Revija Lipov list april 2017

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list april 2017

Popular Pages


p. 1

 APRIL 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Klemen Langus, Turizem Bohinj Potepanja Dvorec Štatenberg Kulinarični kotiček Sirarstvo Orešnik Inovativno Mednarodni festival alpskega cvetja Foto: Turizem Bohinj/www.slovenia.info

[close]

p. 2

21. – 23. 4. 2017 Gornja Radgona 4. MEDNARODNI SEJEM AKTIVNOSTI IN ODDIHA V NARAVI NA TRAJNOSTNO TURISTIČNO TURO NA SEJEM NATURO! Sejem NATURO, 4. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, vabi v Gornjo Radgono vse ljubitelje trajnostnega turizma in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi! Na njem boste dobili zamisli in informacije za oddih in gibanje v neokrnjeni naravi, za pohodniške, tekaške, planinske in kolesarske potepe, za različne vadbe telesa in duha ... Uživali boste v zdravi in regionalni kulinarični ponudbi in sodelovali v atraktivnih predstavitvah rekreacije v naravi. Vstopnico, ki je sicer v prodaji po 5 €, lahko s predložitvijo članske izkaznice ali članske kartice ugodnosti Turistične zveze Slovenije kupite za le 4 €! NARAVNA TURISTIČNA PONUDBA NARAVNO DOGAJANJE • Turistična zveza Slovenije • turistična društva in informacijski centri • predstavitve občin • predstavitev Avstrijske Štajerske in Međimurja • zdrava prehrana • izbrana kulinarika in vino • zamisli in izdelki za ozelenitev in urejanje okolice • tržnice z naravno kozmetiko in ponudbo dopolnilne dejavnosti kmetij • domača obrt • posvet o zeleni shemi slovenskega turizma, o turizmu kot dopolnilni dejavnosti na kmetijah in povezovanju med lokalnimi ponudniki turizma in gastronomije • plezalna stena s predstavitvami plezalcev in s preizkusi spretnosti v plezanju za obiskovalce • prikazi treninga ter pravilne prehrane za tek in nordijsko hojo • predstavitve borilnih veščin • prikaz potapljaške opreme in spoznavni potopi za obiskovalce v bazenu na sejmišču • predstavitve športnikov Slovenske vojske • orientacijski pohodi RIBOLOV 10. Mednarodni sejem lovstva in ribištva, ponuja najnovejšo opremo, pripomočke, oblačila, obutev in terenska vozila za gibanje v naravi. Vabi z zanimivi razstavami krovnih organizacij s področja gospodarjenja z naravo ter z aktualnimi strokovnimi posveti. Z družabnimi prireditvami bo poskrbel za dobro razpoloženje. Avto-Moto Klasika Mednarodna razstava starodobnikov »AVTO-MOTO KLASIKA«, prireditev razstavnega in prodajnega značaja, je posvečena vsem vrstam starodobnega transporta in starodobne tehnike. Organizira jo SVS - Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil v sodelovanju s Pomurskim sejmom. www.pomurski-sejem.si

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Cvetoče bohinjske planine INTERVJU  Klemen Langus: Tesna povezanost človeka z naravo je bistvo bohinjskega turizma 04-06 FOKUS  Gorenjska turistična zveza: Gorenjska – skrivnostna in lepa TD Vinska Gora: Turisti prihajajo čedalje raje in čedalje pogosteje 12-15 TURIZEM SMO LJUDJE  Barbara Podpečan Jesenšek, predsednica TZ Gornjega Posočja: Društva bi morala biti pogosteje vključena v razvoj turistične ponudbe 16-17 TZS  Luka Gošek, mladi turistični vodnik: Dijak, ki se ne naveliča novih znanj 18-19 POTEPANJA  Dvorec Štatenberg: Grof in grofica Štatenberška sta se vrnila domov 25-27 KULINARIČNI KOTIČEK  Sirarstvo Orešnik: Kozje dobrote v objemu Polhograjcev 32-33 TURISTIČNI POKLICI  34-35 Polona Dolžan, turistična informatorka: Za števlne turiste so informatorji prvi stik z destinacijo SKOK K SOSEDOM  Pozdrav pomladi na jadranski obali 40-41 POD DROBNOGLEDOM  Republiški turistični drobnogled TZS: Ne-sporen veličastni drevored 42 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku junija. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. UVODNIK 3 V začetku septembra leta 2015 so v Lendavi odprli stolp Vinarium, »pa­ nonski svetilnik«. Visok je 53,5 metra, obiskovalcu pa se z vrha odpre raz­ gled na štiri države: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Od odprtja je bilo na njem približno 140.000 obiskovalcev. Stolp je stal blizu 1,8 mili­ jona evrov, od tega je bilo 950.000 evrov evropskih sredstev, preostalo je prispevala Občina Lendava, ki je tudi lastnica stolpa. Leto zatem so v Žalcu odprli fontano Zeleno zlato, iz katere teče – pivo. Navsezadnje je slogan žalskega turizma V objemu zelenega zlata, torej hmelja, po katerem je poznano to območje. Od odprtja do zaprtja konec oktobra (fontana oživi aprila in presahne sredi jeseni) jo je obiskalo več kot 30.000 ljudi. Naložbo v vrednosti približno 350.000 evrov je deloma financirala Občina Žalec (zanjo je odštela 170.000 evrov, denar pa je zagotovila z davkom od dobitka, ki ga je prejela, ko je bil v občini vplačan zmagovalni loterijski listek v vrednosti 28 milijonov evrov; občini je pri­ padlo okoli štiri milijone evrov), preostanek pa je zagotovilo 92 različnih podjetij in 58 posameznikov. Oba projekta je ob njuni napovedi pospremilo precej (medijskih) bodic; teh, ki so jih zabadali v fontano, se spomnim, za Vinarium pa se je zdelo, da so ga postavili manj na očeh širše javnosti. A tudi zanj sta predstavni­ ka Lendave, ki sta ga predstavila na marčevskem srečanju občin in županov Zlati kamen v Ljubljani, dejala, da sprva ni bil deležen kdo ve kako velike naklonjenosti. Dve leti po odprtju Vinariuma in dobrega pol leta potem, ko so si prvi obiskovalci Žalca natočili domača piva v vrček Oskarja Kogoja, so kritike obeh naložb nekako ... potihnile. Četudi se še sprehajajo kje naokoli, so jih povsem zasenčili navdušeni odzivi obiskovalcev. Lendava je zdaj ne­ primerljivo opaznejša, kot je bila, preden je sredi tamkajšnjih goric zrasel svetilnik, o žalski fontani kot o »prvi evropski fontani piva« so odobravajoče poročali znani tuji mediji, o njej je poročal Lonely Planet. Vidnih in odmevnih naložb, ki se na prvi pogled zdijo tujek v znanem, domačem okolju (tukaj bi bržkone veljalo še zlasti poudariti vesoljski Ksevt v Vitanjah, ki pa so ga, žal, zapletli v klobčič težav – pa takšna zgod­ ba in takšen objekt!), načeloma nikoli ne pospremijo valovi naklonjeno­ sti. Tudi ljubljanska vzpenjača, ki se zdaj zdi nepogrešljiv del grajskega hriba in mestne turistične ponudbe, je bila pod ploho kritik, ko so se na občini odločili zanjo. Razlogi so seveda različni, številni pa imajo skupni imenovalec, ki je po­ gost pri uvajanju novosti: te ljudje sprejemajo zelo oprezno, skorajda sumničavo; ampak sčasoma se jih navadijo, presenetljivo hitro, pravzaprav, in ko novost postane vsakdanja, splahni tudi odpor. Je pa treba ob tem omeniti eno ključnih prednosti, ki jih imajo takšne naložbe: so odlična »vaba«; kdo ve, koliko turistov bi sicer obiskalo deni­ mo Žalec? Tako fontana kot Vinaruim sta zanesljivo spodbudila ambicioznejši razvoj območja, kjer sta, s tem pa odprla vrata razvoja tudi številnim drugim, manjšim ponudnikom.  Mateja Gruden, urednica Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: Mateja Gruden Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj Tesna povezanost človeka z naravo je bistvo bohinjskega turizma Bohinjski turizem je in si prizadeva biti trajnosten, s poudarkom na okoljski ozaveščenosti, obenem pa spleta zgodbo predvsem okoli avtentičnih doživetij. »Ta so ključna. Zato lokalno okolje ne sme biti podrejeno obiskovalcem, ampak se razvoj trajnostnega turizma opira predvsem na domačinom prijazen Bohinj. Domačini morajo prepoznati svoje lokalno okolje kot priložnost za ekonomsko uspešnost; samo tako bodo imeli razlog, da ostanejo tukaj in še naprej kultivirajo krajino. Ta je navsezadnje takšna zaradi človeka. Človek je tukaj od nekdaj izkoriščal naravne danosti: od železove rude do kmetijstva v dolini in planšarstva v višjih legah. In prav ta tesna povezanost bohinjskega človeka z naravo je bistvo tukajšnje turistične ponudbe,« poudarja Klemen Langus, direktor zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj. Pred kratkim so v Bohinju znova odprl Hotel Jezero, ki je bil zaradi požara zaprt, na srečo le za krajši čas. Zanesljivo zelo dobra novica za tukajšnji turizem, še zlasti zato, ker je to edini večji hotel ob jezeru. So pa hotelske nastanitve v Bohinju oziroma težave z njihovim lastništvom že leta v ospredju po­ zornosti, ko je govor o bohinjskem turizmu ... Največja težava ostajajo hoteli oziroma apartmaji v lasti Zmaga Pačnika (Bohinj, Zlatorog, Ski hotel Vogel, Apartmaji Triglav) in družbe Finadria (Bellevue in hostel Pod Voglom); vsi so na prodaj – razen Bellevueja, ki je pred kratkim dobil novega lastnika, večina jih je zaprtih in/ali propadajo. Pomanjkanje hotelskih nastanitev je težko nadomestiti z drugimi, manjšimi, a številke so vendarle obetavne: Lipov list - April 2017

[close]

p. 5

Intervju »Bohinjski turizem se je začel resneje razvijati v začetku 20. stoletja z odprtjem bohinjske železnice. Leta 1907 so že imeli prvo Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico. Središče turizma s hotelom, vilo in depandansami je bilo na mestu zdajšnjega eko hotela; pod železniško postajo, saj so ljudje pripotovali z vlakom, potem pa so jih z izvoščki in omnibusom vozili proti jezeru, kjer so čolnarili, šli hodit ... S prizadevanji za zeleno mobilnost se tako pravzaprav vračamo v preteklost,« razmišlja Klemen Langus. leta 2008, ko se je začela zgodba o propadanju hotelov poglabljati, smo imeli v bohinjski občini okoli 363.000 prenočitev, lani smo jih našteli 475.000. Turizem je v občini najhitreje rastoča gospodarska panoga, k čemur je v zadnjih letih veliko prispevalo odprtje novih manjših nastanitvenih zmogljivosti, pa nov Bohinj Park eko hotel v Bohinjski Bistrici, prenovljeni hoteli na Pokljuki in povečanje Hotela Jezero. Menim, da se struktura nastanitev v prihodnjih letih ne bo vidneje spreminjala, a tudi ni nujno; nujni pa so odgovorni novi last­ niki omenjenih hotelov. Upamo, da bo Bellevue postal zgodba o uspeh­ u. Ta v Bohinju, in to trdim zelo samozavestno, ne more izostati. Bohinj je prepoznavna turistična destinacija, hotel pa ima izjemno zgodovino, nenazadnje je v njem prespala tudi Agatha Christie. Pa je nastanitvena ponudba v destinaciji dovolj razgibana, da lahko privablja različne turiste? Je, a je v njej vendarle premalo visoko kakovostnih nastanitev. Zanje si prizadevamo tudi z blagovno znamko Bohinjsko, ki poudarja kako­ vost ponudbe na vseh ravneh.Ta je zanesljivo ena naših najuspešnejših zgodb in če jo bomo dosledno razvijali tudi v prihodnje, bo zane­ sljivo postala zelo velika zgodba o uspehu. Z njo smo začeli izboljševati kakovost turizma – najprej na ravni izdelkov in gostinske ponudbe. Razvila se je tudi v odlično platformo za povezovanje lokal­ nih ponudnikov in proizvajalcev rokodelskih izdelkov. Poleg tega smo s certificiranjem ponudnikov, ki nastopajo pod krovno znamko Bohinjsko (pri certificiranju smo zelo strogi), v rednem stiku s ponu­ dniki, jih usmerjamo, povezujemo in zagotavljamo strokovno pomoč. S tem številni spoznavajo prednosti kakovostne ponudbe in vključenosti v znamko. Zavedanje o pomembnosti kakovosti turistične ponudbe se tako povečuje na vseh ravneh. Ena najuspešnejših zgodb bohinjskega turizma je tudi zelena mobilnost. V Sloveniji ste med najdejavnejšimi na tem področju. Potreba ali trend? Pritisk motornega prometa je v Bohinju očiten, še zlasti poleti in oko­ li jezera. Da bi ga ublažili, smo pred leti najprej ponudili brezplačno parkiranje imetnikom kartice Gost Bohinja, zadnja leta pa aktivno spodbujamo razvoj in uporabo najrazličnejših vrst mobilnosti: vlaka, avtobusa, kolesa, pohodništva ...; med drugim smo uredili kolesarsko pot ob Savi od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera in nato do Srednje vasi. S tem nagovarjamo goste, naj v Bohinju uporabljajo traj­ nostno mobilnost, četudi so pripotovali s svojim avtomobilom. Letos pozimi smo recimo zagotovili brezplačen avtobusni prevoz z železniške postaje v Bohinjski Bistrici do parkirišča pod Voglom, na Soriško planino in Pokljuko. Za turiste in domačine. Pomembno je, da v ta prizadevanja vključujemo tudi domačine. Sicer pa verjamem, da se bodo ljudje sčasoma navadili javnega prevoza, če jih bomo še naprej spodbujali k njegovi uporabi. Pred kratkim sem ujel podatek, da v večjih mestih v tujini že polovica prebivalstva nima več svojega lastnega avtomobila; to je zelo velika populacija, ki jo lahko nago­ varjamo ... Seveda bo treba to ponudbo krepiti, od železniških po­ vezav do avtobusnih, možnosti prevozov s kombiji in drugo. 5 Foto: Mitja Sodja/Turizem Bohinj/www.slovenia.info Idilično podobo poleti pogosto kazi gneča ob jezeru; skoraj polovica turističnih prenočitev v destinaciji je namreč strnjena v dveh osrednjih poletnih mesecih. Izziv: kako zmanjšati odvisnost zimskega turizma od alpskega smučanja z drugimi aktivnostmi? Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info Lipov list - April 2017

[close]

p. 6

6 Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info Intervju Z znamko Bohinjsko so začeli spodbujati in izboljševati kakovost turistične ponudbe na vseh ravneh, tudi kulinarični. Konec maja in v začetku junija bo v Bohinju mednarodni festi­ val alpskega cvetja, enajsto leto zapored. Še ena uspešna in odmevna zgodba ... Glede na to, da je Bohinj izrazito sezonska destinacija (skoraj polovica vseh prenočitev turistov je v juliju in avgustu), potrebujemo močne zgodbe zunaj sezone. Ta festival poudarja odnos domačinov do na­ rave, njihov način življenja na zavarovanem območju in vabi obisko­ valce, naj pridejo občudovat bogastvo samoniklih cvetočih travni­ kov. Čeprav traja štirinajst dni, se njegova zgodba začenja, ko poženejo prve travnate bilke, pa do pozne jeseni. Želim si, da bi postal največji festival v Evropi, ki poudarja stik med človekom, še zlasti lokalnim prebivalstvom, in naravo. Na začetku ni bil najbolje sprejet: v TNP-ju jih je skrbelo, da bodo ljudje divje trgali alpsko cvetje, domače gos­ podarstvo pa se nam je posmehovalo, kako nameravamo kaj zaslužiti z rožami. Pa saj nam te rastejo same in zastonj! Še skrbeti nam ni treba zanje. Tako da – lahko kaj zaslužimo z njimi. (O festivalu alpskega cvetja si lahko preberete več na straneh 38 in 39, op. p.) Tudi Vogel je med slovenskimi smučišči uspešna zgodba o tem, da je mogoče v smučarska središča privabljati precej tu­ ristov tudi poleti; to je že ustaljena praksa v številnih drugih alpskih destinacijah. Kako mu to uspeva? Prejšnji direktor Vogla Boštjan Mencinger je zapeljal uspešno razvojno zgodbo in upam, da se bo ta nadaljevala tudi v prihodnje. Dobro se je zavedal pomembnosti poletne sezone. Že zdaj Vogel obišče poleti to­ liko turistov kot pozimi, pri čemer so stroški upravljanja pozimi precej višji. Na Voglu je urejena pohodniška pot s tablami s turističnimi infor­ macijami, znova je oživela dolgo zapuščena planina Zadnji Vogel s si­ rarno, ki je del edine slovenske, bohinjske turistične sirarske poti, obratuje panoramska sedežnica, tu je kolesarski park ... Za zagotovljeno zimsko sezono pa bi bile potrebne naložbe v umetno zasneževanje in prenovo žičniške infrastrukture. Potem je tukaj še predvideno smučišče 2864 v Bohinjski Bistrici, ki kljub velikim težavam še ni pokopana naložba. Je pa zanimivo, kako so se s spremenjenimi snežnimi razme­ rami, s pomikanjem snežne meje čedalje više, soočili na nekaterih smučiščih v tujini. V Avstriji, na primer, so zaprli že prenekatero smučišče, na Dobraču so celo podrli žičnice in uredili naravni park, ki ponuja pozimi turno smuko in druga doživetja na snegu. Sicer pa sku­ paj z Avstrijci pripravljamo projekt Non ski winter (Nesmučarska zima). Omenili ste že izrazito sezonskost bohinjskega turizma. A lju­ dje vendarle odhajajo na dopust večinoma julija in avgusta. Kako si prizadevate za večjo razpršitev obiska na večji del leta? Lipov list - April 2017 V lanskem letu smo imeli okoli 475.000 turističnih prenočitev – 230.000 jih je bilo julija in avgusta. Poleg tega je tudi dnevni pritisk na Bohinj precejšen. Le kako naj upravičimo gnečo obiskovalcu, ki je prišel sem zaradi obljube naravnih lepot, tišine, ptičjega petja? Deloma poskušamo te težave ublažiti z ukrepi za zmanjševanje prometa, kot sta kartica Gost Bohinja in zelena mobilnost, radi bi razpršili obisk, saj Bohinj navsezadnje ni samo jezero, okoli ka­ terega je poleti največja gneča; marsikje drugje je ljudi precej manj. Je pa dejstvo, da se zgoščenosti obiska okoli jezera v polet­ nih mesecih ne bomo mogli izogniti. Zelo si seveda prizadevamo za razvoj privlačne ponudbe, kot je festival alpskega cvetja, zunaj sezone. Poleti, še zlasti ob lepih koncih tedna, je mučna že vožnja do Bohinja skozi Bled. Je obvoznica do Bohinja, ki bi obšla Bled, sploh še projekt, ki bo nekoč morda uresničen? Ne vem. Je pa dejstvo, da je vožnja z avtomobilom mučna. Iz Lju­ bljane do Bohinja potrebuješ v poletnih konicah vsaj uro in pol. Pa smo spet pri zeleni mobilnosti. Z vlakom potrebuješ iz Ljubljane do Bohinjske Bistrice uro in 50 minut (s prestopanjem na Jese­ nicah). In se ti ni treba ukvarjati s prometom in parkiranjem, avto­ bus te bo čakal na železniški postaji ... Zdaj si prizadevamo še, da bi se vsi avtobusi rednih prog ustavljali na postaji. Julija in avgusta vozi s postaje tudi poseben avtobus do Ukanca in slapa Savice. Za primorsko stran smo dosegli, da se bodo lahko od aprila naprej (pogovarjala sva se sredi marca, op. p.) potniki peljali z avtovla­ kom ne več samo do Mosta na Soči oziroma od tam, ampak bo vlak odslej vozil do Nove Gorice. Poleg tega smo zagotovili povečanje prostorov za kolesa na nekaterih vlakih na progi. Seve­ da pa ostaja še zelo veliko izzivov, od integrirane vozovnice do spletne povezave na vlakih ... Želja je veliko, a smo na tem področju pri marsičem odvisni od drugih. Bohinj je lani polnil medije tudi s sprejetjem odloka o plovb­ nem režimu in uvedbi takse za plovbo po jezeru, ki je zelo raz­ buril številne veslače. Ali občina vztraja pri odloku? Seveda. Sem zagovornik tega ukrepa, ker nam je z njim oziroma s takso, ki je dva evra na dan, uspelo urediti plovbo po jezeru. Uredili smo pristanišče, sanitarije, vstopna in izstopna mesta ...; vzpostavili smo red. Saj ni nihče nikomur ničesar prepovedal. In odzivi turistov, še zlasti tujih, so bili doslej kvečjemu pozitivni.  Mateja Gruden

[close]

p. 7

Aktualno Uspešen nastop na berlinski turistični borzi Slovenija je postala primer dobre prakse razvoja trajnostnega turizma 7 Predstavitev slovenske turistične ponudbe na letošnji borzi ITB, ki je bila v začetku marca v Berlinu, še nikoli ni bila tako obširna – Slovenija je bila namreč prvič partnerica tega največjega poslovnega dogodka na svetu (Convention & Culture Partner ITB Berlin 2017) in na odprtju kongresnega dela borze je goste prvič v njeni zgodovini nagovoril Slovenec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Poleg tega je Slovenija v Berlinu prejela ugledni nagradi: nagrado National Geographic World Legacy Destination Leadership za uspešna prizadevanja na področju trajnostnega razvoja turizma in nagrado za promocijski video Slovenia. Make New Memories. Razvoj trajnostnega turizma je bistven za prihodnost turizma in pla­ neta. Ukrepati moramo takoj. Če turizem dobro načrtujemo in uprav­ ljamo, lahko pripomore k ohranjanju ogroženih vrst in dediščine ter k zmanjševanju revščine. Dobitniki nagrad World Legacy nam kažejo pot do svetlejše prihodnosti za ljudi in planet. Slovenija pa se je s svojimi prizadevanji na področju trajnostnega razvoja spremenila v ključnega igralca zelenega turizma na svetovni ravni. Besede ob podelitvi nagrad National Geographic World Legacy so nedvomno veliko priznanje Sloveniji, obenem pa tudi velika zaveza. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je ob prejemu nagrade dejala: »Poti nazaj ni več, zdaj nas resnično gleda ves svet.« Nagrade National Geographic World Legacy podeljujejo organizacijam, podjetjem in destinacijam, ki spodbujajo pozitivne spremembe v turizmu, s svojim vizionarstvom in vodenjem uveljavljajo najboljše trajnostne prakse in delijo svoje pozitivne zgodbe z milijoni popotnikov. Pobudnica nagrad je National Geographic Society, ena največjih in najprestižnejših neprofitnih znanstvenih, izobraževalnih in popotniških organizacij. Na­ grade National Geographic World Legacy pa so za prejemnike in nomi­ nirance oziroma finaliste tudi edinstvena priložnost za promocijo, med­ narodno prepoznavnost in medijsko pozornost v ugledni reviji National Geographic Traveler in drugih medijih National Geographica. Slovenska turistična organizacija pa je na berlinski borzi prejela še eno ugledno nagrado. Na 16. The Golden City Gate 2017, ki nagrajuje najboljša promocijska gradiva s turistično vsebino, so ji za 90-sekundni promocijski video Slovenia. Make New Memories podelili tri zvezdice. STO je to laskavo nagrado prejela tudi lani za promocijski video Invitation to Slovenia. Video Slovenia. Make New Memories je bil del lanske in do­ slej največje digitalne kampanje STO. Njen cilj je bil med drugim izboljšati prepoznavnost in ugled Slovenije ter vplivati na izbor Slovenije kot Na odprtju kongresnega dela borze je goste prvič v njeni zgodovini nagovoril Slovenec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. končne turistične destinacije. Nagrajeni video prikazuje Slovenijo skozi resnična doživetja gostov, pričevalcev in ambasadorjev kot deželo posebnih, butičnih doživetij. Mednarodna žirija za nagrade The Golden City Gate 2017 je sicer ocenjevala jasnost sporočilnosti videa, njegovo primernost za ciljno skupino, ustvarjalnost in inovativnost. Preverjali so, ali zagotavlja dovolj spodbude za obisk destinacije, ali je vtis, ki ga dobi gledalec, v skladu s temo videa, za koliko časa se vtisne v spomin in kako se obnese v mediju, kot je internet. Slovenija se je v Berlinu predstavljala s krovnim sporočilom: Slovenia Makes You Green (kar bi lahko prevedli v: Zaradi Slovenije boste po­ zeleneli), Slovenska turistična organizacija pa je skupaj s predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva predstavila dobre prakse in ponudbo slovenskega turizma. TTA  Foto: STO Zaradi Slovenije boste pozeleneli! Lipov list - April 2017

[close]

p. 8

Aktualno Podčetrtek je razvojno 8 najprodornejša slovenska občina v letu 2017 Občina Podčetrtek je na tradicionalnem srečanju slovenskih občin in županov, ki je bilo 14. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani, prejela nagrado Zlati kamen 2017 za razvojno najprodornejšo občino v Sloveniji, poleg tega so jo razglasili tudi za najuspešnejšo v regiji. Zmagovalno občino je na dogodku razglasil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Preostale regijske zmagovalke so bile občine Cer­ kno v prvi regiji zahodne Slovenije s Primorsko in Gorenjsko, Kamnik v tretji regiji od Posavja do Koroške in Lendava v četrti regiji vzhodne Slovenije. »Podčetrtek je zgleden primer razvojnega modela uspešnega manjšega kraja. V kraju ob Sotli so znali izkoristiti večino svojih da­ nosti in s pomočjo prepleta najrazličnejših elementov zgraditi rela­ tivno močno blagovno znamko, ki Podčetrtek umešča kot ’kraj teles­ nega in duhovnega zdravja’. Na ta vsebinski sklop so v Podčetrtku pripeli večje in manjše znamenitosti kraja in jih povezali v prepričljivo zgodbo, ponudbo pa s pomočjo dobro zasnovanih naložb še do­ datno okrepili. Tako so se na znamko pripeli tudi lokalni podjetniki, s pomočjo njihovih izdelkov pa so v kraju razvili nove ponudbe. Ob trajnostnem poudarku, ki postaja že conditio sine qua non, in pove­ zovalnosti, je za turizem v Podčetrtku značilen prav svojski perfek­ cionizem: ko na primer gradijo nove objekte, tako rekoč praviloma pobirajo nagrade za arhitekturo. Ob tem občina spada med bolj ak­ tivne: z uspešnimi projekti, podprtimi z evropskimi sredstvi, jim je uspelo močno izboljšati kakovost življenja v kraju. (...) Ves ta razvoj se ni zgodil sam od sebe. Pravi premislek o identiteti kraja je bil prvi de­ javnik, drugi pa zelo dobra uigranost vseh vpletenih: občinske poli­ tike in uprave, razvojne lokomotive kraja podjetja Terme Olimia, domačih podjetnikov in vseh drugih deležnikov. Najpomembnejše gibalo razvoja v kraju ni bil kapital in niso bile naložbe. Vse to je bilo pomembno, toda kot orodje. Glavno gonilo so bili ljudje z dobro idejo in odprtostjo za sodelovanje. Ne denar in ne beton, temveč Župan Podčetrtka Peter Misja s priznanjem za najprodornejšo občino ljudje s pametjo in srcem,« sta odločitev med drugim utemeljila predsednik strokovnega sveta dr. Andrej Černe, profesor in prodekan za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter mednarodne odnose Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in Robert Mulej, vodja raziskave Zlati kamen, v okviru katere vsako leto pregledajo več kot 160.000 podatkov o vseh slovenskih občinah. Rdeča nit letošnjega izbora razvojno najprodornejših slovenskih občin je bil sicer turizem. V konferenčnem delu dogodka je bilo tako mogoče prisluhniti predavanjem o razvoju destinacij, trendih v tu­ rizmu, s tem povezanih vidikih, kot so finančne spodbude, razume­ vanje prostora in infrastrukture, uporaba podatkov, in dobrih pri­ merih turističnega razvoja.  U. L. L. Foto: KoKa Press/Planet GV Foto: Darinka Mladenovič/www.slovenia.info Poleti se začenja izbor za novo evropsko destinacijo odličnosti Slovenska turistična organizacija (STO) bo letos poleti objavila razpis za slovensko evropsko destinacijo odličnosti (EDEN – European Destinations of Excellence). Projekt EDEN je leta 2006 začela Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike. Temelji na državnih izborih, ki so vsako drugo leto in katerih rezultat je izbor turistične destinacije odličnosti in štirih finalistk zanjo. S projektom EDEN želi Evropska komisija povečati prepoznavnost evropskih de­ stinacij, ustvarjati podlago za izmenjavo dobrih praks po vsej Evropi in spodbujati povezovanje med izbranimi destinacijami. STO se je v projekt vključila leta 2008. V Sloveniji je bilo v devetih letih izbranih šest zmagovalnih destinacij odličnosti (Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško in Goriška Brda) in dvanajst fina­ listk (Mežica, Kranj, Tolmin-Kobarid, Kozjanski park, Bohinj, Velenje, Med Pohorjem in Bohorjem, Žička Kartuzija, Radovljica, Zeleni kras, Kras in Dobrote Dolenjske). Več: www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/razvoj-in-inovativnost/ eden TTA Goriška Brda, ena od slovenskih destinacij odličnosti Lipov list - April 2017

[close]

p. 9

9 Aktualno Foto: Aleš Zdešar/www.slovenia.info Vas Studor v Bohinju z značilnimi bohinjskimi kozolci Ohranimo slovenski kozolec Kozolec je »spoznavno znamenje Slovenije« (dr. Tone Cevc), ki ga je treba s skupnimi močmi raziskati, ovrednotiti, ohraniti, uveljaviti in revitalizirati, je bil eden od sklepov okrogle mize Ohranimo slovenski kozolec, ki ga je v začetku marca na Bledu pripravilo gibanje Kultura-Natura Slovenija. Na njej so o kozolcu spregovorili Pavel Hlebanja, mladi kmet iz Sred­ njega Vrha nad Martuljkom, Vesna Kunšič z Občine Kranjska Gora, Dušan Jovič, kmetijski svetovalec iz Bohinja, Dušan Štepec, konserva­ tor iz Dežele kozolcev Šentrupert, Anton in Damijan Bajc, tesarja iz Mirnske doline, dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Črtomir Tavzes z Univerze na Primorskem in Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Okroglo mizo je moderiral Slavko Mežek iz gibanja Kultura-Natura Slovenija. Kozolec je prepoznaven, še vedno živ spomenik ljudskega stavbarstva, ki bogati kulturno krajino v Italiji, Avstriji in Švici, še zlasti pa v Sloveniji, so sklenili na okrogli mizi. Ohranjanje, uveljavljanje in revitalizacija kozolca so sicer del čezmejnega projekta Kozolec, v katerem sodelujejo civilna gibanja, občine, predstavniki različnih strok ter pristojne državne in re­ gionalne službe iz Slovenije, Avstrije, Italije in Švice. Eden od sklepov okrog­ le mize je bil tudi, da začnejo civilna gibanja usklajeno čezmejno medregionalno pobudo za uvrstitev kozolca na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Ta predlog je izhodišče za vse nadaljnje skupne dejavnosti, v ta namen bo oblikovan tudi čezmejni odbor. Gibanje Kultura-Natura Slovenija pa v podporo pobudi uvaja in napoveduje še naslednje novosti: nov popotniški doživljajski program Srečanja pod kozolci, dvodnevno študijsko ekskurzijo h kozolcem v Zilj­ ski in Pustriški dolini, dvodnevno študijsko ekskurzijo h kozolcem v slov­ enskih regijah, raziskovalni natečaj za osnovne in srednje šole Kozolci v mojem kraju – kako dolgo še? in raziskovalni natečaj za študente etno­ logije, arhitekture, geografije in drugih podobnih ved.  Povzeto po: www.kultura-natura.si Lipov list - April 2017 Foto: Matej Vranič/www.slovenia.info

[close]

p. 10

10 Dogaja se Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Mednarodni dan gozdov 2017: Gozdovi in energija Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov, ki ozavešča o njihovem pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Tema letošnjega dneva je bila Gozdovi in energija. Vir obnovljive energije Gozdovi so namreč pomemben vir obnovljive energije. Les daje lju­ dem več energije kot sončna, vetrna in hidroenergija ter pomeni približno 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Približno polovica svetovne proizvodnje lesa (okoli 1,86 milijarde kubičnih metrov) se porabi kot energija za kuhanje, ogrevanje in pri­ dobivanje električne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom. Za povečanje vloge gozdov kot vira obnovljive energije so ključna vlaganja v tehnološke inovacije in trajnostno gospodarjenje. Gospodarski pomen Približno 883 milijonov ljudi v državah v razvoju je zaposlenih v gozdnolesnem sektorju. Njegova posodobitev lahko pripomore k oživitvi gos­ podarstva na podeželju; večje naložbe v proizvodnjo energije iz lesa in naprednih lesnih goriv lahko zagotovijo prihodke za financiranje boljšega upravljanja gozdov, več produktivnih gozdov in več delovnih mest. Drevje v mestih Drevesa izboljšujejo zdravje dihal mestnih prebivalcev in pomagajo preprečevati bolezni dihal, kot je astma. Strateško zasajena drevesa v urba­ nih območjih lahko ohladijo mestno ozračje za 2 do 8 stopinj Celzija in v poletnem času lahko skoraj za tretjino zmanjšajo stroške hlajenja. Drevesa zvišujejo vrednost posesti in nepremičnin ter spodbujajo interakcijo med prebivalci mesta, povezujejo sosede in krepijo urbane skupnosti. ZGS Turizem na stičišču arheologije in industrije Mestna občina Novo mesto in mednarodni center za raziskave antičnih poti C.I.V.I.A iz San Marina vabita na dogodek Turizem na stičišču arheologije in industrije, ki bo 21. aprila v okviru 2. med­ narodne konference mest ob jantarni poti. Namenjen je: pred­ stavnikom občin, ki delujejo na področju turizma, kulture in gos­ podarstva; predstavnikom muzejev, lokalnih in regionalnih turističnih organizacij, turistično informacijskih centrov in turističnih društev; delavcem v turizmu, študentom turizma in predavateljem s področja turizma; strokovnjakom s področja zgo­ dovine, arheologije in kulturne dediščine; podjetjem, ki jih zanima razvoj industrijskega turizma; vsem, ki bi radi izvedeli, kako uspešno povezovati kulturno dediščino, turizem in gospodarstvo. Cilj konference je: spoznati, kako najbolje izkoristiti priložnosti, ki jih za razvoj turizma daje kulturna dediščina, kako kulturno dediščino uspešno povezati z obrtjo in kako uspešno razvijati in­ dustrijski turizem. Dogodek bo med 9. in 14. uro v konferenčni dvorani Visokošolskega središča Novo mesto. Udeležba na konferenci je brezplačna. Rok za prijavo – do zasedbe prostih mest.  L. L. Lipov list - April 2017

[close]

p. 11

Dogaja se Ob robu slovenskega predloga za razglasitev svetovnega dneva čebel Kako so pred desetletji panjske končnice navduševale tujino 11 Čebelarska zveza Slovenije je ob podpori Republike Slovenije predlagala Organizaciji združenih narodov, naj razglasi 20. maj za svetovni dan čebel – glede na njihovo izjemno pomembnost za človekovo življenje. Ob robu te pobude smo se ozrli v ne tako daljno preteklost, v osemdeseta leta, ko je Slovenija popeljala zgodbo o slovenskem čebelarstvu v Švico, v Zürich ... Pred tremi desetletji je tedanji Jugoslovanski turistični urad v Zürichu spodbudil razstavo 225 panjskih končnic iz zbirk dveh slovenskih muzejev. Končnice so bile predstavljene kot »pisane podobe na čebelnjaku – edinstvena ljudska umetnost iz Slovenije«. Na razstavo, ki so jo zaradi dobrega odziva javnosti podaljšali, so opo­ zarjali številni časopisni članki, okoli dvesto plakatov velikega formata (na fotografiji), tudi po elitni Bahnhofstrasse. Največ zaslug za njeno iz­ vedbo je imel sicer urednik za kulturo vodilnega züriškega dnevnika. Na moj predlog (v vlogi pomočnika direktorja omenjenega urada) je skupaj s fotografom v tednu dni prekrižaril dobršen del Slovenije in s pomočjo naših strokovnjakov spoznaval najpomembnejše iz zaklad­ nice slovenske likovne umetnosti, akademske in ljudske. Ko sem ga ob vrnitvi vprašal, kaj od videnega bi bilo zanimivo predstaviti v Švici, mi je takoj odgovoril: »Panjske končnice.« Dosegel je, da je züriško županstvo zagotovilo vse potrebno za postavitev in promocijo razstave v ugled­ nem razstavišču v središču mesta. Uradni moto züriške razstave je bil napis na gorenjskem čebelnjaku iz 19. stoletja: »Tle se špeglajte lenuhi, pr tej mali marni muhi«, tudi v nemškem prevodu. Uspeh v Zürichu je razstavi odprl vrata Dunaja in Münchna, pa renesančnega gradu pri Ulmu in Weimarja. Nadaljevanje razstavne turneje, četudi bi stroške zanjo prevzeli Nemci, pa pristojnih v Sloveniji ni zanimalo. Razstava decembra leta 1989 v dunajskem Avstrijskem muzeju za narodopisje je imela tudi močan politični naboj. Slavnostni govornik, minister dr. Erhard Busek, je takratno Evropo v združevanju primerjal s čebelnjakom, »v katerem imate Slovenci upravičeno svoje mesto«. Takšnih stališč, izrečenih na primerljivi politični ravni drugih evropskih metropol, takrat skoraj ni bilo zaznati. Zato je leta 2010 veleposlanik RS v Avstriji Aleksander Geržina ob 20. obletnici te potrditve slovenske ev­ ropske kvalificiranosti izročil dr. Busku na slovesnosti v istem muzeju v dar uokvirjen komplet povečanih replik panjskih končnic.  Ivan Martelanc V metliški občini imajo novo vino: bučmana Zadnji marčevski dan so na Radovici v občini Metlika ob zvokih Joškove bande iz štajerskih Globoč predstavili novo vino: bučmana. Poimenovali so ga po ne preveč bistrem učencu tamkajšnje osnovne šole Bistra buča, v kateri poteka pouk v slogu šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je po razredih nemalokrat pela šiba, neposlušni učenci pa so morali klečati v kotu na koruzi. Novosti, ki je namenjena popestritvi turistične ponudbe, tako za otroke kot za odrasle, se je domislil humorist Toni Gašperič, poučevanje o Beli Krajini pa mojstrsko obvlada Jože Matekovič, učitelj brez pedagoške izobrazbe, a z velikim smislom za humor. Iz Bistre buče »učenci« odhajajo z nasmehom okoli glave, med petinštiridesetminutno šolsko uro pa je slišati glasen smeh po vsej Radovici.  D. P. B.  Foto: Branko Babič Čepijo: člana Joškove bande, na sredini učitelj Jože Matekovič, v ozadju Toni Gašperič s članicami Joškove bande Lipov list - April 2017

[close]

p. 12

12 Fokus Gorenjski nagelj, skupna zgodba vseh društev, povezanih v GTZ Gorenjska turistična zveza je praznovala 60-letnico Gorenjska, skrivnostna in lepa Gorenjska – skrivnostna in lepa je slogan, pod katerim slovenski turistični delavci že dolga leta prepoznavajo Gorenjsko turistično zvezo. Vanjo je vključenih 45 turističnih društev s skoraj 10.000 člani iz domala vse Gorenjske; najskrajnejše na severozahodu je TD Rateče-Planica, na jugozahodu TD Žiri, na severovzhodu TD Jezersko in na jugovzhodu TD Mengeš. Društva, združena v GTZ, so bistveno pripomogla k razvoju turizma na Gorenjskem in k prepoznavnosti njenih krajev, zveza pa je vsa leta dobro opravljala svoje poslanstvo, vselej z geslom: Turizem smo ljudje. Šestdeset let delovanja zveze je pomembno zaznamovalo Gorenjsko in letošnji praznik je praznik za vso regijo in za vsa njena turistična društva. Osrednja slovesnost ob 60-letnici delovanja GTZ je bila 18. marca 2017 v avli Mestne občine Kranj. Na njej so se zbrali predstavniki gorenjskih turističnih društev. Udeležili so se je tudi nekdanja pred­ sednika GTZ Andrej Babič in Lado Srečnik ter nekdanji sekretar Miran Štefe. Zbrane je nagovorila sedanja predsednica zveze Lucija Kavčič, sicer iz TD Žirovski Vrh. Kulturni program je povezovala Slavica Bučan, za njegov glasbeni del so z izbrano glasbo, še zlasti tisto, ki opeva prelepo Gorenjsko, poskrbeli člani orgličarske sekcije pri kulturnoumetniškem društvu Mihaelov sejem iz Mengša – Sejmarji. Gorenjska je izjemno bogata z ljudsko dediščino (za njeno ohranjanje si pri­ zadeva tudi GTZ), številne šege in navade ter ljudske plese in pesmi pa ohranjajo folklorne skupine: praznik GTZ so s svojim nastopom počastili člani Folklorne skupine Zala iz TD Žirovski Vrh. Nastopili so v unikatnih kostumih iz sredine 19. stoletja, ki so jih izdelali v okviru projekta Bogastvo babičine skrinje. Nastop z ljudskimi plesi so pope­ strili še z odrsko postavitvijo Popra ni. Lipov list - April 2017 Ker GTZ deluje pod okriljem Turistične zveze Slovenije, je slovesnost obiskal tudi podpredsednik TZS Dominik S. Černjak in zvezi izročil priznanje za 60 let uspešnega dela pri razvoju turizma. Priznanja za uspešno delo in prispevek k razvoju turizma na Gorenjskem pa so prejeli tudi vsi nekdanji predsedniki in sekretarji GTZ. Zveza je odi­ grala pomembno vlogo prav zaradi sposobnih in izjemno delavnih predsednikov, sekretarjev in številnih članov upravnih odborov v de­ setletjih njenega delovanja. Iskrena zahvala prav vsem, ki so kakorko­ li pripomogli, da je zveza dočakala tako visok jubilej. Zbornik: vse informacije o zvezi na enem mestu Da bi delovanje zveze ostalo zapisano tudi za bodoče rodove, pa se je upravni odbor zveze odločil izdati zbornik, ki ga je napisala sedanja sekretarka Mirjam Pavlič (avtorica prispevka, op. u.). To je za zvezo posebno darilo, saj doslej še ni bilo zbranih toliko informacij o njej na enem mestu. Za pripravo in izdajo zbornika je bilo potrebnih zelo

[close]

p. 13

Fokus 13 Zbornik GTZ, ki je izšel ob 60-letnici delovanja zveze Predsednica GTZ Lucija Kavčič ob prejemu priznanja TZS veliko ur; pregledati je bilo treba arhiv GTZ: poročila zveze, zapisnike, pa številne albume s fotografijami, ki so nastale na srečanjih gorenj­ skih turističnih delavcev, na številnih prireditvah, na nastopih turističnih podmladkov, pa tudi na sejah zveze. Tesna vpetost GTZ v delo društev Sicer pa zveza sodeluje na večini prireditev turističnih društev. Na začetku leta se na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani predstavijo vsa TD z Gorenjskega na skupnem prostoru. Predstavitev je dobra pro­ mocija za obisk prireditev in pohodov, ki jih društva pripravljajo vse leto. Obiskujemo občne zbore vseh TD, ki nas povabijo nanje, v aprilu s priznanimi vrtnarji pripravimo predavanje o vzgoji in negi gorenj­ skega nageljna, obiščemo festival Turizmu pomaga lastna glava v Mercator centu Primskovo, za vse člane TD organiziramo strokovno ekskurzijo za ogled dobrih praks v preostalih slovenskih regijah, vsa­ ko leto predlagamo kandidatko v enem od gorenjskih krajev za pre­ jemnico Podoknice Nedeljskega dnevnika. V poletnem času poteka ocenjevanje krajev pod okriljem projekta TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna. V oktobru pa na srečanju gorenjskih turističnih delavcev podelimo priznanja izbranim krajem, posameznim dolgoletnim članom TD, pa priznanja za najlepše gorenjske nageljne. Vse dogodke lahko v besedi in sliki spremljate na naši spletni strani: www.gorenjska.si Za TD izdamo tudi skupni letak prireditev, ki ga razdelimo po gorenjskih krajih, vsem turističnim društvom; na njem so objavljene prireditve, za katere TD menijo, da so najbolj obiskane in priljubljene med obiskovalci. Lepota gorenjskih krajev in pestrost dogodkov, ki jih pripravljajo prizadevni turistični delavci, sta za marsi­ katerega obiskovalca posebno veselo in nepozabno doživetje.  Besedilo in foto: Mirjam Pavlič Folklorna skupina Zala iz TD Žirovski Vrh Lipov list - April 2017

[close]

p. 14

14 Fokus Foto: arhiv TD Vinska Gora Pogled na Vinsko Goro TD Vinska Gora praznuje 30-letnico Turisti prihajajo čedalje raje in čedalje pogosteje Vinska Gora je bila prepoznavna že v prvih letih po ustanovitvi turističnega društva leta 1987, saj smo v kraju oziroma v tukajšnji večnamenski dvorani gostili številne odmevne prireditve. Te so zaznamovale prvo polovico delovanja društva, medtem ko je bila druga bolj »turistična«: v zadnjih petnajstih letih je društvo pripomoglo k obnovi številnih turističnih zanimivosti v kraju, spodbudilo je povezovanje turističnih ponud­ nikov, poskrbelo za promocijsko gradivo, postavitev smernih in informacijskih tabel ter oglasnih panojev; zagotovilo je torej vse, kar je potrebno za privabljanje obiskovalcev v Vinsko Goro. In obiskovalci radi prihajajo, čedalje več jih je. V kraju lahko preživijo zanimiv dan, tudi več dni, saj premore veliko zanimivosti. Vinska Gora vsaj za en dan Ogledajo si lahko staro vaško središče s farno cerkvijo, vaškim periščem in Krstnikovim domom. V eko muzeju Grilova domačija lahko spoznajo življenje malega kmeta pred sto leti. Zeliščarji jim radi pokažejo zeliščni vrt. V Dolini mlinov (na meji z Dobrno) je Vovkov mlin, ki je edini še delujoči na tem območju. Njegov lastnik obiskoval­ cem rad pokaže, kako se melje žito. Najbolj obiskana točka v dolini pa je Domačija Lamperček z oboro divjadi, lovskim muzejem, dobrota­ mi iz divjačine in prostorom za piknik. Če se turisti povzpnejo na Lopatnik, jih pot privede na turistično kmetijo Tuševo, od koder se odpira čudovit pogled na Zasavsko hribovje in Kamniško-Savinjske Lipov list - April 2017 Alpe. Na kmetiji se lahko razvajajo v savni, lahko pa tudi prenočijo. Kmetija je sicer znana tudi po odlični kulinarični ponudbi in prilju­ bljena za dogodke zaključenih skupin. Kdor bi si želel v Vinski Gori preživeti več dni, lahko obišče bližnje Velenje, najmlajše slovensko socialistično mesto z muzejem premogovništva, in prav tako bližnjo Dobrno, enega najstarejših zdraviliških krajev v Sloveniji. Enodnevne izlete za skupine z obiski navedenih zanimivosti (oziroma tistih, ki bi jih želeli obiskovalci doživeti) pripravljajo in vodijo tudi člani TD Vinska Gora. Vsako leto popeljejo po kraju kakšnih petnajst skupin izletnikov. Pred desetimi leti smo postali aktivnejši pri pripravi različnih pri­ reditev, ki so se razvile v tradicionalne: Ob vaškem perišču, Družinski vikend na Tuševem, Mlinarska nedelja ter spomladanski in jesenski sejem. Vse prireditve so zelo dobro obiskane. Ob letošnjem jubileju

[close]

p. 15

Fokus 15 Foto: Mateja Gruden Foto: Mateja Gruden TD Vinska Gora je poskrbelo tudi za postavitev turističnih kažipotov. Domačija Domačija Lamperček z oboro divjadi pa smo pripravili prvo revijo zmagovalcev festivalov narodno-­ zabavne glasbe v vinskogorskem večnamenskem domu. Sodelu­ jemo tudi pri drugih prireditvah v domačem kraju in Velenju. Zelo aktivni smo na sejmih in tržnicah, kjer predstavljamo turistično po­ nudbo našega kraja. V društvu se radi pohvalimo tudi s prvim mladinskim turističnoinformacijskim centrom (TIC) v Sloveniji. Mladi turistični zanesenjaki so se poimenovali Biserjeva druščina – po njihovi maskoti, škratu Bi­ seru. Na Mlinarsko nedeljo (septembra) bodo odprli učno pot škrata Bisera, ki bo speljana mimo turističnih točk na vzhodu kraja in delo­ ma po Dobrni. Pa nazaj k odmevnim začetkom ... Veliko dosedanjih članov upravnega odbora TD Vinska Gora je bilo vključenih v organizacijo in sodelovanje pri različnih aktivnostih v kraju že dobro desetletje pred ustanovitvijo turističnega društva; bili so člani Mladinske organizacije, Kulturnega društva, TVD Partizan in drugih. Zaradi številnih aktivnosti na področju športa, kulture in za­ bave smo v kraju zgradili večnamenski dom, po njegovem odprtju pa smo ustanovili še turistično društvo, da bi domu zagotovili vse­ bine. In smo jih. Najodmevnejše prireditve v domu v prvih petnajstih letih delovanja društva so bile: prvi iz niza zadnjih koncertov Avseni­ kov po Sloveniji (dvorana je bila razprodana v slabi uri); snemanje prvih petih novoletnih Video mehov z Borisom Kopitarjem; okoli trideset oddaj Poglej in zadeni s Stojanom Auerjem in svetovno zna­ nimi glasbenimi gosti; pet festivalov Slovenska polka in valček. V živo so iz doma oddajali kar nekaj radijskih oddaj Radia Slovenija: Koncert iz naših krajev, Veseli tobogan in Prizma optimizma. Zelo odmevne so bile tudi oddaje Radia Celje in Radia Velenje, v katerih so dvakrat go­ stili predsednika države Milana Kučana. Pri vseh teh prireditvah smo bili člani TD Vinska Gora bodisi gostitelji bodisi organizatorji. Za aktivno delo smo ob 25-letnici prejeli plaketo Mestne občine Velenje in številna druga priznanja. Letos smo ob 30-letnici prejeli posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. Ob praznovanju smo imeli tudi slavnostno sejo, na katero smo povabili vse dosedanje člane upravnega odbora društva in tiste, ki so nam pomagali pri ak­ tivnostih. Z nami pa so bili seveda vsi turistični ponudniki v kraju. Pohvalimo se lahko tudi s članstvom. V društvo je včlanjenih 150 kra­ janov in tudi nekateri od drugod. Po mnenju turističnih delavcev v velenjski občini, v katero spadamo, smo eno najbolj delavnih društev.  Franc Špegel Ob letošnjem jubileju so pripravili prvo revijo zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe. Foto: arhiv TD Vinska Gora Lipov list - April 2017

[close]

Comments

no comments yet