. Maja smo se osredotočili na kolesarstvo. Začeli smo pravzaprav že konec aprila z Duatlonom Kranjska Gora, ki je bil letos prvič pri nas, v začetku maja smo imeli v Bike parku tekmovanja v spustu iXS European Downhill Cup. Konec maja smo bili del Trans Juliusa (večdnevni MTB enduro dogodek, ki med seboj povezuje več destinacij v slovenskih Julijskih Alpah; v Kranjski Gori je bil dan za trening zanj, op. p.). Trail Days, ki so bili od 25. do 28. maja, pa so bili za destinacijo še zlasti odličen promocijski dogodek. Štiri dni je bilo tukaj okoli dva tisoč kolesarjev, ne samo gorskih, bolj kot ne iz tujine, večinoma Nemčije. To ni dogodek tekmovalne narave, ključna sta druženje in zabava. Za destinacijo je bil dogodek sprva šok, a so bili domačini z njim iz dneva v dan bolj zadovoljni. K uspešni kandidaturi zanj je zagotovo pripomoglo tudi to, da nas je že dobro poznala ekipa iXS, da se je kraj že večkrat dokazal kot organizacijsko in logistično dobro pripravljen in primeren za izvedbo takšnega dogodka. Kandidirali bomo tudi za prihodnje Trail Days, a za takšne dogodke se potegujejo vse destinacije v Alpah; upam, da ga bomo še kdaj gostili, če ne prihodnje leto, pa kdaj pozneje. Je pa ob tem tudi izjemno pomembno, da so bili udeleženci dogodka zelo zadovoljni z izvedbo, kajti priporočila od ust do ust so še vedno najučinkovitejša promocija. Če se še malce zadrživa pri dogodkih – junijski Red Bull Goni Pony na Vršič je prav tako čedalje odmevnejši in s čedalje boljšo udeležbo? Goni Pony je s promocijskega vidika za nas izjemno pomembna prireditev, pa tudi vzdušje v kraju je v času dogodka zelo prijetno. V prihodnje si ga želimo podaljšati na dva dni. Poleg tega si prizadevamo, da bi bilo med udeleženci čedalje več tujcev; za zdaj so večinoma iz Slovenije (na Vršič je na ponyjih letos sicer kolesarilo okoli tisoč ljudi, op. p.), smo pa že lani navezali stike s srbskim Red Bu­ llom, tako da so prišle letos na dogodek tri večje ekipe iz Srbije, Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: Miro Podgoršek/arhiv Turizem Kranjska Gora Odmevni gorskokolesarski dogodek: Trail Days 2017 okoli šestdeset kolesarjev. Sicer pa bi med dogodki, ki jih prirejamo junija, poudaril še družinske Kekčeve dneve ob koncu šolskega leta. Julija in avgusta dogajanje malce umirimo; v tem času prevladujejo malce starejši turisti, pohodniki, ki jim ustreza bolj umirjeno vzdušje. Zato tudi prirejamo takšne dogodke. Septembra in jeseni pa spet nadaljujemo z odmevnejšimi. Pred poletjem in po njem si želimo vsak teden večji dogodek, julija in avgusta pa raje poudarjamo druge »bonbončke« v destinaciji, kakršen je recimo Kulinarična pot, s katero spodujamo goste k obisku petih lokacij in petim pokušnjam lokalnih jedi. Ali Romantična pot, ki smo jo uredili od hotela Lek do Jasne ob strugi reke Pišnice, z željo, da bi se obiskovalci do Jasne sprehodili; število obiskovalcev ob jezeru se je namreč precej povečalo, s tem pa tudi število avtomobilov, parkiranih ob njej. Obiskovalcem si želimo zagotoviti ob njej več miru in zasebnosti, zato smo uredili to pot. Še ena novost, torej? Teh je pravzaprav kar precej. Urejamo središče Kranjske Gore, lani smo v Mojstrani, pod Slovenskim planinskim muzejem, postavili olimpijski park – navsezadnje je to vas številnih slovenskih olimpijcev; manj kot tisoč prebivalcev in dvaindvajset olimpijcev! Uredili smo novo razgledno ploščad pri kipu Jakoba Aljaža v Dovjem, novo postajališče na mejnem prehodu v Ratečah, urejamo kolesarsko stezo od Rateč do Nordijskega centra Planica ... Teh projektov je kar veliko. Destinacijo si želimo urediti od Mojstrane do Rateč. Kranjska Gora je ena destinacija, ki pa jo sestavlja več manjših, s krajem Kranjska Gora v ospredju kot najbolj razvitim in najbolj znanim. Koliko se obiskovalci potepajo po vsej destinaciji? Zelo se zavedamo pomembnosti destinacijskega menedžmenta – ta je ena ključnih nalog Turizma Kranjska Gora. Lokalne ponudnike v destinaciji je bilo sprva težko prepričati, da z imenom Kranjska Gora ne ponujamo samo enega kraja, ampak celo občino oziroma destinacijo. Z naložbami po vsej občini pa spoznavajo, da si želimo turizem razvijati tudi drugod, ne samo v Kranjski Gori. Štejejo konkretna dejanja, ljudi prepričajo otipljive stvari. Za ponudnike pripravljamo tudi različne oblike izobraževanja, recimo o trendih v prodaji; ni do- volj, da nekaj ustvarijo, to morajo znati tudi prodati, prodaja pa je drugačna, kot je bila pred desetimi leti, jutri bo drugačna, kot je danes. Turizem Kranjska Gora je tako tudi podpora lokalnim ponudnikom. Veliko pa vlagamo tudi v razvoj: proizvodov, novih medijev ... Ustvarili smo nekakšen mini hub, s katerim smo zadržali v občini dvanajst mladih zanesenjakov, s katerimi imamo pokrito video produkcijo, socialne medije ... V razvoj res veliko vlagamo. Promocija je tako zgolj del naših prizadevanj. Od pomladi do jeseni sta ključna turistična proizvoda na območju Kranjske Gore pohodništvo in kolesarstvo. Pozimi ste močna smučarska destinacija, glede na infrastrukturo je eden močnejših segmentov ponudbe športni turizem, čedalje bolj krepite kulinaričnega. Kako se identificirate kot destinacija? Identificiramo se kot outdoor destinacija za aktivno preživljanje časa, nišna destinacija, namenjena sprostitvi in preživljanju časa v naravi. Kraji v destinaciji pa so vsak zgodba zase. V Mojstrani, recimo, razvijamo turizem, vezan na gore – pohodništvo in alpinizem; tukaj je Slovenski planinski muzej, ob njem smo uredili ferati ... Mojstrana je alpski biser pod Triglavom. Rateče so z Nordijskim centrom Planica precej pridobile na turistični prepoznavnosti in priljubljenosti, so pa že prej imele svoje zanimivosti: Tromejo, kulinariko ... Ključnim pro­ izvodom v destinaciji pa tudi prilagajamo nagovarjanje potencialnih RTC Žičnice Kranjska Gora imajo od začetka julija novega večinskega lastnika, družbo Skiways. Blaž Veber pravi, da je dolina močno odvisna od žičnic, ne nazadnje so nanje vezani zimska sezona, smučarske šole, pokal Vitranc ... Kranjskogorsko smučiš­ če sicer spada med najbolje obiskana slovenska smučišča, šibkejše pa je v poletni sezoni, ki jo v številnih alpskih središčih krepijo že leta. Še pred tremi leti je poletna sezona zagotavljala le deset odstotkov prihodkov, se pa ta približuje tridesetim, kar je bil tedaj tudi cilj podjetja. Še zlasti se povečuje z Bike parkom, ki je dobro obiskan, je ob tem povedal sogovornik. Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 6

6 Intervju Foto: Mateja Gruden Pogled na Kranjsko Goro v zavetju Julijcev turistov: ne nagovarjamo jih več kot Avstrijce, Nemce, Italijane in podobno, ampak po motivu prihoda, po proizvodih oziroma aktivnos­ tih, ki jih zanimajo. Številne alpske destinacije v Evropi že leta krepijo poletno sezono, pozimi pa smučarsko ponudbo dopolnjujejo z drugimi aktivnostmi. Kako je s tem v Kranjski Gori? Kranjska Gora pozimi je in bo – vsaj kratkoročno in srednjeročno – smučarska destinacija. Od smučanja je odvisna vsa dolina. Seveda pa je treba razvijati dodatno ponudbo in jo tudi razvijamo. Veliko vlagamo v tek na smučeh, ki je čedalje bolj priljubljen, ponudbo dopolnjujemo s turno smuko, krpljanjem, kolesarjenjem po snegu, drsanjem na naravnih jezerih ... A smuka vendarle ostaja pozimi ključna. Kulinarika je nepogrešljiv del bolj kot ne vsakega turističnega doživetja. V zadnjih letih ji tudi v Kranjski Gori namenjate čedalje več pozornosti. Imamo blagovno znamko Moje naravno iz doline (znamka povezuje doma pridelano hrano in ročna dela, ki so nastala na podlagi dolgolet­ nih značilnosti in tradicije prebivalcev Zgornjesavske doline, op. p.), Mojstrana kulinariko promoviramo s sloganom Dolina sanjska, kulinarika božanska. Razvili smo posebne proizvode, vezane na kulinariko, kot je dogodek Jej lokalno, okušaj globalno, ki povezuje ponudnike v destinaciji. Koncept dogodka je podoben kot pri Odprti kuhni, popestrimo pa ga z različnimi aktivnostmi in animacijami. (Letošnji dogodek Jej lokalno, okušaj globalno je bil 15. julija ob jezeru Jasna, sklenili pa so ga z ogledom najbolj gledanega slovenskega filma doslej Pr’ Hostar na prostem, op. p.) Sicer se kulinarična ponudba v destinaciji v zadnjih letih čedalje bolj spreminja, klasično hrano zamenjuje lokalna, kakovost se viša.  Mateja Gruden Foto: Mateja Gruden Foto: Mateja Gruden Foto: Mateja Gruden Dobrodošlica turistom malce pred Mojstrano – nova informacijska točka Topolino Lipov list - Avgust 2017 Pred dvema letoma so uredili kopališče oziroma jezero Jasna.

[close]

p. 7

Aktualno V prvih šestih mesecih več turistov in prenočitev kot lani Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so v turističnih nastanitvenih objektih v prvem polletju letos našteli 15 odstotkov več več turistov in 12 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Še zlasti opazna je bila rast števila prenočitev tujih gostov: pri teh je bilo do konca junija dobre tri milijone prenočitev ali 17 odstotkov več kot lani. Tujci so pri nas tudi porabili letos več kot lani: po podatkih Banke Slovenije so bili prihodki od izvoza potovanj v prvih petih mesecih letos šest odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Več turistov je bilo iz vseh držav, od koder tradicionalno prihaja v Slovenijo največ gostov: gostov iz Avstrije je bilo v prvega pol leta 19 odstotkov več kot lani, prenočitev pa 15 odstotkov več; iz Italije jih je bilo osem odstotkov več, prenočitev pa šest odstotkov več; iz Nemčije jih je bilo 29 odstotkov več, prenočitev pa 26 odstotkov več. Med preostalimi trgi, pomembnimi za slovenski turizem, je bila še zlasti opazna rast števila turistov iz Rusije (35 odstotkov več, 46 odstotkov več prenočitev), ZDA (26 odstotkov več, 18 odstotkov več prenočitev) in Francije (16 odstotkov več, 23 odstotkov več prenočitev). Domačih turistov je bilo v prvem polletju letos 610.000 ali sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, prenočitev gostov iz Slovenije pa 1,7 milijona ali 4,5 odstotka več kot lani. Iz Slovenske turistične organizacije so ob objavi statističnih podatkov sporočili, da tudi dobro kaže za preostanek poletja, v nadaljnjih ugodnih makroekonomskih razmerah pa se nadejajo rasti tudi v nadaljevanju leta.  U. L. L.  Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info 7 Svetovni dan turizma 2017 v znamenju trajnostnega razvoja Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je v mednarodnem letu trajnostnega razvoja turizma tega izbrala tudi za temo letošnjega svetovnega dneva turizma, ki ga praznujemo 27. septembra. Namen svetovnega dne turizma je sicer ozaveščanje mednarodne skupnosti o pomenu turizma in njegove družbene, kulturne, politične in gos­ podarske vrednosti. Lani je s temo Turizem za vse poudaril pomen spodbujanja dostopnega turizma in ustvarjanja okolja, ki bo poskrbelo za potrebe vseh nas, ne glede na to, ali potujemo ali ostajamo doma.  U. L. L. Conventa Crossover: mednarodni strokovnjaki turizma in marketinga prihajajo v Ljubljano Konec avgusta, 28. in 29., bo v hotelu Lev v Ljubljani slovenski kongresni dogodek letošnjega poletja: konferenca Conventa Crossover. Namenjena bo prihodnosti segmenta srečanj MICE (meetings, incentives, conferences and exhibitions) in turističnega marketinga. Dogodek prinaša sveže vsebine s področja organizacije dogodkov, digitalnega marketinga, uspešne zgodbe v turizmu, dobre primere s področja hotelirstva in veliko izkušenj najboljših agencij za organiza- cijo dogodkov in komuniciranje iz vse Evrope. Udeležilo se ga bo več kot petindvajset domačih in tujih strokovnjakov. Conventa Crossover je sicer konferenca, namenjena ponudnikom kongresnih storitev, organizatorjem dogodkov in srečanj, kongresnim destinacijam, marketinškim strokovnjakom in preostalim v regiji Alpe-Adria, ki so tesno vpeti v področje turizma in marketinga.  U. L. L. Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 8

Aktualno 8 V Kranjski Gori sedmi Dnevi slovenskega turizma Dnevi slovenskega turizma, ki povezujejo vse pomembnejše institucije na področju turizma v Sloveniji, bodo letos od 17. do 19. oktobra v Kranjski Gori. Dogodek v skladu s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega turizma organizirajo vse večje partnerske institucije s področja turizma v Sloveniji. Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. V BDP prispeva kar 13-odstotni delež, ustvarja osem odstotkov vrednosti celotnega slovenskega izvoza in 37 odstotkov izvoza storitev ter ima 13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Slovenski turizem je imel lani spet rekordne rezultate; prvič po osamosvojitvi Slovenije je bila presežena meja enajstih milijonov turističnih prenočitev, turizem pa je z izvozom potovanj ustvaril 2,35 milijarde evrov. Odlični statistični rezultati se nadaljujejo tudi v prvi polovici letošnjega leta. Turizem je izrazito medsektorska dejavnost z velikimi multiplikativnimi učinki, ki v Sloveniji neposredno zaposluje 32.000 ljudi, posredno pa kar 105.000. A turizem niso le številke – je veliko več. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 postavlja pred slovenski turizem pomembne izzive. Kako zagotoviti, da bomo poleg dobrih rezultatov pri številu prihodov in prenočitev tujih turistov imeli tudi občutno večje prilive iz izvoza potovanj? Kaj moramo storiti za to na področju turističnih proizvodov (težimo k zelenim, inovativnim proizvodom z višjo dodano vrednostjo)? Strateški cilj: 3,7 milijarde evrov deviznih prilivov je ambiciozen, zato bomo na letošnjih Dnevih slovenskega turizma spregovorili o ključnih izzivih, ki so povezani z njim. Dnevi slovenskega turizma – partnerstvo za slovenski turizem Dnevi slovenskega turizma so dogodek, ki povezuje vse pomembnejše institucije s področja turizma v Sloveniji. Tudi letos jih bodo v partnerskem sodelovanju pripravili Slovenska turistična organizacija skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS, Združenje turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod Kongresnoturistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji. V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki: PLENARNI DEL DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, 64. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela lepa in gostoljubna in 20. Slovenski turistični forum. Vsebinsko bodo namenjeni usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma na državni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma ter mreženju strokovnih, poslovnih in odločevalskih turističnih javnosti. V okviru 20. Slovenskega turističnega foruma bomo prevetrili nove izzive, pred katerimi je slovenski turizem: pred nami je novo strateško obdobje, katerega cilj je s tujskim turizmom doseči 3,7 milijarde evrov priliva. Slovenska turistična organizacija je avgusta praznovala dve leti ponovne samostojnosti in v tem času je uresničila vse zadane pred­ nostne naloge. Turistični trg se spreminja čedalje hitreje in svetovni, evropski ter slovenski turizem so postavljeni pred nove izzive.  Se vidimo v Kranjski Gori!  Več informacij: www.dst.si Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 9

9 Dogaja se Foto: Robert Kokol Metliška folklorna skupina Ivan Navratil Petindvajset let prireditev na metliškem grajskem dvorišču Pridi zvečer na grad V objemu debelih grajskih zidov prirejajo Metličani julija in avgusta mednarodne kulturne prireditve, ki so jim dali naslov Pridi zvečer na grad. V petindvajsetih letih se je na odru zvrstilo najmanj štiri tisoč nastopajočih iz več kot tridesetih držav, njihove nastope pa si je ogledalo več kot devetdeset tisoč ljudi iz domala vseh slovenskih krajev. Prireditelje denarno podpirajo metliška občina in številni sponzorji, nekateri že triindvajset let. Z večeri je pred petintridesetimi leti začel Toni Gašperič, belokranjski humorist, pesnik in pisatelj, da bi z njimi opozoril na neurejeno grajsko dvorišče. Potekali so pod imeni Besede pod oboki, Noči do jutra, Avgustovske noči, ko pa je pripravo prevzela Ljudska knjižnica Metlika, se jih je oprijelo ime Pridi zvečer na grad. Prireditveni odbor se je pri pripravi programa povezal z Okarina etno festivalom z Bleda ter z Imago Sloveniae (Podoba Slovenije) in zadeva je kaj hitro prerasla občinske meje. Nastopale so domače in tuje folklorne ter glasbene skupine, gledalci so lahko prisluhnili zanimivim pogovornim večerom, ploskali pevcem zabavne in resne glasbe, si ogledali likovno razstavo, uživali ob gledališki predstavi ali monokomediji, v Ganglovem razstavišču, ki je v sklopu dvorišča, so lahko obiskali likovno ali fotografsko razstavo, se družili s prijatelji in znanci ob srkanju osvežilnih pijač ali ob naz- dravljanju z odličnimi vini, s katerimi je Bela krajina več kot radodarna. Ob vsem tem poletnem razkošju ne smemo pozabiti na reko Kolpo, ki se ob daljšem toplem vremenu v spodnjem toku segreje tudi do trideset Celzijevih stopinj ter privabi na svoje bregove številne Slovence in tuje državljane, ki se čez dan hladijo v tej belokranjski lepotici, zvečer pa zavijejo na metliško grajsko dvorišče, kjer jih čaka kulturnoumetniško razvajanje. Avgusta imate še čas, da tudi vi doživite lepoto poletnih dni ob Kolpi in čarobnost večerov v objemu grajskih zidov. Velemojster slovenske besede pesnik Tone Pavček, ki je pred leti govoril na odprtju metliških grajskih dogajanj, je napisal: »Pridi zvečer na grad, nežno zveni vabilo, pridi občudovat, kaj se bo tu zgodilo.«  L. L. Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 10

V Medvodah odprli prenovljeno 10 železniško postajo in nov TIC Dogaja se V Medvodah so v začetku julija slovesno odprli prenovljeno železniško postajo ter predali skrbništvo in upravljanje postajne stavbe Javnemu zavodu Sotočje Medvode, ki je v njej uredilo prostore svojega turistično informacijskega centra. Ta je prevzel prodajo vozovnic, vstopnic za prireditve, spominkov in daril, izposojo koles ter posredovanje informacij občanom in turistom. Kot je na slovesnosti povedal medvoški župan Nejc Smole, železniška postaja v Medvodah kraju že dolgo ni bila več v ponos in da so si prizadevali za njeno ureditev. Tako je Občina Medvode konec lanskega leta sklenila dogovor s Slovenskimi železnicami (SŽ) o obnovi in souporabi železniške postaje, letos pa so postajo v celoti prenovili. To je bil sicer prvi primer, da je lokalna skupnost prevzela skrbništvo in upravljanje takšne stavbe. Na odprtju železniške postaje so pomočnik direktorja SŽ-Potniški promet Miloš Rovšnik, župan Občine Medvode Nejc Smole in direktor zavoda Sotočje Medvode Gorazd Renko podpisali sporazum o sodelovanju pri razvoju turizma in javnega potniškega prometa v občini. Slovesnost so sicer pripravili ob občinskem prazniku medvoške občine, ki letos mineva v znamenju 90. obletnice rojstva njihovega rojaka Jakoba Aljaža.  U. L. L.  Foto: Iztok Pipan Ob Kočevskem jezeru so julija odprli nov kamp V začetku julija so v bližini Kočevskega jezera odprli nov kamp: Camp Jezero. Kamp je del istoimenskega turističnega kompleksa, poleg prostorov za kampiranje pa ponuja tudi lesene glamping hišice. Camp Jezero se razprostira na 3500 kvadratnih metrih, v njem pa je prostora za do sto gostov. V njem je osem parcel za avtodome in prikolice ter enajst parcel šotorišč, pri čemer je mogoče namembnost oziroma uporabnost parcel tudi spreminjati. Vse parcele so opremljene z elektriko. Zunaj kampa so urejena še štiri parkirna mesta za avtodome. Poleg tega je v zelenem zavetju kampa pet lesenih glamping hišic, ki sprejmejo po štiri goste. Oblikovane so po vzoru nekdanjih preprostih gozdnih koč delavcev v kočevskem gozdu. Okolica kampa je urejena v slogu okoliške jezerske krajine in gozdov, zato je ob hišicah pestro rastlinje: od brez in javorja do zelišč in sadnih grmovnic. V sklopu kampa je na voljo še sodoben servisni objekt s sanitarijami, pralnico in sušilnico perila ter kuhinjo z notranjo in zunanjo jedilnico. Za zabavo najmlajših obiskovalcev je urejeno večje otroško igrišče iz naravnih materialov. V kampu so dobrodošli tudi hišni ljubljenčki. Dostop do jezera je v neposredni bližini kampa, ta pa je tudi odlično izhodišče za izlete v naravo ali obisk bližnjega mesta. Z neokrnjeno naravo, bogato kulturno dediščino in številnimi dogodki je Kočevska čedalje bolj zanimiva za tuje in domače goste. Aprila letos je v središču mesta odprl vrata hostel Bearlog, a prenočitvenih zmogljivosti v občini še vedno primanjkuje. Novi kamp je tako za kočevski turizem velika pridobitev. Kamp je slovesno odprl župan kočevske občine Vladimir Prebilič, upravljal pa ga bo Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje.  U. L. L.  Foto: arhiv Občine Kočevje Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 11

Dogaja se V Termah Snovik odprli točko za knajpanje in bosonogo pot 11 Sebastian Kneipp in Ivan Hribar, promotorja narave in vode v korist dobrega počutja. Prvi za svet in drugi za Slovenijo. Prvi je župnik v Nemčiji, vodni terapevt in snovatelj blagovne znamke Kneipp, ki poudarja pet temeljev uspešnega zdravljenja z naravo, drugi pa vizionar turističnega razvoja na osnovi vode, pridigar vodnega razkošja v imenu dobrega počutja in zdravja ter neutrudni zapriseženec vedno novih vodnih zgodb. V začetku avgusta so v Termah Snovik odprli »točko za knajpanje« (oblivanje z vodo) in »bosonogo pot«. Kneipp je že pred 125 leti zastavil pet stebrov zdravljenja: voda, zdravilne rastline, gibanje, prehrana in ravnotežje v vsem. Njegove metode in nasveti so v zdajšnjih časih moderni kot še nikoli, poleg tega pa so zajeti v marsikaterem konceptu zdravljenja in kopirani za osnovo »novih« terapij. Pet stebrov zdravja Za vodo se ve! Ali pa tudi ne. V Sloveniji sploh ne, sicer bi jo turizem uporabil z večjim spoštovanjem in stavil nanjo, pa ne zgolj zaradi njenih termalnih vrelcev, ki edini oblikujejo prepoznaven slovenski turistični proizvod. Slovensko vodno kraljestvo v smislu količine, čistosti, kakovosti in še zlasti pojavnih oblik voda prednjači pred vsemi državami sveta. Rastline s svojo zdravilno močjo so edinstvene in Kneipp je dokumentiral znanstveno raziskavo o profilaktičnih in zdravilnih učinkih nekaterih rastlin na telo. Zdravilne pripravke je delal v obliki čajev, olj, mazil, kopeli in ovitkov, kopelim pa dodajal vse mogoče: ovseno slamo, preslico, kamilico, seneni drobir, smrekov izvleček, kolmeževe korenike, orehove liste ... Pri prehrani je bil strog. Ni odobraval strogih diet, temveč je govoril o redni, uravnoteženi in hranljivi prehrani z manj maščobami. Mora pa biti hrana sveža, brez industrijske obdelave in pripravljena tako, da so vitamini še vedno prisotni. Gibanje seveda prebudi telo in organe. Za blago obliko utrjevanja telesa je priporočal bosonogo hojo, pa pešačenje, plavanje in kolesarjenje. Seveda redno in po možnosti na podeželju. Gibanje zaradi stimulacije pomembnih telesnih funkcij daje življenjsko moč vsemu organizmu in vodi v splošen občutek ugodja. Peti steber zdravja pa se skriva v celoti uravnoteženega življenja in sožitju z naravo. Kneipp je prisegal na red v vsem, ker poleg fizičnega življenja ureja tudi psihično. Zato je temelj duševnega zdravja kot nadg­ radnja fizičnega zdravja, to soodvisnost pa lahko kreira zgolj ozaveščen in življenju predan človek, ki spoštuje naravo in njene elemente. Knajpanje in bosonoga pot Terme Snovik, sredi Slovenije, so kot vzorčni »vodni zdravilni vrt« – z možnostmi kolesarjenja, razgibavanja, plavanja, zdrave hrane in celo z vrtom zdravilnih zelišč (poleg zelenjavnega) – skorajda kopija Kneippove filozofije zdravljenja in njegovega ohranjanja. In to zgolj zaradi Ivana Hribarja in njegove filozofije o naravi in vodi ter povezovanja z okoljem (tudi in predvsem socialnim). In seveda velike predanosti skrbi za okolje: Snovik je že leta 2008 prejel mednarodno oznako Eko marjetica, evropsko priznanje za okolju prijazne turistične nastanitve, in priznanje CIPRA Mednarodne komisije za varstvo Alp za okolju prijazne in energetsko učinkovite terme. Z odprtjem bosonoge poti so predstavili prvi del aktivnosti projekta Kneippanje, ki ga uvajajo v okviru razvoja novih turističnih proizvodov. Predstavitve so se udeležili številni lokalni prebivalci, turistični ponudniki, člani Kneipp društva Vrhnika in Maribor ter hotelski gostje. Po uvodni predstavitvi so se podali po bosonogi poti in preizkusili prve Kneippove oblive. Direktorica Petra Zlatoper je poudarila, da je pomemben del projekta usposabljanje osebja o vseh petih elementih Kneippove življenjske filozofije.  Renata Picej  Foto: Terme Snovik Voda, eden ključnih stebrov zdravljenja po Kneippu. Visokokakovostna snoviška termalna voda, bogata z magnezijem, kalcijem in minerali, je odlična tudi za pitje. Ministrstvo za zdravje je leta 2006 odločilo, da je naravno zdravilno sredstvo in da ima blagodejne balneološke značilnosti. Odprtje bosonoge poti Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 12

12 Fokus Foto: Martin Lindič Pogled na Kolpo s Kozic TD Poljanska dolina ob Kolpi Kjer je Kolpa prijetno topla Poljanska dolina ob Kolpi leži na jugovzhodu Slovenije, obsega zahodni del Bele krajine in jugovzhodni del Kočevske. Po njenem južnem delu teče reka Kolpa. Nekateri dolino imenujejo tudi belokranjska Švica, saj jo obkrožajo vrhovi Poljanske gore in Graščice, premore pa čudovite razgledne točke: Radensko steno, Sodev­ sko steno, Kozice, Sv. Anton in na hrvaški strani Orlove stene. Do njih vodijo tudi označene pešpoti. Reka Kolpa, osrednja zanimivost doline, izvira na hrvaški strani pod Risnjakom, v skoraj 80 metrov globokem kraškem izviru. Na svoji poti proti Savi, v katero se izliva (znova na Hrvaškem, pri Sisku), si bodisi divje utira pot skozi ozke soteske oziroma kanjone bodisi prijazno in leno teče. Je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, deli tudi Evropo od Balkanskega polootoka. Dolga je 292 kilometrov, kar 113 kilometrov državne meje pa poteka po njenem toku. Nabrežja Kolpe imenujemo tudi »najdaljša slovenska obala«, saj so ob njej številna naravna kopališča. V Poljanski dolini je reka primerna tudi za »bolj zmrznjene«, saj se poleti v Radencih segreje tudi do 28 stopinj Celzija. Sicer se lahko poleti v njenem zgornjem toku kopamo en mesec, v spodnjem pa tudi dva. Kolpa je za Slovenijo izjemno dragocena reka, naravno še precej nedotaknjena, slikovita in slabo poznana. Spada med najtoplejše in najčistejše evropske reke. Čistost reke se kaže v številnih redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so se ohranile v reki in ob njej. Med živalskimi domujejo tu vidra, želva močvirska sklednica, ribe upiravec, kapelj, zlata nežica, pohra, pezdirk, zvezdogled, platnica in sulec, potočni piškurji in školjka navadni škržek. Za ljubitelje mirnega veslanja in miru Reka Kolpa velja za mirno vodo; le na nekaterih mestih v zgornjem delu je lahko ob velikem vodostaju malce divja. Reka za veslače ni naporna in velja za lažjo in primerno za začetnike, še zlasti pa ustreza ljubiteljem miru in taborjenja ob vodi. Po njej lahko veslamo v kanujih, kajakih, majhnih in velikih raftih. Ob visokem vodostaju reke je najbolj varno pluti z rafti. Reko pregra- juje več kot petdeset jezov, ki so jih zgradili, da bi usmerili vodo na kolesa številnih mlinov, žag in kovačij, ki imajo v zdajšnjem času le še zgodovinski in turistični pomen in so samo še lep spomin. Na jezovih moramo izstopiti iz čolna; na pogled so morda res mirni in nenevarni, vendar videz vara. Pod žuborečo vodo se namreč skrivajo kamni, ki prevrnejo čoln in nevšečnosti so tu: mokra spalna vrela, mokra obleka in (samo to ne!) potopljen sod s hrano in pijačo. Pred jezom torej izstopimo iz čolna in se spustimo peš po kamnih; zato moramo imeti tudi primerno obutev, kakšne stare športne čevlje, recimo, nikakor pa ne smemo v vodo bosi ali celo v coklah ali natikačih! Najbolj vešč in najpogumnejši pa bo šel po jezu navzdol tudi peš, le da bo obenem s pomočjo vrvi spuščal čoln. Tisti, ki potujejo po reki s čolnom več dni in prenočijo kje na bregu reke, morajo za seboj pospraviti ognjišča in smeti odpeljati s seboj ter jih vreči v temu namenjen smetnjak. Kolpa je ena redkih rek, ki so še čiste; to bogastvo moramo ohranjati za prihodnje rodove. Nekoč so ljudje odmetavali v reko vse predmete, ki jih niso več potrebovali: vrečke, škatle, staro pohištvo, avtomobile, stroje ... Zdaj tega V Starem trgu ob Kolpi je župnijska cerkev sv. Jožefa. Župnijo je leta 1221 ustanovila ribniška prafara. Nekdaj gotska stavba je bila v 17. stoletju predelana v baročno stavbo. Glavni oltar je še baročen, čeprav je bil v 19. stoletju predelan. Stari trg ob Kolpi je slikovito staro trško naselje in središče Poljanske doline ob Kolpi. Nekoč je bil strateško pomemben kraj. Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 13

Fokus ne počnejo več, za odvoz odpadkov je poskrbljeno, ekološka ozaveščenost ljudi pa je čedalje globlja. Od takrat, ko so »počeni piskri našli svoje zadnje zatočišče med ribami v reki«, je preteklo kar nekaj vode in bilo veliko čistilnih akcij, ki so jih pripravili turistična društva, ribiške družine, občine, krajevne skupnosti in šole. V njih so sodelovali ozaveščeni ljudje, ki jim je mar za kraj, v katerem živimo. Reko so tako očistili starih loncev, pnevmatik, pokvarjenih avtomobilov, pralnih strojev, rjavih konzerv in še veliko tega. Ob Kolpi tudi ni industrije, ki bi kakor koli onesnaževala reko in okolico. Zato tudi ne smemo dopustiti, da bi k nam prihajali obiskovalci, ki nimajo pravega odnosa do narave. Po najjužnejši slovenski pešpoti Dolina pa poleg kopanja v reki in čolnarjenja – raftinga na njej ponuja še kolesarjenje, plezanje in pohodništvo. Med pohodnimi potmi je najbolj znana Pešpot ob Kolpi, najjužnejša slovenska pešpot, dolga 10,5 kilometra, poteka pa od Radenc do Damlja, po slikovitem kolpskem kanjonu, neokrnjeni naravi in popolnoma neobljudenih koncih. Na njej se lahko odžejate pri izviru Trpotec z »vodo večne mladosti«. Uživate lahko ob žvrgolenju gozdnih ptic in šumenju reke Kolpe. Oči se vam spočijejo ob pogledu na pragozd na drugem bregu reke ... V vasici Breg si lahko ogledate edini še delujoči mlin na vodni pogon. Malo niže si lahko ogledate jamo Kobiljačo, najdaljšo belokranjsko kraško jamo. Ustavite se pri »francoskem kamnu«. V »ribju« vidite jate rib, ki jih tu kar mrgoli, toliko jih je. Malo pozneje prispete v vas Kot, kjer je najjužnejša točka Slovenije. Po dveh kilometrih pa ste že v Damlju, kjer se lahko odpočijete in odžejate. Pot je namenjena tudi gorskim kolesarjem in konjenikom.  Povzeto po zapisih  Martina Lindiča in Andreje Rade 13 Foto: Martin Lindič Mlini na Kolpi Mlinarji so bili grajski podložniki, ki so morali vzdrževati vse mlinarske naprave in dajati desetino in merico od mletja. Po odpravi tlačanstva so mlini prešli v last nekdanjih mlinarjev tlačanov, ki so potem lahko prosto razpolagali z njimi in je mlinarstvo postala njihova obrtna dejavnost. Vodna moč številnih potokov in reke Kolpe ponuja ugodne razmere zanjo. Mlini so mleli za potrebe prebivalcev pokrajin ob reki in nekaterih krajev na Hrvaškem, ki so bili vezani na dolino Kolpe. Pred drugo svetovno vojno je mlelo še veliko mlinov – ob reki in potokih. Mlini so imeli enega, dva ali tri kamne; nekateri so bili opremljeni tudi s siti za mletje žita v moko brez otrobov. A že dolgo je tega, ko je tok reke poganjal mlinska kolesa. Veliko jih je že tako uničenih, da lahko vidimo le še njihove ruševine. Nekaj je ohranjenih in obnovljenih ali pa jih lastniki šele nameravajo obnoviti; to so kovačija v Bilpi, mlin v vasi Breg, mlin v Damlju in žaga v Vinici. Foto: Martin Lindič Reka za veslače ni naporna in velja za lažjo in primerno za začetnike. Foto: Martin Lindič Kolpa velja za mirno vodo; le na nekaterih mestih v zgornjem delu je lahko ob velikem vodostaju malce divja. Lipov list - Avgust 2017

[close]

p. 14

14 Fokus Praznovanje pomladi s sprevodom z Zelenim Jurijem Društvo za ohranjanje dediščine, Gradež Neokrnjena narava in ohranjena dediščina Na obrobju Ljubljane se nad Turjakom vzpenja hribovska vasica Gradež. V njej se skriva zakladnica ohran­ jene dediščine, nadaljevanje poti proti Kočevju pa nas popelje do zibelke slovenske književnosti. V vasi in njeni okolici bo vsak obiskovalec našel zase marsikaj zanimivega. Gradež je ena najstarejših vasi v občini Velike Lašče, le 25 kilometrov oddaljena od središča Ljubljane, vendar na višini 600 metrov z občutno manj megle, kot je prenašajo v prestolnici. Ime je dobila po starem gradišču na sosednji Sloki Gori, kjer so se začele prve poselitve. V sred­ njem veku je dvor Grades prvič omenjen v turjaških listinah leta 1352. Nekoč je bilo to pretežno kmečko okolje, z leti pa je večina vaščanov začela odhajati na delo v mesto, kmetijstvo je bilo sčasoma le dodatna dejavnost. Presenetljivo pa je, da življenje v vasi postaja živahnejše, saj mladina ostaja v njej in si v domačem okolju ustvarja družine. Vas je bila zanimiva tudi za Slovenski etnografski muzej, saj je leta 1948 njegova terenska raziskovalna skupina sistematično opisala, zrisala in fotografirala vse hiše, vodnjake, hleve, kozolce, čebelnjake, značilne skrinje ter drugo stanovanjsko in delovno opremo. Ohranjeni so tudi zapisi o pogovorih z vaščani o življenju, delu, prehrani, noši, šegah in navadah. Društvo za ohranjanje dediščine Prav zato, da nekdanje šege in navade ne bi utonile v pozabo, je bilo leta 2003 ustanovljeno Društvo za ohranjanje dediščine, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture, Turistična zveza Slovenije pa status turističnega društva. Lipov list - Avgust 2017 Člani si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine ter ekološke kmetijske dejavnosti, obenem pa tudi za razvoj turizma na zelenem podeželju. Skrbijo, da stare ročne spretnosti, ki so bile značilne za to okolje: izdelovanje zobotrebcev, papirnatih rož, predpražnikov iz ličkanja, košar in metel ..., ne bi utonile v pozabo. Vsako leto ekološko pridelajo proso, ročno, brez sodobnih strojev in škodljivih pesticidov. Obujajo stare šege, kot so večer na vasi, tepežkanje, »mačkarado« ... V društvu deluje tudi skupina vokalistk Suhe češplje, ki ob nastopih spomnijo na pozabljenje ljudske napeve. Igrajo na priročne domače »inštrumente«, kot so: perilnik, žaga, grablje, košara (procka), česalnik za lan, vedro in lončeni basi. Sušilnica sadja Gradež Vas je postala znana predvsem po sušilnici sadja iz leta 1938, ki je še edini tak primer sušilnice v Sloveniji. V sedemdesetih letih so to delo opustili, vendar je bila leta 2003 sušilnica obnovljena, društvo jo redno uporablja in vzdržuje, to poletje pa jo bodo temeljito obnovili in dozidali. Sadje sušijo brez škodljivih dodatkov. Toplota peči na drva in nenehna regulacija zraka poskrbita, da sadje izgubi toliko vlage, da se ne morejo več razvijati nezaželeni mikroorganizmi. Sladkor, ki ostane, je edini konzervans, zato naravno posušeno sadje potemni, medtem ko

[close]

p. 15

15 Fokus Razstava starega orodja in opreme Prikaz starih opravil na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani je kupljeno svetlo zaradi različnih dodatkov. Seveda je treba skrbeti za ustrezno temperaturo sušilnega prostora za vsako vrsto sadja posebej. Naravno posušeno sadje je ob pravilnem shranjevanju dobro tudi tri leta, če ga namakamo v vodi, pa ima spet okus svežega. Društvo za zdaj nima svojih sadovnjakov, čeprav načrtuje nasaditev starih sort hrušk, jabolk in sliv, zato sušijo sadje sovaščanov in iz drugih krajev. Sadje po naročilu (plačilo za drva ali polovica puščenega sadja) posušijo tudi za druge. Druga ohranjena dediščina Poleg sušilnice je v vasi na ogled tudi druga dediščina. V novem kozolcu – toplerju je zbranih več kot štiristo kosov stare opreme in orodja, različnih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali na kmetiji, na polju, v hiši ... Gospodar tudi z veseljem razloži, za kaj so se uporabljali posamezni primerki. V vasi stoji okoli 150 let stara lesena kašča. Nekoč so v kaščah shranjevali žito, mast in prekajeno suho meso. Ista družina še ohranja črno kuhinjo iz leta 1856, v kateri so na ogled tudi stari gospodinjski pripomočki. Stara gostilniška klet je bila sezidana v 18. stoletju. Na njenem pročelju je vidna podoba ptice, ki je nakazovala, da je bila tam nekoč gostilna. Edini čebelnjak v vasi nadaljuje tradicijo čebelarstva na Gradežu. Med, pridelan v gozdu, čebelarji od Turjaka do Kolpe tržijo pod blagovno znamko Kočevski gozdni med. V vasi so na ogled tudi stari vodnjaki, kamnite hiše, kozolci, med katerimi je posebnež z izvlečno diro za sušenje prosa, ki je pred leti privabil na ogled tudi študente arhitekture, dve Marijini kapelici, od katerih je ena iz leta 1882 ... Sredi vasi stoji hiša, ki je ohranila nekaj tedanje zunanjosti, ko je v njej prebival skladatelj Marij Kogoj, najbolj znan po operi Črne maske. Stara podoba vasi (fotografije in predmeti) je deloma na ogled tudi v prostoru poleg sušilnice sadja. Ponudba društva Društvo pripravlja različne programe, ki jih prilagaja posameznim skupinam obiskovalcev (ogledi, sprehodi, pohodi, Trubarjeva malica, naravoslovni dnevi, delavnice starih opravil ...). V vasi lahko pokusite in kupite suho sadje, prodajajo tudi vloženega v domačem medu ali žganju. V žganje namakajo še borovnice, češnje, jagode, brinje, orehe ... Pridelujejo domač sok, jabolčni kis, domače marmelade iz različnega sadja, vlagajo zelenjavo, gozdne plodove in sadje. Sladkosti, ki so za marsikoga novost, so predvsem kruh krhljak, pijača krhljevka, prosena kaša s suhimi slivami in ajdova kaša z jurčki. Številne naštete in druge dobrote ponujajo na stojnicah med svojimi tradicionalnimi prireditvami in drugod, nekatere je mogoče naročiti tudi po telefonu ali elektronski pošti. Osrednje prireditve Društvo vsako leto organizira nekaj stalnih prireditev, od katerih je najbolj znan Praznik suhega sadja, ki bo letos petnajsto leto zapored, in sicer v nedeljo, 17. septembra, od 12. ure naprej. Tega dne bo tudi Pohod po Trubarjevi rojstni fari; začel se bo ob 9. uri, pot pa poteka od Doma krajanov Turjak po učni gozdni poti do Trubarjeve domačije na Rašici, cerkve sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je bil Trubar krščen. Konča se na Gradežu, na osrednji prireditvi. Pot po Trubarjevi rojstni fari je Turistična zveza Slovenije leta 2016 na tekmovanju ocenila za najboljšo tematsko pot v regiji UE Ljubljana. Poleg teh dveh prireditev pripravlja društvo Praznovanje pomladi (predvidoma zadnjo nedeljo v aprilu), sprehod po sadovnjakih in travnikih s petjem ljudskih pesmi za dobro letino, voden ogled znamenitosti vasi, kulturni program, sprevod z Zelenim Jurijem ... Zadnjo soboto v juniju je Večer na vasi – z zborovskim petjem in veselim druženjem pod vaško lipo. Na obeh prireditvah seveda ne manjka dobre postrežbe. Decembra in januarja je na ogled Razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža; letos se bo začela 17. decembra in bo odprta do 7. januarja 2018. Lani je bilo razstavljenih rekordnih 235 jaslic, z vseh celin in iz vseh mogočih materialov. Prvi in zadnji dan ter na božični in novolet­ ni ponedeljek ob 17.30 bosta pri sušilnici sadja tudi pevski koncert ter praznična tržnica z darili in okrepčili, ogled jaslic pa bo potekal v spremstvu vodnikov. Zanimivosti v okolici Poleg omenjene učne gozdne poti in Poti po Trubarjevi fari vodi skozi Gradež Turjaška turistična pot Turjaškega gradu (ki je trenutno žal zaprt), mimo kapele z grobnico in zanimivo relikvijo, srcem 23-letnega grofa Hanna Auersperga - Turjaškega, ki naj bi po legendi umrl zaradi neuslišane ljubezni do kmečke deklice; do slikovitih Bajdinških slapov in cerkve sv. Ahaca na Gori, na katerega dan, 22. junija, je Andrej Turjaški pred 420 leti pri Sisku premagal Turke. Kot zibelka slovenske književnosti občina Velike Lašče ob Trubarjevi domačiji na ogled ponuja še: spominsko sobo Josipa Stritarja in Frana Levstika v Levstikovem domu v Velikih Laščah, Levstikovo rojstno vas Dolnje Retje in Stritarjevo kaščo v Podsmreki. Naprej proti Grosuplju je vredna ogleda Županova jama, v kateri številni kapniki po slikovitosti dosegajo tiste v bolj slavnih podzemnih lepoticah.  Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine  Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine Društvo za ohranjanje dediščine Gradež 28, 1311 Turjak, Slovenija Tel.: 070 243 677, 040 223 497, 041 202 404, 040 472 729 E-pošta: dod@gradez.si, dod@email.si Spletna stran: www.gradez.si Lipov list - Avgust 2017

[close]

Comments

no comments yet