Revija Lipov list junij 2017

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list junij 2017

Popular Pages


p. 1

 JUNIJ 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Potepanja Grad Bogenšperk in Valvasor Turizem smo ljudje Karl Vernik, TD Zbilje Zeleni zgledi Hiša medu Božnar Inovativno Letošnji snovalci Foto: Iztok Pipan

[close]

p. 2

TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ VAŠ PARTNER V OSRČJU NARODNEGA PARKA

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Zbiljsko jezero INTERVJU  Brez povezovanja lahko klonejo tudi najmočnejše destinacije 04-06 DOGAJA SE  Kulturni turizem: Poklon dediščini in naravi ter zaveza besedi 08 FOKUS  Društvo Skala Kubed: Zgodovinske istrske vasice pod Kraškim robom TD Soča-Trenta: Raj pod Triglavom TURIZEM SMO LJUDJE  Karl Vernik, TD Zbilje in TD TZS: »Biti moraš človek akcije in imeti dobro ekipo« 12-15 16-17 TZS  Končan je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava 18-19 Zlata kuhalnica: Mladi so znova presenetili NAMIG ZA IZLET  28 Dobrodošli na Svobodnem belokranjskem ozemlju! ZELENI ZGLEDI  32-33 Hiša medu Božnar: Polhograjska medena zgodba TURISTIČNI POKLICI  Aaron Uazeua, vodja prodaje za italijanski in francoski trg, Lifeclass 38-39 POD DROBNOGLEDOM  Na Blokah je lepo 40 REVIJA LIPOV LIST JE ZDAJ TUDI NA SPLETU! VABLJENI K BRANJU NA NASLOVU: www.turisticna-zveza.si/lipovlist/ UVODNIK 3 S Stefanom Tortarolo, lastnikom kolesarske trgovine in agencije v italijan­ skem mestecu Finale Ligure v Genovskem zalivu, enem najbolj znanih gor­ skokolesarskih območij na svetu, sem začela pogovor z domnevo – temelječo na vedenju, da je v kraju združenje ponudnikov nastanitev, ki prispevajo denar za urejanje stez, enoslednic, ključnih za razvoj gorskokole­ sarskega turizma –, da bom predstavila zgleden primer skupnih prizadevanj za razvoj destinacije. Pa se je obrnilo malce drugače ... Na širšem območju sicer letoviškega mesteca, v hribovitem zaledju obale, se spušča okoli sto enoslednic in zaradi njih prihaja sem na desettisoče gorskih kolesarjev na leto. Zaradi njih destinacija turistično živi tudi v mesecih, ko dolge peščene plaže samevajo. Kljub temu je razvoj enoslednic in posledično gorskokolesarskega turizma na splošno prepuščen peščici tistih, ki od tega živijo, ob skromni finančni pomoči comune (ekvivalent naši občini) in zelo redkih hotelov in drugih nastanitvenih zmogljivosti, ki se za­ vedajo, da jim gorskokolesarski turizem prinaša zaslužek. Turisti po navadi prihajajo v neko destinacijo z določenim namenom. Če je ta jasen in se navezuje na neko konkretno ponudbo, se zdi edino smiselno, da si za njen uspeh prizadevajo vsi, ki imajo od tega korist, neposredno in posredno. Zgovoren primer, kaj se zgodi, če se znajde v težavah ključni ra­ zlog za obisk turistov, sta Kranjska Gora in Bovec. V prvi je turistično gos­ podarstvo pred leti zbralo denar, ki ga je tamkajšnje smučišče potrebovalo, da je lahko zagotovilo zimsko sezono. Ko je postalo jasno, da bo sicer ostalo brez ključnega razloga za turistični obisk destinacije, se je gospodarstvo odz­ valo in poskrbelo, da se to ni zgodilo. V Bovcu so ob zaprtju kaninskega smučišča najprej zgolj brezbrižno skomigali z rameni, dokler se ni pokazalo, da so prav to naredili tudi turisti in se pozimi niso prikazali. Potem se je občina prebudila in spodbudila vnovično odprtje smučišča. Soodvisnost različnih akterjev v destinaciji je velika, zavedanje o njej pa je še vedno prepičlo. O tem, kako pomembno je povezovanje v turizmu in da bi bilo pričakovati, da bodo v njegov razvoj (na različne načine) vlagali vsi, ki imajo od njega neposredne koristi, pa tudi oni, ki jim prinaša neposredne, v Sloveniji govorimo že desetletja. Zanimivo je poslušati, kako se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi drugod (še zlasti, ker nas pogosto pavšalno zanese v prepričanje, da se na tujem »vse sveti«), celo tam, kjer bi spričo velikega uspeha destinacije verjeli, da je ne morejo razvijati drugače kot ob jasnem zavedanju o pomemb­ nosti tesnega povezovanja in prepletenosti vseh deležnikov v turizmu. Če živim od turizma, si bom prizadeval, da bo ta v destinaciji, kjer sem, uspešen. Prav tako, če turisti niso moji pretežni gostje, imam pa zaradi njih v najbolj obiskanih mesecih večji zaslužek. Če bo tisto, zaradi česar turisti pri­ hajajo, zašlo v težave, bom skočil na noge in poskušal pomagati, da se izko­ plje iz njih. Logika se zdi tako preprosta!  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku avgusta. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

4 Intervju Stefano Tortarolo Brez povezovanja lahko klonejo tudi najmočnejše destinacije Težave v gorskokolesarskem raju Finale Ligure je letoviško mestece v Genovskem zalivu na italijanski obali in eno najbolj znanih gorskokolesarskih območij na svetu. Pozornost gorskokolesarske skupnosti je pritegnilo z na desetine urejenimi enoslednicami, ki se spuščajo v hribovitem zaledju obale. To se dviga skorajda iz morja in seže dobrih tisoč metrov visoko. Enoslednice se vijejo povečini po gozdovih in deloma po kamnitih pobočjih, poraslih s sredozemskim rastjem. Finale Ligure je že nekaj let tudi prizorišče sklepne tekme svetovne serije v enduru (Enduro World Series), kar še dodatno krepi njegov sloves gorskokolesarskega eldorada, še zlasti med ljubitelji spustov. A čedalje večja priljubljenost območja naplavlja tudi čedalje več težav, ki jih bo treba nujno premagati, če nočejo, da jih bo uspeh spodnesel, je prepričan Stefano Tortarolo, lastnik kolesarske trgovine in agencije Evolve v Finale Ligure, ki organizira prevoze do izhodišč spustov in vodene ture po enoslednicah. S Stefanom Tortarolo sem se pogovarjala med zadnjim obiskom v Finale Ligure, malce pred letošnjo veliko nočjo. »Zdaj smo na kritični točki,« je dejal. »Do včeraj je bila to še igra, zdaj se bomo res morali organizirati.« Malo je krajev na svetu, kjer so možnosti za vožnjo tako po­ polne in obenem v tako lepem okolju, pravijo o Finale Ligure na Red Bullovi spletni strani ob navajanju petih krajev, ki jih je treba doživeti, »preden umrete«, če ste gorski kolesar ... Lipov list - Junij 2017 Tukaj imamo edinstveno situacijo. Enoslednice so razpršene po razmeroma velikem in odprtem območju ter so večinoma nasled­ nice naravnih stez, ki so jih v preteklosti utrli ljudje ali živali. Zelo malo jih je bilo narejenih posebej za kolesarjenje oziroma spuste. Zaradi obsežnosti in raznolikosti območja so Finale Ligure edinstvene na svetu. A to obenem pomeni tudi to, da so steze – okoli sto jih je – razpršene v osmih comunah (administrativno območje, približen ek­ vivalent našim občinam, op. p.) in da prečijo zelo veliko število zaseb­ nih zemljišč. In to pomeni zelo veliko težav ...

[close]

p. 5

Intervju Kakšnih? Največja težava je zagotavljanje denarja za urejanje stez. Čim več kolesarjev se spušča po njih, tem več dela je z njimi. Glede na to, da so steze v osmih comunah, se moramo pogovarjati z osmimi župani, nagovarjati osem različnih politik; smo pa uspeli, da so vsi podpisali pismo namere za oblikovanje pravil za uporabo stez in zagotavljanje denarja za njihovo urejanje. Ko sem pred tremi leti tukaj odprl trgo­ vino, je bilo to delo povsem prostovoljno. Tedaj sem dejal: »Fantje, na leto pride sem kolesarit 300.000 ljudi, ki prinašajo veliko denarja. Stanja stez ne moremo več prepuščati prostovoljstvu.« Sprva so bili drugi večinoma v dvomih, češ da se drugače tega niti ni mogoče lo­ titi. A sem vztrajal: »Potrebujemo ekipo, ki jo bomo plačali, da bo skrbela za steze.« No, zdaj jo res imamo, štirje so zaposleni, da jih ure­ jajo. Lani smo sicer agencije, ki imamo kombije za prevoze kolesarjev do izhodišč spustov, za urejanje enoslednic zagotovile 18.000 evrov; združenje Bike Hotels (v njem je nekaj več kot deset lastnikov nasta­ nitvenih zmogljivosti na območju Finale Ligure, op. p.) je vložilo 5000 evrov, približno toliko denarja smo dobili od comune Finale. Tako smo imeli za urejanje stez okoli 30.000 evrov in lahko rečem, da so v dobrem stanju. Nekateri kolesarji, ki prihajajo sem že dvajset let, vse odkar se je začel resnejši razvoj gorskokolesarskega turizma na tem območju, pravijo, da še nikoli niso bile tako dobro vzdrževane. Toda ... Imamo nekaj težav. Nekateri moji kolegi pravijo, da ne zmorejo več plačevati za urejanje enoslednic, nekateri pravijo, da od številnih kolesarjev, ki se spuščajo po njih, nimajo nikakršnega zaslužka, ali pa ga je premalo. A poskušam jim pojasniti, da se bomo vsi znašli v težavah, če ne bomo dosledno skrbeli zanje. Kolesarska sezona je tukaj skorajda vse leto, konice so spom­ ladi in jeseni; ali se že dogaja, da so v tem času enoslednice preobremenjene, in če so, kako se soočate s tem? To je zelo resen izziv. Če ne bomo pravočasno sprejeli ustreznih regu­ lacij in omejitev, bomo morali začeti enoslednice zapirati. V Finale Ligure nas je trenutno dvanajst podjetij, ki ponujamo prevoze s kom­ biji – teh je zdaj skupaj dvajset do petindvajset, je pa vsako leto tudi čedalje več zasebnih kombijev z vseh koncev Evrope in tudi od dru­ god, poleg tega prihajajo tuje agencije s svojimi gosti in svojimi prevozi. V enem letu se nam utegne zgoditi – in bojim se, da se nam tudi bo –, da bo v najbolj obiskanem času, spomladi in jeseni, po cestah do izhodišč vozilo po sto kombijev na dan. Predstavljajte si, kako se bodo odzvali ljudje v vasicah, skozi katere vozijo kombiji, ko bodo njihove ulice zasičene z njimi. (Pre)veliko število kolesarjev pa lahko vznejevolji lastnike zemljišč, po katerih potekajo steze, in lahko se zgodi, da jih bodo preprosto zaprli. Sorazmerno s povečevanjem števila kombijev (in kolesarjev) bi tako morali povečevati število enoslednic. Ampak to zahteva čas, veliko časa. In denar. Zdaj število kombijev in kolesarjev narašča bistveno hitreje kot naša zmožnost ustvarjanja novih enoslednic. Morali bomo povečati območje, kjer so najbolj priljubljene steze. A kaj, ko številni, ki so vpeti v kolesarski tu­ rizem, obdelujejo svoje vrtičke in jih skupna zgodba ne zanima. V slogu: »Imam kombi in svoje stranke, to mi zadošča, za drugo mi je vseeno.« Poleg tega, recimo, v sosednjem mestecu Pietra Ligure snu­ jejo svojo zgodbo, ki bo konkurenčna naši, namesto da bi se pov­ ezali. Finale so svetovno znane, ta val je treba zajahati! Glede na to, da urejanje novih enoslednic ne more biti dovolj hitro, da bi ustrezno pršili kolesarje po območju, se boste ver­ jetno morali najprej spoprijeti z regulacijo, omejitvami? Potrebujemo pravila in omejitve. Kajti enoslednice, ki se spuščajo z nekdanje Natove baze in od restavracije Din (najbolj obljudeni izhodišči za spuste, do koder pripeljejo kombiji, op. p.), ne prenesejo toliko kolesarjev, kot jih pripelje sto kombijev na dan. Nikakor. Saj ljudje obiskujejo tudi druge steze, ampak te, ki se spuščajo s teh dveh izhodišč, so najbolj obremenjene, ker sta praviloma edina, do katerih lahko kolesarji najamejo samo prevoz. Organiziramo sicer vodene ture, na katerih lahko ljudje raziskujejo številne druge enoslednice, a 5 Razvoj gorskega kolesarstva (in gorskokolesarskega turizma) na območju Finale Ligure so spodbudili domači navdušenci nad tem športom, ki so uredili prve enoslednice za spuste – sprva predvsem zase in za ožjo gorskokolesarsko skupnost na območju Finale Ligure. Top steze in vrhunski razgledi Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 6

6 Intervju Pogled na Finalborgo, očarljiv stari del mesteca Finale Ligure če si želiš samo prevoz do izhodišča, skoraj ne moreš drugam kot do Natove baze ali Dina, ker je to za nas, agencije, bolj kot ne edino ekonomsko vzdržno. Situacija je res zahtevna. Ena enoslednica seka več comun in zemljišča več lastnikov, s katerimi je treba komunicirati. In govorim o eni stezi, mi jih imamo pa sto! Nujno potrebujemo ose­ bo, ki bi skrbela za to komunikacijo, ki bi sledila težavam, da bi se bilo mogoče takoj odzivati nanje. Če se ne bomo pravočasno odzivali nanje, se bodo povečevale in nekega dne eksplodirale. Potrebujemo osebo, ki bi zastopala gorsko-kolesarsko sceno v Finale Ligure na splošno – ampak ne ljubiteljsko in z omejenim časom zaradi drugih obveznosti; potrebujemo nekoga, ki bo to počel poklicno. A tudi za to seveda potrebujemo denar. Ampak: kako regulirati, kako omejevati, da ne boste sebi spodkopavali posla in da ne boste imeli na koncu nezado­ voljnih kolesarjev? Na to je težko odgovoriti, stvari še niso urejene. Eden od predlogov je bila recimo uvedba licenc za kombije. Res moramo omejiti njihovo število. Lahko bi, na primer, postavili zapornico pred končnim vzponom do Natove baze, kjer je to mogoče ... Delamo na regulaciji, a še nimamo popolne rešitve. V združenju Bike Hotels, ki prispeva denar za urejanje enos­ lednic, je glede na podatke na njegovi spletni strani devet ho­ telov oziroma hiš z apartmaji, tri turistične kmetije in dva kampa. Uborno število glede na zelo veliko število prenočitvenih zmogljivosti na območju Finale Ligure. Zanes­ ljivo jih ima še precej drugih koristi od razcveta kolesarskega turizma. Zakaj tako skromna podpora? Vem, to je čudno. In to ni prav. Rekel bi, da predvsem zaradi igno­ rance ... Bi bilo mogoče »vzgojiti« turiste, da, če je le mogoče, bivajo v teh zmogljivostih? Morda bi tako spodbudili nekatere lastni­ ke, ki se zdaj otepajo sodelovanja, k ponovnemu premisleku. Turisti pa bi tudi tako pripomogli k urejanju enoslednic, zara­ di katerih navsezadnje prihajajo. Pred kakšnim letom in pol sem predlagal, da bi prodajali zapestnice v slogu Prispevam za enoslednice. Takšna zapestnica bi stala deset ev­ rov. Mislim, da bi jo kupil marsikateri turist. Če bi jih prodali tisoč (in prepričan sem, da bi jih), bi imeli 10.000 dodatnih evrov za urejanje Lipov list - Junij 2017 stez. Ampak v Italiji uresničitev takšne ideje sploh ni preprosta. Toliko ovir, toliko administracije ... Omenili ste tudi tuje agencije, ki pripeljejo svoje goste, imajo svoje kombije ... Temu se ni in ne bo mogoče izogniti. Ampak: kako velika težava je to? Čedalje večja, ker jih je čedalje več, in še zlasti v primerih, ko njihovi turisti v destinaciji ne zapravijo skoraj nič: plačan imajo prevoz, nastanitev (to je edino, od česar ima kaj tukajšnje turistično gos­ podarstvo oziroma destinacija – ali pa še to ne, če bivajo prek Airbn­ bja), ture, vodnika, hrano in pijačo bolj kot ne prinesejo s seboj ... Če so med njimi bolj izkušeni kolesarji, lahko opravijo tudi po deset in več spustov na dan. Kar pomeni, da zelo načenjajo enoslednice, nič pa ne prispe­ vajo za njihovo vzdrževanje, niti posredno ne? Tako je. Kadar je govor o Finale Ligure, se sicer najpogosteje omenjajo enoslednice in spusti; koliko pa je drugih (gorskih) kolesarjev? Spomladi in jeseni je največ t. i. gravitacijskih kolesarjev (teh, ki se spuščajo po enoslednicah, op. p.), poleti pa prihajajo drugi tipi gorskih kolesarjev, ki večinoma kolesarijo tudi navkreber in niso tukaj predvsem zaradi enoslednic. Še vedno jih je zelo veliko, vendar so bolj razpršeni po območju, poleg tega je na cestah občutno manj kombijev. Finale Ligure so bile sicer nekdaj bolj znane po prostem plezanju kot po gorskem kolesarjenju. Zdaj se zdi, da plezal­ cev glede na impresivno število velikih sten niti ni toliko, kot bi jih »moralo« biti ... Finale so bile pred desetimi, petnajstimi leti top destinacija za plezan­ je. Sem je prihajalo plezat na tisoče ljudi. Toda: ker ni bilo nikakršne regulacije, nikakršne infrastrukture, ki bi omejili vpliv plezanja na okolje, je začela krivulja obiska padati. Zdaj je plezalcev desetkrat manj, kot jih je bilo še pred desetletjem. Nočem, da se kaj podobne­ ga zgodi z gorskim kolesarjenjem. Kot nekdo, ki živi od njega, sem zelo zaskrbljen. Nisem nikakršen super junak gorskega kolesarjenja v Finalah, le rešiti želim svoj posel. Poskušam videti, kaj bo čez deset let. Če ne bomo ničesar ukrenili, ne bo takrat ničesar.  Besedilo in foto: Mateja Gruden

[close]

p. 7

Aktualno Tuji organizatorji potovanj spoznavali slovensko 7 turistično ponudbo V Ljubljani je bil na začetku maja največji poslovni dogodek slovenskega turizma: Slovenska turistična borza (Slovenian Incoming Workshop – SIW). Udeležilo se ga je 220 predstavnikov slovenskega turizma iz 130 podjetij in 188 tujih predstavnikov iz 146 podjetij oziroma 42 držav: Češke republike, Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Poljske, prvič iz Libanona, pa tudi z bolj oddaljenih trgov – Japonske, Indonezije, Malezije, Avstralije, ZDA, Združenih arabskih emiratov, Ruske federacije in od drugod. V Slovenski turistični organizaciji (STO), ki pripravlja dogodek – letos je bil 20. leto zapored –, so ocenili, da je bila borza prizorišče okoli tri tisoč poslovnih sestankov. SIW je edinstvena priložnost za predstavitev slovenske turistične ponudbe tujim organizatorjem potovanj, turističnim in speciali­ ziranim agencijam ter interesnim združenjem. Vodilni predstavni­ ki slovenskih turističnih podjetij in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih centrov in preostalih ponudnikov v turizmu se na njej predstavljajo na vnaprej dogovorjenih poslovnih sestankih, priložnosti za srečevanja in pogovore pa so tudi neformalna srečanja, ki jih STO organizira med SIW. Sestavni del turistične borze so tudi študijska potovanja, na katerih tuji udeleženci spoznavajo različne destinacije in turistično ponudbo Slovenije. Letos so spoznavali ključne turistične zanimivosti Slovenije, udeležili pa so se lahko tudi katerega od štirih tematskih potovanj: spoznavali so lahko naravne posebnosti Slovenije, možnosti za ak­ tivne počitnice in ponudbo dobrega počutja ter se odpravili na potep po Plečnikovi Ljubljani. TTA  Foto: STO Kdo bo letošnji sejalec? Slovenska turistična organizacija je tudi letos razpisala podelitev se­ jalca, priznanja za ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov v turizmu, ki pripomorejo k boljši prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Zanj se bodo lahko potegovali tisti, ki so med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2016 v redno poslovanje podjetja v celoti uvedli oziro­ ma so v tem obdobju prvič javno ponudili na trgu inovativni proiz­ vod, proces ali pristop. Rok za prijavo je 12. junij 2017. Lani je sejalca prejel razgledni stolp Vinarium v Lendavi. Finalisti za priznanje so bili še vodni park v Radljah ob Dravi, ledeniški velnes v hotelu Špik v Gozdu - Martuljku, Sladkorna čipka in fontana Zeleno zlato v Žalcu. TTA Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 8

Dogaja se Kulturni turizem 8 Poklon dediščini in naravi ter zaveza besedi Turizem, stkan iz koroške kulturne dediščine, raste in počasi postaja to, kar je njegovo poslanstvo: zgodba o kulturi kot temelju turističnega doživetja. Solzice so koroški izraz za šmarnice. Te uspevajo po vsej Sloveniji in do višine 1900 metrov. Še zlasti ustrezna zanje so apnenčasta tla, ki jih varujejo svetli listnati gozdovi. Koroška jih ponuja marsikje – pod Uršljo goro, kjer je Prežihov Voranc spisal svojo ljubezni polno črtico Solzice, jih je veliko. Še zlasti v Peklu. In prav v tem poduršeljskem svetu se je pred štirimi leti rodil Festival solzic. Kot hommage dediščini, poklon naravi in zaveza besedi. Ta je vedno osnova doma, domovine in človeka. Pod Uršljo goro je solzica tisti motiv, ki tlakuje eno od destinacijskih zgodb! Kulturni turizem prinaša avtentičnost Kulturni turizem robi kulturno krajino z namenom spoznavanja in avtentičnega doživetja. Vedno je medij komuniciranja identitete turistične destinacije, regije in države. Je mehki del turizma, poleg športa, zdravja in velnesa eden osnovnih stebrov gospodarske de­ javnosti, ki mu Unesco in Svetovna turistična organizacija (UNWTO) do leta 2020 pripisujeta izjemno, do 15-odstotno gospodarsko rast, medtem ko bo mednarodni turizem na splošno v povprečju naraščal za predvidoma štiri odstotke. Kulturni turizem opredeljujeta nepremični in premični del dediščine. Črpa iz kulturne zakladnice, jo plemeniti in podaja kot avtentično zgodbo. Neponovljivo in enkrat­ no ustvarja turistične zanimivosti in doživetja ter predvsem zgodbe z etnološkim značajem, kulturno-dediščinskim predznakom in unikat­ nimi prireditvami. Kakor tudi Festival solzic. Cvetje kot motiv S solzicami, ki maja in junija z omamnim vonjem čarajo mistiko doživetja, in s Prežihovo besedo stopa Koroška na turistični oder, s katerim bi z lahkoto ustvarili pravi slovenski floralni venec doživetij. Ga promovirali in tržili! Če bi to znali storiti, bi se hitro znašli na kakšnem svetovnem seznamu doživetij, znamenitosti ali festivalov. Ne nazadnje s cvetjem tkejo turizem tudi v Bohinju: Mednarodni fes­ tival alpskega cvetja, ki ga pripravlja Turizem Bohinj v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in pod generalnim pokroviteljstvom župana Občine Bohinj Franca Kramarja ter častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. V Ljubljani je dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, postavil na noge zdaj že tradi­ cionalni Festival zvončkov, ki ga finančno podpira Mestna občina Ljubljana. Bavcon, tudi avtor več knjig, tudi jubilejne o Botaničnem vrtu in knjige Vrt domovinske flore ter pobudnik slovenske mreže de­ vetih botaničnih vrtov, je v škotskem Edinburghu dobil najvišjo na­ grado združenja svetovnih botaničnih vrtov (3000 jih je v njem) MARSH. Zaslužil si jo je za hiter razvoj vrta in za pedantno ohranjanje rastlinskih vrst, še zlasti ogroženih. Tudi zato je v njegovem vrtu na ogled od 60 do sto vrst navadnega malega zvončka. In celo zvonček z imenom Ljubljana je v njem. Bodo alpsko cvetje, solzice in zvončki, vpeti v festivalsko tiaro, ob boku čudovitih slovenskih botaničnih vrtov, alpinetumov in arbore­ tumov, prepričali s svojim izjemnim potencialom turističnega moti­ va? Ne nazadnje vseskozi razlagamo, da Slovenija ne zmore množičnega turizma. Cvetje je prava niša, vendar potrebuje pravega direktorja turizma na resornem ministrstvu, pravega ministra in pravega menedžerja, ki bo dojel potencial in videl dlje kot do konca turistične sezone ali leta. Paleta spremljevalnih zgodb Festival cvetja je seveda veliko več kot le na ogled postavljeno cvetje. So spremljevalni dogodki vseh vrst. Od predavanj, delavnic, razstav, lokalnih zgodb iz naslova ljudske dediščine (v Bohinju imajo Zlatoro­ govo pravljično deželo – U konc' sveta so pravljice doma, na Koroškem pa vabijo na Peklenski sprejem z Luciferjevo pojedino v avtentičnem Peklu) in več. Tudi paleta folklornih zgodb, glasbe, pre­ pevanja, ročnih spretnosti ... Festival solzic 2017 s prizorišči na Strojni, Ravnah, v Kotljah in Peklu je prinesel prireditve, kot so Kres besed in barv, Kotl'jado, Koroško tržnico, Kulturni perpetuum mobile in Peklenski sprejem. V štirih letih pa je (v organizaciji Društva solzice Ravne) v poduršeljski prostor umestil kar nekaj turističnih motivov: Koroški vrt pred pokopališčem, kjer je pokopan Prežihov Voranc; Solzico velikanko v Kotljah, ki s tremi vejami solzic simbolizira tri koroške doline in poudarja dejstvo, da je Koroška v treh državah: Sloveniji, Avstriji in Italiji (Kanalska dolina); Pekel s svojevrstno inscenacijo in prepletom literature, dediščine, ljudskih zgodb, kulinarike, tradicije in avtentičnostjo kraja ter vodno klop tik pod Peklom, ki vabi k počitku in vsrkavanju energij dreves, vode, zemlje, zraka in narave sploh.  Besedilo in foto: Renata Picej Peklenska zgodba na gozdnem odru avtentičnega Pekla Lipnoav vlisdt -uJušnuijj2e01m7 lade in stare. Kulturni perpetuum mobile v Kotljah in beneška folklorna skupina Živa nit, ki se je predstavila s plesi Nediških dolin in Posočja.

[close]

p. 9

Dogaja se Literarna pokrajina Koroška Bukovniška beseda še živi 9 Festival solzic, ki se je letos, med 19. in 21. majem, zvrstil že četrtič, je izkristaliziral svoj namen, poslanstvo in motiv že ob odprtju na Strojni. Na njem so se zaiskrile besede in barve literatov in likovnikov, ko so zapeli Korošci iz slovenske in avstrijske Koroške in je bukovniška beseda dopolnila Prežiha, čigar črtica Solzice je zanetila idejo svojevrstnega koroškega praznika. Je že kdo pomislil na to, da bi tako imenoval pokrajino, ki jo je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc v svoji realsocialistični maniri neizbrisno vpel v književnost 20. stoletja in so njegovi kmetje, proletarci in usode malih ljudi zašli v učno snov srednjih šol? Verjetno ne. A če tem z izobraženo roko zapisanim Samorastnikom, Jamnicam, Požganicam, Doberdobom in novelam, potopisom in črticam dodamo še veliko posebnost in edinstvenost koroškega literarnega prostora – bukovništvo, je slika že povsem drugačna. Bukovništvo je velika slovenska literarna posebnost in največ teh zapisov najdemo prav med obronki zahodnega Pohorja, v Mežiški dolini in Podjuni na avstrijski strani Koroške. Prav zato, zaradi prepro­ stih besed, zapisanih z neučeno roko, a z željo, da življenje prepros­ tega človeka, njegova čustva in molitve ostanejo, so se zgodili za­ nimivi zapisi. Okorni, skrivnostni, pomenljivi, včasih strašljivi; koliko skrivnosti je povezanih s Kolomonovimi buklami ... Na območju Mežiške doline je največji bukovnik Blaž Mavrel iz Strojne, zato je svojo sled tod zapustil tudi Festival solzic. In postregel s kresom besed, barv, ognja (»holcarski šporhert«), strojanske kulinarike in iskric v očeh prijateljstev. Kres besed in barv Dva dni je v času festivala domoval v stari strojanski šoli literarni tabor, ki so ga sestavljali učenci OŠ Prežihov Voranc z Raven in učenci iz Neue Mittelschule Bleiburg iz Pliberka. Zahvala za to gre vsaj štirim učiteljem in njihovim ravnateljem ter sodelavcem: Vanji Benko in Gregi Čuku z Raven ter Marici Kušej in Pepiju Kropu iz Pliberka. Takoj so videli smisel v druženju, pogovorih, prebiranju in uživanju v naravi v maniri dediščine prostora, pa ne zgolj literarne. Pepi in Marica sta šestnajst svojih otrok pripeljala iz Pliberka na Strojno kar peš, čez Komel. Naši šolarji pa so jim šli naproti. In potem se je začel Kres besed, ki so ga dopolnili še Društvo literatov Mežiške doline pod vod­ stvom Marte Merkač in Literarno društvo Beseda iz Dravograda pod vodstvom Janeza Juriča. Zapeto in zaigrano besedo so nam podarili: Vokalna skupina Nomos iz Škocjana v Podjuni, Oktet Suha, pa Marja­ na Mlinar in Milan Kamnik ter prisrčni trio iz Šentanela: Ana, Helena in Daniel Šart. Pisateljica Luise Ruhdorfer nam je pokazala, kako se sliši preprosta beseda v narečju Koroške čez mejo, prireditev pa je, tradi­ cionalno, povezovala Darja Vrhovnik. Venec solzic Festival solzic vsako leto prinaša tudi priznanje nekomu, ki je v pros­ tor in čas Koroške vklesal neizbrisno sled. Letos ga je skupaj s čudovitim, dehtečim vencem solzic prejel Leander Fužir; slikar, umet­ nik, samorastnik iz Črne. Njegovi akvareli odsevajo čustva, strasti in koroška razpoloženja. Njegovi Prežihovi liki so najžlahtnejši okvir Fes­ tivala solzic. Venec solzic je prejel za svoj samorastniški zamah čopiča, zvestobo koroškim prospektom ter življenju in literaturi zapisani mo­ tiviki, kjer vedno znova izstopa in žari koroško življenje.  Besedilo in foto: Renata Picej Marica Kušej in Pepi Krop iz Pliberka ter Grega Čuk z Raven so besedo, literaturo in naravo vpeli v literarni tabor, ki je z bukovništvom nadgradil učeno literaturo Prežiha ter Festivalu solzic skupaj s prispevkom Društva literatov Mežiške doline in Literarnega društva Beseda iz Dravograda nadel novo dimenzijo ter poskrbel za pojem Literarna pokrajina pod Uršljo goro. Otvoritev Festivala solzic na prostoru pred nekdanjo OŠ Strojna Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 10

Dogaja se Peto srečanje harmonikaric in harmonikarjev 10 Avsenikov Otoček sredi Blejskega jezera zaigralo 533 harmonik Tretja majska nedelja je na Bled privabila kar 533 harmonikaric in harmonikarjev iz šestih različnih držav. Na prireditvi so se spomnili pokojnega Slavka Avsenika, avtorja znamenite skladbe Otoček sredi jezera in častnega občana občine Bled. Peto srečanje harmonikaric in harmonikarjev ob Blejskem jezeru je številnim obiskovalcem ponudilo pravi harmonikarski spektakel. Ob Jezerski promenadi skorajda ni bilo kotička, kjer ne bi bilo mogoče slišati zvoka harmonike. Program sta na odru vodila simpatična harmonikarica Majči Bobnar in domačin Niko Rakovec, ki je s prevodi skrbel, da so tuji udeleženci prireditve (iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije in Združenih držav Amerike) slišali navodila in preostale informacije v svojem jeziku. Mestoma se jima je na odru pridružil podžupan Občine Bled Toni Mežan, sicer glavni organizator in idejni oče prireditve. Pravi spektakel je bil »točno opoldne«, ko so vse harmonike, razpore­ jene ob obali Blejskega jezera, zaigrale Avsenikovo skladbo Otoček sredi jezera. Za pravi ritem je skrbel trio ansambla Slovenski pozdravi z Iztokom Pesrlom na harmoniki. Drugi vrhunec je bil ob 14. uri: sprevod vseh harmonik po Jezerski promenadi. Medtem so se na odru predstavljale različne harmonikar­ ske skupine, ansambli in glasbene šole. Poleg največje glasbene skupine, Kraške harmonike Sežana, nastopilo jih je 42, je bilo tam še veliko drugih, med njimi člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, Skupina harmonikarjev Aleša Smoliča, Klub harmonikarjev Kumše, Šola harmonike Tomo Primc, harmonikarji Kulturnega društva Mi­ haelov sejem Mengeš, Klub harmonikarjev Stopar, harmonikarski orkester Barbara premogovnik Velenje, Kulturno društvo harmo­ nikarjev Izola, Mežiški frajtonerji ... Med prijavljenimi je bil tudi Jože Erjavec, ki že več kot 40 let živi v Nemčiji. »Približno 600 kilometrov smo potovali iz Wengna, da smo prišli na srečanje harmonikarjev. Ig­ ram jo skoraj pol stoletja,« je povedal Jože, ki se je srečanja udeležil s sinom Markom. Iz Amerike sta nastopila Brain Meh in 26-letni Martin Mavec, ki se je prišel lani po končanem študiju v Ameriki sem učit slovenski jezik. Pravi, da je Slovenija zelo lepa, navdušen je tudi nad lepotami Bleda in slovensko hrano. Prijatelje je v Sloveniji hitro našel. Na Bledu se je zbralo 533 harmonikaric in harmonikarjev iz šestih različnih držav. Harmoniko igra že petnajst let. Janez Grilc, po domače Grabnar, iz Podnarta se je udeležil vseh petih srečanj na Bledu. Po sprevodu na blejski promenadi sta sledila žrebanje in razglasitev največje skupine, najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Najstarejša sta bila tokrat dva, saj je med njima le tri dni razlike, oba pa sta letnik 1935. To sta Anton Kravanja iz Bohinja in Franc Ostrelič z Brezij pri Tržiču. Pri razglasitvi najmlajšega je bila zgodba podobna, zato je ta naslov pripadel Nejcu Gregorcu iz Ljubljane in Manuelu Brunduli iz Krpelj pri Dutovljah; oba sta bila rojena leta 2010. Največja skupina pa so bili že tradicionalno Kraški harmonikarji.  Besedilo in foto: Janez Kuhar Ob 12. uri so vse harmonike ob jezeru zaigrale Otoček sredi jezera. Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 11

Dogaja se Slovenska Istra Prvi kolesarski hotel na Obali in vino za bogove 11 V lepi slovenski Istri leži stara prikupna vasica Korte. V njej je stara šola iz leta 1819, v kateri je zdaj udoben in prav ljubek istoimenski kolesarski hotel. Znano je, da je Istra magnet za kolesarje, v tem hotelu pa jim je na voljo prav vse, kar potrebujejo, tudi električna kolesa. Hotel Stara šola Korte je prvi takšen na Obali in čeprav je odprt šele približno leto dni, si v njem počitek po kolesarjenju privošči čedalje več domačih in tujih turistov. Cene nastanitve v kateri od 17 sob ali enem od dveh apartmajev sploh niso pretirane. Zunaj sezone je tre­ ba za sobo odšteti 39 evrov, v sezoni nekaj manj kot 60 evrov. A hotel, ki mu pravijo tudi guesthouse, ima na voljo vse, kar potrebuje tudi zahtevnejši ljubitelj kolesarjenja, med drugim možnost pranja koles in oblek, izposojevalnico orodja, kolesarske vodnike po regiji z GPXdatotekami in seveda tudi varovano kolesarnico. Kolesarji se lahko sončijo na terasi, kjer se lepotiči več kot sto let stara oljka, si izposodijo žar in si pečejo obroke v naravi, ob hotelu, si postrežejo v moderni in prijazni jedilnici, se sproščajo v savni, zaigrajo namizni tenis ... Čisto blizu sta gostilni z domačo in odlično istrsko kulinariko. V hotelu je tudi sejna soba za seminarje in druga srečanja, sobe so klimatizirane, imajo brezžični internet, knjižnico ... »Korte so stičišče številnih kolesarskih poti. Idilična istrska vasica je idealno izhodišče za kolesarjenje. Gostom ponujamo prijazno nastanitev in jih razvajamo s kulturnimi lepotami slovenske Istre. In ravno prav smo oddaljeni od obalnega vrveža (do Izole, recimo, je osem kilometrov), da se naši gostje sprostijo v mirnem naravnem okolju,« pripovedujeta Katarina Valentinčič in Mateja Koren Medved. Na obisku pri Marinku Rodici Obiskovalci Kort jo zelo radi mahnejo v Marezige in naprej v Truške k znamenitemu in daleč onstran naših meja znanemu vinogradniku in vinarju Marinku Rodici. Skupaj z ženo Suzano in sinovi Maticem, Alešem in Rokom imajo vinograde sredi edinstvene valovite pokra­ jine nad zgornjim tokom Dragonje, od koder seže pogled na Jadran­ sko morje in v hrvaško Istro. V blagem sredozemskem podnebju, ob stalnem kroženju prijetnega maestrala, imajo Rodičevi 60.000 trt na zanje idealni legi. Na 15 hek­ tarih imajo posejane različne sorte, predvsem avtohtone, v svojih vi­ nogradih ne uporabljajo mineralnih gnojil, saj je gospodar Marinko prepričan, da morajo trte živeti skromno, samo iz tistega, kar jim daje Katarina Valentinčič in Mateja Koren Medved iz prvega kolesarskega hotela na Obali Stara šola v Kortah že ob prihodu odkrijeta vse čare aktivnega oddiha v čudoviti slovenski Istri. zemlja. Rodičevi imajo certifikat ekološkega kmetovanja, njihovo vino pa je za bogove, kot je dejal Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije. Omenjeno društvo ima namreč prav pri Marinku Rodici na posebnem častnem mestu svojo trto refošk. In ker bo letos dala prvi liter rujne temno rdeče vinske kapljice, so oni dan člani društva skupaj z gospodarjem trto ovekovečili z informa­ tivno tablico. Ta gostu in mimoidočemu pove, da je v trti življenje (In vitis, vita est) in da so to trto 10. aprila leta 2015 v trajen spomin pri­ jateljstva z družino Rodica zasadili člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.  Duša Podbevšek - Bedrač  Foto: Gorazd Bedrač Gospodar Marinko Rodica, njegova žena Suzana in Drago Bulc so mlado trto refošk Društva turističnih novinarjev Slovenije rahlo zalili z – refoškom. Da se pri Rodičevih imenitno je in pije, je znano daleč onstran naših meja, prav tako, da se lepo prepeva, za kar vse goste navduši klapa Capris iz Kopra. Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 12

12 Fokus Foto: arhiv društva SKALA Kubed Loka Društvo Skala Kubed Zgodovinske istrske vasice pod Kraškim robom Iz obnovljene utrdbe nad Črnim Kalom se razprostira pogled na razgibano istrsko pokrajino pod Kraškim robom. Zanimive vasice, ki so posejane v tem neokrnjenem in odmaknjenem delu Slovenije, imajo bogato zgodovino; to prelepo območje v preteklosti namreč ni imelo sreče, da bi živelo v miru. V srednjem in novem veku so si tukaj nasproti stali Beneška republika in Habsburžani. Tako je pod Kraškim robom mogoče najti več zidanih poznosrednjeveških oziroma zgodnjenovoveških utrdb ali njihovih ostankov. Zaradi strateško pomembne lege so v darilni listini iz leta 1067 omen­ jene naslednje vasi: Osp, Rožar, Loka, Kubed, Truške in v hrvaški Istri vasi Šterna in Sveti Peter (zdaj preimenovan v Fraterija). S to listino je nemški kralj Henrik IV. te kraje in vso preostalo pokrajino, ki ji je vladal, podaril freinsinškemu škofu Ellenhardu. V darilni listini so kraji poi­ menovani z latinskimi imeni: Ozpo (Osp), Rozari (Rožar), Truscolo (Truške), Lovnca (Loka), Cubida (Kubed), Steina (Šterna) in Sveti Peter (Santi Petri). Ni znano, do kdaj je to ozemlje ostalo v lasti freisinških škofov. Dejstvo pa je, da je zaokrožalo oziroma oblikovalo tedanjo mejo koprskega ozemlja s tržaško škofijo na severu in z novigrajsko na jugu ter tako tvorilo nekakšno tamponsko ozemlje. Osapska jama, pribežališče in shramba Vasica Osp (italijansko Ospo) je stisnjena pod Kraški rob, Osapska do­ lina pa je prehodno območje med kraško in flišno Istro. Prehod se začenja pod Črnim Kalom in seže do Žaveljskega zaliva. Dolino je izoblikovala osapska reka, ki se je skozi tisočletja zajedala v mehko flišno kamnino. Za obiskovalca je zagotovo zanimiv obisk velike kraške jame oziroma votline Grad ali Osapska jama, ki je bila poselje­ na v prazgodovini, antiki in v zgodnjem srednjem veku. V času turških vpadov so jo zaprli z zidom. Po poročilu Morosinija iz leta 1560 je bilo Lipov list - Junij 2017 za jamskim zidom v notranjosti votline prostora za sto ljudi, vodni iz­ vir pa jim je omogočal preživetje tudi ob dolgotrajnejšem obleganju. Iz opisa utrdbe iz leta 1606 je razvidno, da je pred jamo ves čas stal vojak in varoval vino, olje in druga živila, ki so jih vaščani shranjevali v njej. Poleg tega so v votlini hranili orožje, med drugim tri topove. Vot­ lino so nazadnje uporabili leta 1615, ko so vas oropali Uskoki. Osp je v zdajšnjih časih tudi precej priljubljen med plezalci, ki prihajajo sem z vseh koncev sveta – zaradi visoke in strme stene, ki je tako značilna zanj, in plezalnih smeri različnih težavnostnih stopenj, ki vodi­ jo proti vrhu stene. Zavoljo plezalcev so v vasi uredili prostoren in lep kamp. Gradišče nad Loko Tudi vas Loka (Lovnica) lahko pridružimo vasem od Boljunca do Buzeta in še naprej, ki so izbrale zavetne stene Kraškega roba za svoj obstoj. Stoji na flišnem strmem pobočju pod steno, kjer je več manjših kraških jam. Nad vasjo so že v ilirskih časih postavili gradišče, od katerega je ostal obrambni zid, ki je na nekaterih krajih širok tudi do deset metrov. Tu je bil najden del človeške čeljusti iz zgornjega pliocena ali začetka aluvija. Na vrhu hriba stoji prenovljena cerkev Marije Snežne. V vasi pa je skromna cerkvica, posvečena sv. Ceciliji. Tudi Loka je imela svoj obrambni stolp, vendar je podlegel zobu časa.

[close]

p. 13

Foto: arhiv društva SKALA Kubed Foto: arhiv društva SKALA Kubed Fokus 13 Kraško »okno« Truške Rožar z dvema svetnikoma Na koncu slemena, ki se razteza od Črnega Kala proti Rižanski dolini, se s svojo značilno privzdignjeno cerkvijo sv. Jurija ponosno postavlja Rožar. Na največjem grebenu stoji cerkev sv. Jurija z ostanki tabora (iz turških časov) in obnovljenim zvonikom. Leseni oltar v cerkvi je iz 17. stoletja, glavni oltar je iz leta 1655. Na oltarju je oljna slika na platnu, delo neznanega avtorja. Prvotno cerkev je uničilo neurje in so jo prenovili leta 1913. Posvečena je sv. Juriju, a ker so vanjo pozneje pre­ nesli še sv. Jakoba z bližnjega stepanskega pokopališča, ima cerkev zdaj kar dva zaščitnika. »Tisočletne« Truške Truške so posebno naselje v koprskem zaledju, ki je skozi stoletja ohranilo svojo izvorno razpršenost in nima pravega središča. K njim se prištevajo Kortina, Gonjače in Vršič, ki velja za najstarejši zaselek. Po domače se kraju še vedno pravi Trusok. Truške imajo zelo zanimivo zgodovino, saj je poselitev teh krajev potekala postopoma. Da so dobile zdajšnjo podobo, so potrebovale okoli tisoč let. Prva poselitev je bila najverjetneje v Vršiču, ki se je imenoval Stare Truške, čeprav obstajajo arheološka pričevanja o poselitvi rimskih in mogoče celo predrimskih ljudstev na tem območju. Na robu vasi je cerkev sv. Kancijana iz 15. stoletja, ko je kuga desetkala tudi te kraje. V spomin nanjo je ostalo le znamenje pod Kortino. Kubed, pomembna obrambna postojanka Kubed (Cubida) je naselje, ki leži v zadnjem delu Gračiško-Kubej­ skega podolja, po katerem je speljana cesta iz Rižanske doline proti Buzetu. Podolje je na severovzhodu obrobljeno z apneniškim pa­ som Lačne (451 metrov) in onstran soteske potoka Rakovca z vzpe­ tino Grad. Narava je s prepadnimi stenami ustvarila ugodne razmere za postavitev obrambnega tabora, zato so Benetke v času turških vpadov in beneško-avstrijskih vojn skalno vzpetino dodobra utrdile. Kubed je v 16. stoletju kot pomembna obrambna postojanka (kaštel) postal sedež tako imenovanega konestabla, častnika kmečke vojske (černide) s stalno vojaško posadko. Tudi v času uskoških vojn (med letoma 1615 in 1617) je bil Kubed ponovno utrjen, s koncem vojnih nevarnosti pa je začel pomen utrjenega tabora propadati. V Kubedu so tri vinske kleti, ki jih lahko obiščete vse leto in v njih pokusite ter kupite odlično vino. Največji praznik v vasi je martinja, ob sv. Martinu, ko se v Kubedu pobira vino. Z muzikanti se gre po vasi od hiše do hiše in se pokuša vino ter domače dobrote. Pobiranje vina je čedalje bolj priljubljeno in se ga udeležujejo obiskovalci od blizu in daleč.  Dušan Arko, podpredsednik društva SKALA Kubed Foto: arhiv društva SKALA Kubed Foto: Mateja Gruden Značilni zvonik cerkve v Kubedu Velika Osapska stena Lipov list - Junij 2017

[close]

p. 14

14 Fokus Strgače v Trenti TD Soča-Trenta Raj pod Triglavom Trenta, dolina in njeni ljudje. Že neštetokrat opisani v knjigah, planinskih in turističnih vodnikih ter drugih publikacijah. Trenta se v literaturi pojavlja kot vas, ki se razprostira v dolini reke Soče. Od njenega izvira do domačije, ki ima hišno številko Trenta 1, v Tesneh, območju, kjer se mlada Soča zajeda v tesno in ozko dolino. Trenta ima zdaj povsem drugačno podobo kot nekoč. Narava je sicer še vedno privlačna in njene naravne znamenitosti ostajajo enake. So brezčasne in lepe ... Trenta je drugačna zaradi ljudi. Krajina brez ljudi je brez duše. Ljudje so tisti, ki oblikujejo in negujejo podobo vasi. Trenta je bila še pred dvajsetimi, tridesetimi leti gosteje naseljena. Sicer je danes tu precej lastnikov počitniških hiš, ki so zagotovo dobrodošli in skupaj z vaščani sooblikujejo vas, vendar je tako, kot radi rečemo: »Trenta je zelo lepa – takrat, ko je lepo ...« V zgodnji in topli pomladi, prijetnem poletnem hladu, na vršacih, visoko nad doli­ no, ob mladi reki Soči. Tu so tudi hladna jesenska jutra, ledeno mrzle zimske noči, deževni, pusti in sivi dnevi ... V enem številnih izjemnih Kugyjevih zapisov o Trenti in njenih gorah je zapisano: » ... na Logu v Trenti, pri Baumbachovi koči, v središču doline ... Moj Bog, kaj vse si od tu lahko videl ... Kakšen čar vrhov ...« Včasih si zaželimo, da bi nam slika tistega dne za vedno ostala pred očmi, v spominu. Prijazna ljudem v vseh štirih letnih časih Če vas pot pripelje v Trento, vas bo zagotovo zaznamovala. Marsiko­ ga za vse življenje, da se še leta in leta vrača v dolino. Kot popotnik, naključni obiskovalec ali njen prijatelj. Številni gostje, ne le iz Sloveni­ je, prihajajo v Trento, ker je preprosto – lepa. Živeti pravljice v teh časih? V poplavi medijske promocije teh ali onih privlačnih turističnih destinacij, vrhunskih marketinških proizvodov ostaja preprosto: Trenta. Lipov list - Junij 2017 Prijazna ljudem v vseh štirih letnih časih, kar je tudi naš slogan že vrsto let. V Trenti lahko najdete to, kar današnji človek pogreša. Za trenutek spet najdete samega sebe. Ko se sprehajate po slikoviti Soški poti, ko se vzpenjate po strmih brezpotjih, ko opazujte v objek­ tivu gorske živali, ko poležavate na planinskem pašniku, ko se pre­ pustite užitkom lokalne kulinarike ali prespite prijetno avgustovsko noč pod zvezdami. Brez razlik ostaja Trenta prijazna vsem. Starejšim in mlajšim generacijam, pohodnikom, kolesarjem, motoristom. Vsakdo lahko v njej najde kaj zase. Morda se nekaterim obiskovalcem zdi premalo »mondena«. Zagoto­ vo. Mondenosti v Trenti ni, za to se ljudje odločijo in obiščejo druge kotičke sveta. V Trenti lahko srečate skromnega domačina, ki še ročno kosi strmo senožet, spoznate prijazno gospodinjo, ki vam postreže s čompami in skuto, ob poti vam nekdo po »trentarško« odgovori, kje je izhodišče za pot na Triglav ... V Trenti diši po mladem bukovem listju spomladi, po senu poleti in hladni rosi jeseni ... Tu lahko opazujete mlade gamse na paši ali prisluhnete petju ruševca. Je lahko še kaj lepšega? Pogovorite se z domačini Naključni popotnik je zdaj opremljen s številnimi informacijami. Vsak kotiček lahko najdemo na spletu in seveda tudi njegov opis in razla­ go. A pristen pogovor s turističnim informatorjem je vreden veliko več. Turistični ponudniki, in teh v dolini Trente ni malo, se z veseljem pogovorijo z vami.

[close]

p. 15

Fokus Še več zanimivih in aktualnih informacij pa dobite v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Domu Trenta. Tam vam pri­ jazni informatorji odgovorijo na vsa vprašanja. Hkrati lahko obiščete Info središče in si ogledate stalne razstavne prostore, občasne zbirke in muzejske prostore. Aktivno turistično društvo Pomembno vlogo ima pri spodbujanju in razvoju turizma v Trenti pros­ tovoljno Turistično društvo Soča-Trenta. Aktivnih članov je malo, smo pa zato tisti marljivejši. Vestno skrbimo, da se glas o Trenti in njeni turistični ponudbi širi v svet s pomočjo različnih medijev. Zgibanka Trenta – Štirje letni počasi, v kateri lahko najdete seznam vseh turističnih ponudnikov v dolini, in nekaterih naravnih lepot, je med obiskovalci zelo dobro spreje­ ta. Še več informacij o ponudbi in prireditvah, ki jih prirejamo v dolini, je dosegljivih na spletni strani www.trenta-soca.si. Včasih se pojavimo tudi na kakšnem sejmu, kot je Turizem in prosti čas. Veliko pozornosti namenjamo tudi čistemu in urejenemu okolju, neokrnjeni naravi, ki je naš največji zaklad in magnet za obiskovalce. Tako so očiščene najbolj izpostavljene točke ob glavni cesti Bovec– Vršič–Kranjska Gora in ob reki Soči. Trentarski poletni sejmi Vsako leto konec julija praznujemo v Trenti praznik svete Ane, zavet­ nice Trente. V okviru praznika tradicionalno (letos bo to že dvajsetič zapored) organiziramo sklop prireditev pod naslovom Trentarski sen­ jem, kamor so uvrščene rekreativne in izobraževalne prireditve (na primer brezplačen voden pohod po učni Soški poti – vsako leto z drugo tematiko, ali obisk opuščenih ovčjih planšarij – Etnologija pla­ ninskega pašništva) ter kulturne dogodke (različni glasbeni koncerti, gledališke uprizoritve, otvoritve razstav ...). Lani smo začeli prirejati nedeljske tržnice na trgu Na Logu v Trenti. Poleg tradicionalne eko tržnice, ki se odvija zadnjo nedeljo v juliju bodo tržnice letos vsako nedeljo v juliju in avgustu. Na desetih stojnicah bomo različnim razstavljavcem (lokalni prehrambeni proizvodi, spominki, mila ...) ponudili možnost, da predstavijo in prodajajo svoje proizvode. 15 Kugyjev spomenik, v ozadju Lepo Špičje Monografija o dolini in njenih ljudeh Za konec ne smemo pozabiti na monografijo izpod peresa Janeza Biz­ jaka z naslovom Trenta in Soča – Dolina in njeni ljudje, ki je v založništvu TD Soča-Trenta izšla jeseni leta 2015. V njej je avtor podrobno opisal raj pod Triglavom, njegove naravne lepote, zgodovino, ljudi in njihove običaje. Knjiga je obogatena z barvitimi (tudi arhivskimi) fotografijami. Monografija o raju pod Triglavom Naj bo vse zgoraj našteto samo še en razlog več, da tudi sami obiščete Trento. V vseh letnih časih, saj tu čas še vedno teče počasi ...  Marija Kravanja in Božo Bradaškja  Foto: Božo Bradaškja Nedeljska tržnica Gamsi, varuhi gorskega kraljestva Lipov list - Junij 2017

[close]

Comments

no comments yet