Revija Lipov list februar 2017

 

Embed or link this publication

Description

Lipov list februar 2017

Popular Pages


p. 1

 FEBRUAR 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Tomaž Juvan o tujih turistih v Sloveniji Kulinarični kotiček Uroš Štefelin, Vila Podvin Turistični poklici Tina Hudnik, turistična vodnica Inovativno Ledeniški velnes Avtor: Iztok Medja/www.slovenia.info

[close]

p. 2



[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Smučišča je pred zimskimi počitnicami končno pobelil tudi »pravi« sneg INTERVJU  Tomaž Juvan: Slovenija še ni destinacija za daljše počitnice 04-06 FOKUS  TD Idrija: Od rudniške preteklosti do znamenitih čipk TD Katarina: Dobrodošli v objemu Polhograjcev TD Puconci: »Sigdar v gesen, da krumči so zreli, dödoli bejli küjajo se ...« 10-15 TURIZEM SMO LJUDJE  16-17 Maja Žagar, predsednica TD Kamniška Bistrica: Čudovita narava, ščep zgodovine in malha legend TZS  Sejem bil je živ 18-20 POTEPANJA  Poklon pozabljenemu Soškemu levu 26-27 KULINARIČNI KOTIČEK  Nova slovenska kuhinja v Vili Podvin 32-33 TURISTIČNI POKLICI  Tina Hudnik: Vodnik mora biti radoveden in se nenehno učiti 34-35 ZELENI ZGLEDI  Kako ohranjati ravnovesje med obiskom in skrbjo za naravo? 36-37 TRENDI  Trendi v turizmu za leto 2017: Beseda leta je avtentičnost 38-39 INOVATIVNO  Tisočletna voda za dobro počutje 40 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku aprila. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. UVODNIK 3 Z novim letom je turizem vstopil v novo strateško obdobje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z mednarodnim javnim razpisom iz­ bralo avtorje nove Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017– 2021: konzorcij, ki ga sestavljata Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in svetovalno podjetje Horwath HTL s sedežem v Zagrebu. Glavni cilj strategije, ki bo končana predvidoma na pomlad, bo zagotoviti tri milijarde evrov priliva iz izvoza potovanj v letu 2021, kar pomeni, da bi se priliv povečeval za šest do osem odstotkov na leto. Ta cilj bo mogoče doseči s povečanjem konkurenčnosti Slovenije kot turistične destinacije (uvrstitev med prvih 25 držav po raziskavi Svetovnega ekonomskega foruma – WEF), s trajnostnim razvojem turizma, z izboljševanjem kakovosti in inovativnosti v turizmu, s povezovanjem, ki bo omogočalo zagon vseh potencialov rasti, ter z intenzivnim in inovativnim trženjem s poudarkom na digitalizaciji. Vizija nadaljnjega razvoja slovenskega turizma pa teži k temu, da bo Slovenija postala petzvezdična destinacija za zelena, aktivna in zdrava doživetja, kakor še navajajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ukrepi za uspešen oziroma uspešnejši turistični razvoj Slovenije so bili sicer ena osrednjih tem lanskih Dnevov slovenskega turizma (DST), ki so bili v začetku oktobra v Radencih. O njih in o strategijah, ki so doslej postavljale smernice razvoja turizma, so tako med drugim spregovorili na okrogli mizi v plenarnem delu DST; med govorci na njej sta bila tudi minister za gospodar­ ski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in Miroslav Dragičević, direktor svetovalne hiše Horwath Consulting. Ob (ne najprijetnejšem) vpogledu v stanje slovenskega turizma – kljub spodbudni statistiki prihodov in prenočitev – je bilo na okrogli mizi največ pozornosti namenjene prav turističnim strategijam, še zlasti v živahni raz­ pravi po njej, ko so vprašanja pripadla tudi občinstvu. Minister je na okrogli mizi nekajkrat poudaril, da si ne želijo zajetnega dokumenta po zgledu dozdajšnjih strategij, temveč predvsem konkreten načrt za uspešnejši na­ daljnji razvoj turizma. In prav temu: kako smiselno je pripravljati obsežne dokumente z velikimi besedami, a ob koncu strateških obdobij z le malo uresničenimi načrti, je bila namenjena razprava po okrogli mizi. Mnenja iz občinstva niso bila najbolj v prid klasičnim strategijam, kakor te že prej niso dobile podpore na odru. Razumljivo: čemu koristi naročanje in pisanje debelih svežnjev, ko pa se vedno znova izkaže, da njihovi cilji niso bili uresničeni? Vprašanje, zakaj toliko stvari iz strateških dokumentov ostaja neuresničenih, se je na okrogli mizi problematiziralo, a odgovori nanj so, menim, izpuščali pomembno stvar: ob poudarjanju nezadostne vsebine za konkretno akcijo se je pozabilo na pogosto nezadostno (politično) voljo in podporo za uresničevanje zapisanega. Malce nepravično se zdi uperjati kritiko zgolj v vsebine (in torej tudi avtorje strategij), pri tem pa ne upoštevati dejstva, da je država sprejemala dokumente, ki jih pozneje ni dosledno uresničevala. Zato menim, da bi bilo treba na začetku novega strateškega obdobja poudariti tudi tole: da se država s tem, ko sprejme nek strateški dokument, zaveže k temu, da ga bo čim dosledneje uresničevala. Ne glede na to, kam vse utegne v prihodnje zapihati politični veter ...  Mateja Gruden, urednica Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

Intervju 4 Lipov list - Februar 2017 Foto: arhiv Hostla Celice Tomaž Juvan o tujih turistih v Sloveniji Slovenija še ni destinacija za daljše počitnice Slovenija za večino tujih turistov, ki jo obiskujejo, še ni samostojna destinacija za daljši obisk, ugotavlja Tomaž Juvan, ustanovitelj in solastnik agencije Roundabout, ki vodi tujce na izlete po Sloveniji, ter direktor hostla Celica v Ljubljani. Je pa na dobri poti, da to sčasoma postane, meni – če bo nadaljnji razvoj slovenskega turizma dosledno sledil zdajšnjim »zelenim, aktivnim in zdravim smernicam« ter prizadevanju za butičnost ponudbe. Že več let ste v stiku s tujimi turisti v Sloveniji in njihovimi vtisi ter izkušnjami z njo. Jih lahko strnete? So se sicer v letih, odkar ste odprli Roundabout in odkar ste direktor Celice, vid­ neje spremenili? Če sklepam po odzivih turistov, ki so doslej spoznavali Slovenijo z Roundaboutom, so nad Slovenijo navdušeni. Še zlasti nad njenimi naravnimi danostmi, prijaznimi in odprtimi ljudmi (niso v vseh des­ tinacijah domačini tako prijetni, kot so tukaj), pa tudi nad mesti in kulturo. Ključno, kar se je spremenilo od ustanovitve agencije leta 2005 do zdaj, pa je, da je tedaj zelo poredko nekdo obiskal samo Slovenijo. Praviloma so se ustavili tukaj za kratek čas na poti na Hrvaško, recimo. To je bilo pred dobrimi desetimi leti v počitniškem segmentu bolj kot ne pravilo. Zdaj je čedalje več turistov, ki obiščejo samo Slovenijo; še zlasti je to vidno v Ljubljani, ki je že postala mes­ to za obisk za konec tedna (destinacija city break). Sicer bi si želeli, da bi se to spreminjalo hitreje, kot se, ampak spremembe so opazne. Druga ključna sprememba, ki jo opazijo tuji turisti, pa je občutno izboljšanje kakovosti ponudbe – predvsem v Ljubljani,

[close]

p. 5

5 Intervju Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info Goriška Brda so po mnenju Tomaža Juvana poleg Ljubljane edina, ki jim je uspelo izboljšati kakovost ponudbe v celotni destinaciji. med drugimi destinacijami pa v Goriških Brdih. Drugod ne, če go­ vorimo o destinacijah. V Sloveniji je sicer zelo veliko odličnih po­ nudnikov, vendar en ponudnik ali peščica ne more dvigniti desti­ nacije na višjo raven. Ko govorim o kakovosti, sicer ne govorim o razkošju, temveč predvsem o avtentičnih in lokalnih zgodbah, novih vsebinah, ki jih turist ne more doživeti nikjer drugje. Slovenski turizem ima svoje ključne magnete: Ljubljano, Bled, Piran, Postojnsko jamo ... Koliko povpraševanja pa je po drugih destinacijah in zanimivostih, če presejete izlete, ki jih ponujate v agenciji? Čedalje več tujih turistov sicer obišče samo Slovenijo, a večina se tukaj še vedno ne zadrži dalj časa. Večina si jo želi ogledati na hitro, predvsem tisto, o čemer so največ prebrali: Ljubljano, Bled, Piran, katero od jam, morda še lipicance, Predjamski grad, Bohinj ... V agenciji imamo tako predvsem enodnevne izlete po Sloveniji. Ponujanje česar koli drugega je že izziv. Ko smo leta 2005 odprli agencijo, smo prvo leto »klasiki« (Gorenjska in Primorska) dodali še Logarsko dolino kot eno najlepših evropskih dolin. S svojo pano­ ramsko potjo in ponudniki domače kulinarike na njej je zagotovo čudovita. A je zbudila komaj kaj zanimanja. Ljudi so zanimale samo ključne zanimivosti. Roundabout sicer ponuja tudi doživetja, ki obidejo ključne turistične zanimivosti; se število tujih turistov, ki jih zanimajo takšna doživetja, vendarle povečuje? Ja, čedalje več jih je, a je trženje takšnih doživetij in manj znanih destinacij še vedno razmeroma težko. Pred nekaj leti bi bilo skora­ jda nemogoče prodati, recimo, Kamnik in Ptuj, zdaj ju lahko. Am­ pak: zakaj bi se izogibali Bledu, na primer, ko pa je z jezerom, otočkom in gradom resnično neverjeten. Morda smo Slovenci z njim že malce prezasičeni, ker smo ga vajeni, tujcem pa se zdi prelep, nekaj posebnega. Zato ga moramo čim bolj promovirati. Sicer pri promociji Slovenije v tujini najbolj pogrešam v ospredju dolino Soče. Žal mi je, da je turizem v dolini zaradi težav, s katerimi so se soočali, zastal; upam, da se bo z odprtjem smučišča, z novim hotelom z ljudmi, ki poznajo posel, destinacija povzpela do ravni, na kateri bi morala biti, tudi pri promociji. Navsezadnje premore tudi eno najuspešnejših slovenskih zgodb – Hišo Franko in Ano Roš, ki je postavila Slovenijo na kulinarični zemljevid sveta. Tako nekateri tujci vedo za Ano Roš, ne pa tudi za Slovenijo. Tudi Bohinj je čudovit, a se prav tako spopada s težavami ... Je pa v Sloveniji neverjetno, da se kljub majhnosti države posamezne destinacije tržijo vsaka zase; Dolomiti so veliki skoraj toliko kot Slovenija, a so ena destinacija in se tako tudi tržijo. Pri nas pa se Bled in Bohinj tržita posebej! A kako to premagati? In kako naj se trži Slovenija kot destinacija? Dolgo se je zdelo, da je država izgubila fokus, kdo je, kaj je. Najprej smo želeli biti druga Švica, kar nismo postali. Slo­ gane smo menjavali na nekaj let ... Zdaj je fokus, kot kaže, vendarle jasen; Slovenija se trži kot zelena, aktivna in zdrava. Kot butična. Končno smo se odločili, kaj smo. In imamo slogan, ki gre v uho. Z dodatkom, da je Slovenija zelena, aktivna in zdrava. Butična pa ... Dolgoročno je lahko. Množičnosti Slovenija niti ne zmore. Mislim, da je prihodnost slovenskega turizma predvsem v zelo čistem okolju, lepi naravi, kakovostni hrani, ljudeh, ki so pripravljeni vla­ gati veliko energije v turizem, v to, da bi Slovenijo razvili v butično destinacijo z dodano vrednostjo. Menim, da bi lahko bila država z novo strategijo in delovanjem Slovenske turistične organizacije ter povečevanjem proračuna za promocijo na pravi razvojni poti. Večina turističnih delavcev se nas strinja, da je to pot, s katero se lahko poistovetimo. Da bodo takšno Slovenijo ponotranjili vsi, ki soustvarjajo turizem, pa bo potrebnega še precej konsistentnega dela v tej smeri. Tudi inovativnost je v ospredju nadaljnjega razvoja turizma; in pogovarjava se v enem najbolj inovativnih turističnih pri­ merov v slovenskem turizmu – hostlu Celica. Menite, da je lahko inovativnost ena ključnih primerjalnih prednosti slov­ enskega turizma? STO v inovativnost že dolgo vlaga – s sejalcem, snovalcem, Banko turističnih priložnosti Slovenije. Precej je vrhunskih primerov – od Celice do glampingov, ponudb, kakršna je eskimska vas in tako naprej. Bi pa vendarle težko rekel, da je Slovenija kot destinacija inovativna. Lipov list - Februar 2017

[close]

p. 6

6 Intervju Foto: arhiv Hostla Celice/www.slovenia.info Hostel Celica je tudi zgodba o tem, kako lahko vrhunska ponudba pripomore k prepoznavnosti mesta in države. Prej ste omenili, da številni vedo za Ano Roš, ne pa tudi za Slovenijo. S Celico je (bila) podobna zgodba. Pojavljala se je in se še pojavlja na različnih seznamih najbolj inovativnih host­ lov na svetu. Dejansko se še vedno dogaja, da v tujini vedo za Celico, ne pa tudi, da je v Ljubljani oziroma Sloveniji. Znamka hostla Celice pogosto še vedno preseže znamki države in mesta. Četudi je bil odprt pred do­ brim desetletjem, se še vedno uvršča med najboljše hostle na svetu. A koncept Celice je dejansko še vedno močan, gostje so ob ogledu celic še vedno navdušeni, pa tudi mi si še vedno prizadevamo, da se v njem nenehno kaj dogaja, smo tudi prvi hostel na svetu s trajnost­ nim certifikatom (Travelife). Tako da še vedno orjemo ledino. Pred nekaj leti ste dejali, da bi bilo treba Celico nujno preno­ viti in dopolniti njeno ponudbo, da ta ne ustreza več zahtevam sodobnih turistov, razmišljali ste o prizidku za zahtevnejše goste ... Kaj se dogaja s temi načrti? Za prenovo in nadgradnjo ponudbe Celice smo imeli veliko zamisli, a jim lastnika nista bila pripravljena slediti (lastništvo Celice sta si sprva delili Mestna občina Ljubljana in ŠOU v Ljubljani, lani pa je prva od druge odkupila njen četrtinski delež in postala edina lastnica hostla; ŠOU je tudi prodala Šouhostel, ki je upravljal Celico – Juvanovemu podjetju Tjs, ki ima zdaj hostel v najemu, op. p.). Za zdaj tako ohranjamo obstoječe stanje. Če bomo hoteli, da bo Celica še naprej eden najboljših hostlov na svetu, pa bo njena prenova nujna. Urediti bi bilo treba dvoposteljne sobe s kopalnico, razmišljali smo o bazenu, savnah, tudi o nočnem klubu pod hostlom, ki bi razgibal dogajanje v njem tudi v nočnih urah ... Celica je bila nekoč edini hostel v Ljubljani, zdaj jih je nekaj deset. Poleg tega se je spremenil profil gostov, ki prenočujejo v hostlih: medtem ko so bili nekoč to samo nahrbtnikarji (backpackerji), je zdaj čedalje več starejših, zahtevnejših gostov, ki jim ni težko plačati kakšen evro več za bogatejšo izkušnjo. Želja po prenovi torej ostaja; za Celico in ljubljanski turizem bi zagotovo pomenila dodano vrednost. Celica je, kakor tudi sami pravite, »velika galerija«, tesno po­ vezana s kulturo. Kaj pa kulturni turizem v Sloveniji? Ima do­ volj potenciala, da je lahko poleg zelenega, zdravega in ak­ tivnega eden ključnih razlogov za obisk države? Bi v Lipov list - Februar 2017 Roundaboutu recimo ponudili kulturno turo po Sloveniji? Seveda. Slovenija je bogata s kulturo in več kulturnega dogajanja krepi tudi njegovo kakovost. Če se bo Slovenija odločila bolj poudarjati kulturni turizem, bo morala bolj podpreti najvidnejše dogajanje na tem področju ter obenem omogočiti razvoj novih vse­bin. Ljubljanski župan Zoran Janković ni odprl restavracij v središču mesta – je pa z ustreznimi ukrepi omogočil, da ima Lju­ bljana zdaj zelo veliko različnih restavracij. Podobno je s kulturo: zagotoviti je treba razmere zanjo; vložiti vanjo več denarja, jo bolj promovirati, še zlasti kakovostne in odmevne dogodke. Kultura bi lahko bila eden od nosilcev slovenskega turizma. V Roundaboutu resno razmišljamo o kulturni turi, ki bi, na primer, skozi zgodbe pesnikov, pisateljev, skozi njihova življenja predstavljala Slovenijo. No, Slovenija se zdi po vseh letih pritoževanja zaradi njene slabe prepoznavnosti v tujini vendarle čedalje bolj znana (ameriške volitve so tudi pristavile svoj lonček pri tem) in bržkone smemo pričakovati, da sčasoma le ne bo več pred­ vsem destinacija za konec tedna ali samo za kratek obisk? Medtem ko je zdaj še težko prodati, na primer, šestdnevno turo po Sloveniji (pa ne, da je ni bi mogli – če vključiš še aktivnosti na pros­ tem, bi turista zlahka zadržal ves mesec), menim, da bo v prihodnje čedalje več turistov prihajalo v Slovenijo tudi za dalj časa. Se pa tu­ risti spreminjajo. Čedalje več je individualnih turistov, ki zahtevajo prilagodljivost, čedalje manj je paketnih in čarterskih potovanj. In temu se bo treba prilagoditi tudi v Sloveniji.  Mateja Gruden Osebna izkaznica Tomaž Juvan (letnik 1977) je s turizmom povezan od srede devet­ desetih let, sprva kot vodnik, pozneje tudi kot organizator poto­ vanj. Leta 2005 je ustanovil turistično agencijo Roundabout, ki je najprej ponujala medcelinska potovanja, zatem pa se je začela ukvarjati predvsem z receptivnim turizmom. Zdaj je skupaj z Mitjo Jusom solastnik agencije. Osem let je tudi direktor hostla Celice v Ljubljani.

[close]

p. 7

Rast slovenskega turizma nad evropskim in svetovnim 7 povprečjem Aktualno Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) so lani v Sloveniji našteli blizu 4,2 milijona prihodov turistov (devet odstotkov več kot leta 2015) in skoraj 11 milijonov prenočitev (osem odstotkov več kot leto prej). Tujih turistov je bilo enajst odstotkov več, njihovih prenočitev pa deset odstotkov več. Domačih turistov je bilo pet odstotkov več, njihovih prenočitev tri odstotke več. Tako je slovenski turizem znova presegel evropsko in svetovno povprečje turistične rasti. Tudi priliv iz izvoza potovanj se je povečal – za štiri odstotke (po podatkih za prvih enajst mesecev lanskega leta). Spodbudne rezultate slovenskega turizma v lanskem letu so konec januarja predstavili na novinarski konferenci na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Kot je na njej dejal Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, pozitivni rezultati pomenijo, »da so prizade­ vanja slovenskega gospodarstva, MGRT in Slovenske turistične organizacije (STO) obrodila sadove. Ministrstvo je leta 2015 posta­ vilo temelje za učinkovito promocijo slovenskega turizma. Ver­ jamemo, da so ponovna osamosvojitev STO, uresničitev najbolj intenzivne promocijske akcije v zgodovini slovenskega turizma, ki smo jo na MGRT financirali z evropskimi sredstvi v vrednosti 3,7 milijona evrov, ter zagotovitev bistvenega povečanja sredstev za promocijo v letu 2016 pripomogli k tem rezultatom. Poudariti pa želim, da je naš cilj za prihodnje strateško obdobje predvsem povečanje prilivov iz izvoza potovanj. Trend zadnjih let je namreč rast prihodov in prenočitev turistov, ki pa jim rast prilivov ne sledi v enaki ali višji meri. Na vseh deležnikih turističnega gospodarstva je, da naredimo vse za dvig dodane vrednosti v turizmu.« Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka MGRT: »Na ministrstvu smo že v letu 2016 aktivno pristopili k vzpostavljanju ugodnejšega poslovnega okolja s spremembami zakonodaje, zagotavljanjem večjih sredstev za promocijo slovenskega turizma v tujini in dodeljevanjem finančnih spodbud za razvoj novih in inovativnih turističnih proizvodov, vsi ti ukrepi pa se bodo nadaljevali tudi v letu 2017. Pripravili smo nov zakon o spodbujanju razvoja turiz­ ma, s katerim želimo vzpostaviti razmere za hitrejši turistični raz­ voj, vključno z novim virom za financiranje nalog STO; v pripravi je sprememba zakona o gostinstvu, s katerim bomo uredili področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom in podjetjem zagotovili prijaznejše poslovno okolje za gospodarstvo; priprav­ ljamo nov zakon o Kobilarni Lipica, s katerim bomo dokončno uredili razmere v Lipici; nov pravilnik o kategorizaciji, s katerim bomo celovito uredili področje kategorizacije, in uvedli sistema Hotelstars za slovenske hotele; posodobili bomo tudi pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih. V pripravi je Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, v kateri bomo skupaj z vs­ emi partnerji slovenskega turizma opredelili smer, ukrepe in ak­ tivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenskega turizma v pri­ hodnjem strateškem obdobju. Izhajali bomo iz temelja, ki se je že v tem strateškem obdobju izkazal za pravilnega. To je trajnostni turizem. Predlog vizije, ki se je izkristaliziral, je: Slovenija postane prefinjena zelena butična destinacija za zahtevne obiskovalce, ki iščejo mir, spokoj, raznolika doživetja in osebne koristi.« Slovenija je čedalje bolj prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Maja Pak, direktorica STO: »Visoka rast števila tujih turistov, ki je nad evropskim povprečjem, in številne uvrstitve Slovenije na lest­ vice najprivlačnejših držav na svetu, številna priznanja in čedalje privlačnejši proizvodi, predvsem na področju trajnosti, so še en dokaz, da Slovenija postaja čedalje bolj prepoznavna in zaželena turistična destinacija. V letu 2016 izvedeni ukrepi in aktivnosti, kot so podvojitev sredstev za promocijo, odlični rezultati digitalne kampanje Slovenia – Make New Memories, nov nacionalni turistični portal, oglaševanje na televizijah in zunanjih površinah na ključnih trgih, gostovanje številnih uglednih tujih novinarjev v Sloveniji, odmeven nastop na sejmih in borzah, več kot sto pred­ stavitev tujim organizatorjem potovanj so pripomogli k boljši pre­ poznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije. Tudi letos bomo intenzivno nadaljevali promocijske aktivnosti. Ob odličnih uspehih slovenskega turizma pa so pred nami številni izzivi: razvoj novih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, s ka­ terimi bomo lahko navdušili turiste višjega dohodkovnega razre­ da, še intenzivnejše sodelovanje vseh deležnikov v turizmu z novo organiziranostjo v turizmu in izboljšanje digitalnega trženja na vseh ravneh.« TTA Lipov list - Februar 2017 Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info

[close]

p. 8

8 Aktualno Foto: pixabay.com Največ mednarodnih turističnih prihodov še vedno naštejejo v Evropi – lani 620 milijonov. Letos je mednarodno leto trajnostnega turizma Združeni narodi so letošnje leto razglasili za mednarodno leto trajnostnega turizma. Kakor so ob tem poudarili na Svetovni turistični organizaciji pri ZN (UNWTO), je to edinstvena priložnost za krepitev zavedanja o pomembnosti trajnostnega razvoja v turistični industriji in širši javnosti. Tako bo letošnje leto priložnost za spodbujanje pozitivnih sprememb v turizmu – na področju turističnih politik, gospodarstva in porabe, s čimer turizem sledi ciljem Agende 2030 za trajnostni razvoj. Mednarodno leto trajnostnega turizma bo poudarjalo vlogo turizma v trajnostnem razvoju na petih ključnih področjih: gospodarske rasti; so­ cialne vključenosti, zaposlovanja in zmanjševanja revščine; učinkovite uporabe virov, varstva narave in podnebnih sprememb; kulturnih vrednot, raznolikosti in dediščine; medsebojnega razumevanja, miru in varnosti. UNWTO bo ključna akterka pri spodbujanju takšnega turističnega razvoja in implementacije ciljev v sodelovanju z vladami držav, ključnimi organizacijami v ZN, mednarodnimi in regionalnimi turističnimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki. Mednarodno leto trajnostnega turizma je januarja v Madridu sloves­ no napovedal španski kralj Filip VI. Na slovesnem dogodku, ki so se ga udeležili ministri za turizem z vsega sveta, so še zlasti poudarili zelo velik potencial turizma za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in potrebo po nadaljnjem trajnostnem razvoju sektorja, ki prinaša ko­ risti lokalnim skupnostim, spoštuje kulturno raznolikost in varuje naravo. Taleb Rifai, generalni sekretar UNWTO, je v Madridu poudaril tudi nenehno rast turizma v zadnjih letih oziroma od začetka krize. Leta 2016 je po svetu potovalo že več kot 1,2 milijarde ljudi; še nekajkrat več jih je potovalo v svojih matičnih državah. Tudi Rifai je pozval turistično industrijo, naj sledi ciljem trajnostnega razvoja v vseh pogledih. »Sku­ paj z rastjo sektorja narašča tudi njegova odgovornost za razvoj, ki je trajnosten, kapitalsko ustrezen, vključujoč in spodbuja mir.« Sicer pa so lani po podatkih UNWTO v svetu našteli 1,235 milijarde Lipov list - Februar 2017 Turistični sektor naj prinaša koristi lokalnim skupnostim, spoštuje kulturno raznolikost in varuje naravo. mednarodnih turističnih prihodov ali 3,9 odstotka več kot leto prej. To pomeni, da je po svetu potovalo okoli 46 milijonov ljudi več kot leta 2015. Največ, polovica, jih je potovala v Evropi, čeprav je imela stara celina lani skromno, le dvoodstotno rast števila prihodov; leto prej je bila petodstotna. Padec pripisujejo vplivu terorističnih napa­ dov na percepcijo zmanjšane varnosti v Evropi. Obeti za leto 2017 pa so solidni in Evropi napovedujejo rast števila mednarodnih turističnih prihodov med dvema in tremi odstotki. Kam na tuje pa je lani še potovala dobra milijarda ljudi? Dobrih tristo milijonov ali četrtina vseh je potovala v Azijo s Pacifikom; dvesto mili­ jonov v vse tri Amerike (16 odstotkov), 58 milijonov v Afriko (pet ods­ totkov) in 54 milijonov na Bližnji vzhod (štiri odstotke).  U. L. L. Foto: pixabay.com

[close]

p. 9

Aktualno Posoški turizem bo povezal skupni zavod Turizem Dolina Soče Ob koncu prejšnjega leta so vsi trije posoški občinski sveti na skupni seji v Bovcu soglasno potrdili ustanovitev novega skupnega zavoda Turizem Dolina Soče. Nov zavod bo nadomestil obstoječa LTO Bovec in LTO Sotočje (Tolmin - Kobarid) ter občutno izboljšal možnosti za nadaljnji razvoj in trženje posoškega turizma. Posoško ponudbo bo povezal v obseg, ki bo primerljiv z največjimi slovenskimi destinaci­ jami (Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Portorož ...) in okrepil pogajalsko moč doline na mednarodnem trgu, pa tudi pri vključevanju v nacion­ alne programe ter njihovo sooblikovanje. Skupni zavod bo združil vso ponudbo doline pod enotno destinacijsko znamko Dolina Soče, pospešil razvoj integralnih turističnih proizvodov prek občinskih meja, olajšal bo vključevanje v novo slovensko turistično in promocij­ sko strategijo, povečal možnosti za uspešno prijavljanje na javne razpise ter dolgoročno pripomogel k boljšim turističnim rezultatom. TTA 9 Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Nagrada Jakob Na sejmu Natour Alpe-Adria, ki je bil v začetku februarja v Ljubljani, so letos že sedmič podelili mednarodno nagrado za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe Jadran, ki so jo poimenovali po prvem turistu – ro­ marju Jakobu. Komisija pod vodstvom etnologa Janeza Bogataja je izmed 44 kandidatov, prijavljenih na razpis (tokrat na temo Inovativni turistični programi za aktivni dopust v naravnem okolju) izbrala projekt »Karavanke Unesco globalni geopark« delovne skupnosti Geopark Karavanke. Komisija je svojo odločitev utemeljila s pojasnilom, da ta čezmejni pro­ jekt, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, obiskovalcem ponuja številne ino­ vativne turistične vsebine in programe za poglobljeno in aktivno doživljanje naravnega okolja. Geopark ima dve temeljni središči: Svet geologije v Železni Kapli v Avstriji in Infocenter Geoparka v Mežici v Sloveniji, ki je povezan s tamkajšnjim turističnim rudnikom. »Inovativnost tega projekta je predvsem v tem, da obiskovalcem približa naravo na S kajaki po rovih nekdanjega rudnika pod Peco – doživetje narave na drugačen, inovativen način drugačen, bolj oseben, privlačen in razumljiv način. K tej usmeritvi veliko prispeva čezmejno povezovanje – ob dejstvu, da stičišča različnih kultur bogatijo sodobnega človeka,« je še zapisala komisija. TTA Priznanja Naša Slovenija 2016 Gibanje Kultura – Natura Slovenija bo letos sedmič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uvel­ javljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Doslej jih je podelilo 70 prejemnikom iz Slovenije in zamejstva. Razpis za predloge za priznanja je odprt od 3. decembra 2016 do vključno 15. marca 2017. Usklajen je z merili gibanja Europa Nostra. Prejete predloge bo pregledal odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija in izbral po največ tri prejemnike v posamezni kategoriji. Predsednica odbora je koroška Slovenka dr. Herta Maurer - Lauseg­ ger, slavistka in etnologinja na Univerzi Celovec. Priznanje Naša Slovenija ni denarna nagrada, temveč likovna po­ zornost trajne vrednosti. Doslej so jih prispevali umetniki Valentin Oman, Luisa Tomasetig, Gašper Jemec, Klavdij Tutta, Franko Vecc­ hiet in Gustav Januš. Priznanja Naša Slovenija 2016 bo tokrat ob­ likovala keramičarka, lončarka Barba Štembergar Zupan, vodja Zavoda V-oglje. Razpis in podelitev priznanj bosta pod častnim pokroviteljstvom ministra za kulturo RS Antona Peršaka. Gostiteljica podelitve priznanj in priložnostnega celodnevnega srečanja simpatizerjev gibanja Kultura – Natura Slovenija bo Občina Vipava (predvidoma 6. maja 2017). Več: www.kultura-natura.si  S. M. Lipov list - Februar 2017

[close]

p. 10

10 Fokus Lepo urejeno središče mesta Turistično društvo Idrija letos praznuje 40-letnico Od rudniške preteklosti do znamenitih čipk Pred štiridesetimi leti se je v Idriji veliko dogajalo – skoraj petsto let star rudnik je ugašal, rudarji so se morali prezaposliti v drugih dejavnostih, mesto je začelo dihati čistejši zrak, ker se je iz topilniškega dimnika valilo čedalje manj strupenih plinov. Poleg težavnega prezaposlovanja rudarjev, ki se jih je na srečo precej upokojilo, pa je bilo to obdobje velik izziv, še zlasti za mlade. Leto 1977 je tako zaznamovalo precej dogodkov, pomembnih za nadaljnji razvoj kraja. Ustanovljeno pa je bilo tudi Turistično društvo Idrija. Želja, da bi bila Idrija prijazna za domačine in privlačna za obisko­ valce, je bila že dolgo prisotna, kar dokazuje leta 1901 ustanovljeno olepševalno društvo. Turistično društvo, ki je pravzaprav njegov na­ slednik in ki si prizadeva za ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine mesta, tako skrbi tudi za prijeten videz kraja, skupaj s Kraje­ vno skupnostjo mesta Idrije in Občino Idrija. Vsako pomlad v drugi polovici aprila s cvetličnim sejmom z bogato ponudbo vseh vrst sadik privabi številne obiskovalce; ti na njem bodisi kupijo, kar želijo saditi, bodisi pridejo samo zato, da se srečajo po dolgi zimi. Prizadevanja za lepše mesto in njegov razvoj na splošno pa imajo tudi smelejši namen: prepoznavnost Idrije v domovini in svetu. O njej in njenih zanimivostih je že veliko znanega, dovolj, da vabi k obisku. Rudarska dediščina Velika prelomnica za kraj je bil vpis dediščine živega srebra na Unes­ cov seznam svetovne dediščine. Tako odmeven dosežek narekuje ustrezno skrb za dragoceno zapuščino kraja, zato je urejanju rudniških objektov namenjene veliko pozornosti, prav tako njihovi dostopnosti. V neposredni bližini mestnega središča je stavba, v kateri je vhod v Antonijev rov, preurejen v muzej; tukaj lahko obiskovalci v spremstvu vodnika vstopijo v podzemni svet in doživijo rudarsko zgodbo. Sprehod po mestu nas z značilnimi rudniškimi objekti – tremi izvoznimi jaški, »šahti«, spominja, da so ne tako dolgo nazaj pod nami kopali živosrebrno rudo, iz katere so v topilnici z žganjem pridobivali živo srebro. Lipov list - Februar 2017 Januarja letos se je končala prva faza obnove območja topilnice. Poleg prenove klasirnice, kjer so živosrebrno rudo drobili in pripravljali za žganje, je bilo zgrajeno tudi novo središče za obiskovalce; v njem je na ogled stalna razstava »Od rude do kapljic živega srebra«. Obiskovalci bodo na njej spoznali edinstvene lastnosti te tekoče kovine, ki so jo v znanosti, tehniki in medicini uporabljali že v daljni preteklosti, pa do današnjih dni, ko vemo, kako zelo strupena je. Podoživeli bodo pot rude od izkopa do topilnice in se seznanili z razvojem žgalnih peči skozi stoletja. Od Magazina do gradu Idrija pa ni zanimiva samo zaradi svoje rudarske dediščine; njena pre­ teklost je bila tudi sicer pestra in je zapustila številne pomnike, ki jih ni mogoče spregledati. V Magazinu v mestnem jedru, ki so ga zgradili v avstro-ogrskih časih za shranjevanje žita, so zdaj mestna knjižnica, prostor za likovne razstave in prireditve, v pritličju je Vojni muzej. Ko so gradili stavbo, pa so v njej s presežkom denarja, ki so ga dobili zanjo, uredili še prostore za mestno gledališče (zdaj Filmsko gledališče Idrija). Le streljaj proč je mogočni grad Gewerkenegg z uro na pročelju, značilna idrijska veduta. V njem so muzej, glasbena šola, prostor za likovn­ e in druge podobne razstave, trgovina s čipkami in dvorišče, kjer so v toplih poletnih večerih številne glasbene in druge kulturne prireditve. Pogled z gradu se ustavi na mogočni stavbi najstarejše slovenske realke, ki je lepo obnovljena in nadaljuje tradicijo z Gimnazijo Jurija Vege.

[close]

p. 11

Fokus 11 Bela, naravno kopališče Grad Gewerkenegg z uro na pročelju, značilna idrijska veduta Čipkarska tradicija Poleg rudniške tradicije in živega srebra je Idrija najbolj znana še po čipkah. Idrijske čipke so naprodaj v več trgovinicah – bodisi klasične bodisi sodobno oblikovane; krasijo stanovanja, so sestavni del oblačil ali del nakita ... V čipkarski šoli radi prikažejo ustvarjanje čipke, poleg tega pripravljajo delavnice, na katerih učijo umetnost klekljanja. Čipkarsko šolo obiskuje večina idrijskih osnovnošolk, s čimer pomem­ bno pripomorejo k ohranjanju te žlahtne tradicije. Vsakoletni festival idrijske čipke je tudi najbolj obiskana prireditev v kraju. Po navadi je v drugi polovici junija, na njem pa si lahko obisko­ valci med drugim ogledajo več razstav čipk, obiščejo sejem čipk, »pa­ pircev« in materialov, potrebnih za klekljanje, si ogledajo prikaze kle­ kljanja in prisostvujejo tekmovanju v izdelavi čipk, ki je vrhunec festivalskega dogajanja. V poletnem času so četrtkovi večeri na idrijskem mestnem trgu kul­ turno obarvani; številni obiskovalci lahko na prostem prisluhnejo glasbi, poeziji ... Konec avgusta je Dan za obisk Idrije; tedaj se tekmuje v pripravi najboljših žlikrofov, ki jih je seveda mogoče tudi pokusiti, obiskovalci se lahko odpravijo na brezplačni vodeni ogled idrijskih znamenitosti in obiščejo sejem domače obrti. Geopark Idrija Poleg tehničnih, zgodovinskih in kulturnih zanimivostih pa je Idrija s svojo okolico znana tudi po naravnih zanimivostih, ki jih je povezal Geopark Idrija; obsega območje mesta z okolico in širše območje krajinskega parka Gornje Idrijce. Geopark združuje varstvo, promocijo in trženje geološke dediščine. Obiskovalcem je na voljo zemljevid, na katerem so označene vse ključne znamenitosti in opisane tematske poti (teh je dvaindvajset) Idrije z okolico. Med njimi je tudi pešpot po rakah, ki popelje pohod­ nika do Divjega jezera, edinstvenega kraškega pojava, pa ob Idrijci do naravnega kopališča »na Lajštu« v Beli in naprej do znamenitih klavž, ki so jih nekoč uporabljali za plavljenje lesa do rudnika. Poleg asfaltiranih cest je v okolici Idrije precej krajevnih in gozdnih cest, ki so zanimive za kolesarje in ki nas popeljejo do številnih narav­ nih znamenitosti z idrijskega turističnega seznama.  Besedilo in foto: Vanja Leskovec, predsednica TD Idrija Antonijev rov; tukaj lahko obiskovalci v spremstvu vodnika vstopijo v podzemni svet in doživijo rudarsko zgodbo. Lipov list - Februar 2017

[close]

p. 12

12 Fokus Foto: Jan Kršinar Cerkev svete Katarine Turistično društvo Katarina Dobrodošli v objemu Polhograjcev »Kdor gre z nami tja na Katarino, tam, kjer fantje smo mi vsi doma, bo vesel ogledal si milino, gori našel lepih si želja,« se začne pesem Pozdrav s Katarine – tiste, ki je številnim prebivalcem v mestih in krajih ob njenem vznožju eno najbolj znanih imen Polhograjskega hribovja in kamor se radi zapeljejo, z avtomobilom ali s kolesom, ali vzpnejo peš ob lepih koncih tedna. Dobrodošli v objemu Polhograjcev! Polhograjsko hribovje je najnižji in Ljubljani najbližji del zahodnega predalpskega sveta. Na jugu sega do Ljubljanskega barja, na vzhodu do Ljubljanskega polja, na severu pa do Sorškega polja in Poljanske doline. Obsega kar dve tretjini ozemlja občine Medvode. Osrednji greben hribovja poteka od roba Ljubljane mimo Toškega Čela (590 m), Svete Katarine (738 m), Grmade (898 m), Tošča (1021 m) do Pasje ravni (1030 m). Apno za obnovo Ljubljane Območje je geološko izjemno pestro; hribovit svet sestoji v glav­ nem iz peščenjaka, glinastega skrilavca, apnenca in dolomita, položnejša pobočja so iz peščenih, glinastih in lapornatih kamnin. Med posebnostmi velja omeniti Ravnik pri Toškem Čelu, manjšo, a izrazito apnenčasto planoto, razjedeno s plitvimi vrtačami. Na območju Ravnika sta dve zanimivosti. Ena je podzemna jama Ma­ linca, ki je v celoti zakapana; medvoški jamarji pravijo, da ima vse, kar imajo velike jame. Je težko dostopna, ogled jame je mogoč le pod vodstvom izkušenih jamarjev. Druga zanimivost je apnenčarstvo – po ljudskem izročilu so namreč na območju Ravni­ ka žgali apno; z njim so oskrbovali Ljubljano, ko so jo po hudem potresu, leta 1895, začeli obnavljati. V rastlinski sestavi prevladuje bukov gozd, na območjih z bolj kislimi prstmi pa tudi kostanj in hrast, smreke in gobe. Tu najdemo zaščitene rastline in živali: kranjsko lilijo, blagajev volčin, jožefico in clusijev svišč, pa divjega petelina in gamsa ... Na slabo prepustnih terciarnih kamninah je gosta rečna mreža. Zato je v Polhograjskem hribovju vse polno manjših izvirov in potočkov. Iz Polhograjcev pritekajo večji potoki Malešnica, Mavelščica, Ločnica in Prešnica. Vode so izdolble tesne in globoke debri, med katerimi je največja Ločnica. (Zanimivost: če se na Kata­ rino vzpnemo po dolini Ločnice, nas pot vodi mimo zaselka Knapovže, kjer so ruševine topilnice. Pod zemljo so rovi nekdanjega rudnika svinca in živega srebra. Prvič je bil omenjen leta 1716. V njem so kopali rudo do prve svetovne vojne in po njej. Deloval je še nekaj let po drugi svetovni vojni.) Katarina? Ne, Topol Polhograjski hribi so izjemno priljubljena izletniška točka, še zlasti ob lepih koncih tedna; Katarina zanesljivo spada med najbolj obiskane. Kljub temu pa boste na zemljevidu medvoške občine, h kateri spada, ime zaman iskali, vsaj kot naselbinsko. Izhaja namreč iz poimenovan­ ja cerkve svete Katarine, zgrajene v začetku 17. stoletja, v vasi Topol – kot se vas imenuje od sredine prejšnjega stoletja. Topol sestavljajo zaselki, ki so raztreseni pod pobočji Jetrbenka, Roga in Jakoba. Ta se je nekoč imenoval Brezovica, vendar se je sčasoma za vzpetino udomačilo ime Jakob, po cerkvi svetega Jakoba. Topol leži v delu Polhograjskega hribovja, ki so ga pred petindvaj­ setimi leti z občinskim odlokom razglasili za krajinski park. Zato ozi­ roma zaradi omejitev pri gradnji hiš so se začeli številni mladi seliti v dolino. Redki na Katarini še živijo od kmetijstva; največ možnosti za razvoj območja in delo tukajšnjih prebivalcev ponuja turizem. Obiskoval­ Lipov list - Februar 2017

[close]

p. 13

Fokus 13 Foto: Martina Brecelj Foto: Martina Brecelj Člani TD Katarina skrbijo za urejeno okolje; tudi za koso poprimejo. cem tako tukaj ponujajo domačo hrano, delo na kmetiji, športne ak­ tivnosti, oglede znamenitosti ... Topol in bližnje naselje Belo sta znana tudi po sadjarstvu (hruške, češplje in češnje). Nekoč je bilo tukaj ve­ liko sušilnic sadja, »pajštle« se jim reče po domače, zdaj jih skorajda ni več. Na Belem pa so gojili kar 36 sort hrušk. V nasprotju s skoraj popolno odsotnostjo stacionarnega turizma je tukaj zelo razvit izletniški turizem. Na Katarini so tri odlične gostilne: gostilna Dobnikar ima tudi naslov Gostilna Slovenija, odprta pa je vse dni v tednu, razen ob četrtkih. Gostilni Na Vihri in Pr Jur sta odprti samo ob koncih tedna oziroma po dogovoru. Na Katarino se lahko obiskovalci vzpnejo iz več smeri: iz Medvod po dolini Ločnice, iz ljubljanskih Podutika in Šentvida čez Toško Čelo in iz Horjula in Dobrove skozi Stransko vas in vas Osredek. Lahko pa to območje obiščete tudi na potovanju po evropski pešpoti E7, Sloven­ ski geološki poti, Ljubljanski mladinski poti in Transverzali kurirjev in vezistov. Prečijo ga tudi Transverzalna pot Ljubljana–Triglav, Kurirska pot Dolomitov, Pohodna transverzala spominov občine Ljubljana– Šiška in Polhograjska planinska pot.  (Povzeto po zapisu Daniele Jakljič.) Merilna postaja Katarina nad Ljubljano za merjenje količine pa­ davin je na Topolu pri Medvodah na nadmorski višini 685 metrov. Je edina meteorološka postaja v Polhograjcih. Prvo so v vasi pos­ tavili že leta 1895 na nadmorski višini 730 metrov. Območje je privlačno za pohodnike vseh starostnih skupin. TD Katarina so leta 1970 ustanovili predvsem lastniki po­čitniških hišk na Katarini. »V zadnjih letih se je struktura članstva precej spremenila – v prid domačinom. Majhni vikendi niso več majhni in tudi počitniški niso več,« je povedala Martina Brecelj, predsed­ nica društva. »Odkar je cesta v vasi asfaltirana, veliko ljudi tukaj živi in se vozi v dolino v službo. Zdajšnji člani društva so tako bolj kot ne tukajšnji prebivalci, nekaj je tudi ljubiteljev Katarine. Povprečna starost članov je okoli petdeset let, podmladka nimamo. A pri delovnih akcijah poprimejo za delo tudi otroci.« Sodelujejo z os­ novno šolo, krajevno skupnostjo in občino. Ključne aktivnosti društva so sicer prireditve Prvomajski nagelj pri Dobnikarju (vsakemu obiskovalcu podarijo rdeč nagelj), spo­ mladanski in jesenski Tržni dan pod kozolcem na Vihri s ponudbo lokalnih proizvajalcev in peko krompirja v žerjavici ..., Kostanjeva nedelja s tekmovanjem v kuhanju krompirjevega golaža. Sodelu­ jejo pri dogodku ob dnevu samostojnosti na Sv. Jakobu, sicer pa skrbijo za urejeno okolje na območju, kjer delujejo. Velikih pri­ reditev ne pripravljajo, saj jim infrastruktura tega ne omogoča, je pojasnila Martina Brecelj. »A prireditve tudi niso naš cilj. Predvsem si želimo ohranjati naravno in kulturno dediščino območja; svoj kraj imamo radi in želimo si, da bi se v njem dobro počutili tudi obiskovalci: pohodniki, tekači, kolesarji, sankači, deskarji, tisti, ki se pripeljejo k nam z avtomobilom ... Zaradi rekreacije ali pa zaradi odlične gostinske ponudbe.«  M. G. Foto: Martina Brecelj Foto: Martina Brecelj Kuhanje krompirjevega golaža na Kostanjevi nedelji Na čistilnih akcijah pomagajo tudi otroci. Lipov list - Februar 2017

[close]

p. 14

14 Fokus Foto: arhiv KTD Puconci Enkrat na leto se žanje in mlati po starem Kulturno turistično društvo Puconci »Sigdar v gesen, da krumči so zreli, dödoli bejli küjajo se ...« V občini Puconci, eni večjih občin v severovzhodnem delu Slovenije, je osrednje naselje istoimenska vas – Puconci. Vas, v kateri se je v preteklosti začel širiti duh reformacije, ki so jo tedanji prebivalci sprejeli s srcem in dušo. Pred kratkim smo tako v Puconcih praznovali 500-letnico reformacije, ki je prinesla novosti in vnesla temeljite spremembe na vsa področja človekovega družbenega življenja. Puconci so bili poleg Ljubljane in Rašice slovenski kraj oziroma mesto reformacije. S tem smo eno od 68 mest v Evropi, ki jim pri­ pada ta laskavi naslov. Osrednjo slovesnost ob veliki obletnici reformacije smo imeli konec letošnjega januarja. Obiskovalci Pu­ concev pa si lahko vse dni v letu ogledajo evangeličansko cerkev, spominski dom Štefana Küzmiča (slovenskega pastorja, učitelja, pisatelja in prevajalca; 1723–1779) in spominski steber, ki so ga postavili leta 1933 ob 150-letnici prve božje službe v Puconcih. Bogata kulturna tradicija V vasi Puconci deluje tudi Kulturno turistično društvo (KTD) Pu­ conci. Kulturno življenje v Puconcih ima dolgoletno tradicijo. V času med svetovnima vojnama je bilo dejavno Društvo kmečkih fantov in deklet. Po drugi vojni je delovalo izobraževalno umetniško društvo, ki se je kmalu preimenovalo v Prosvetno društvo. Med letoma 1952 in 1955, ko so bili Puconci občinsko središče, so v okviru tega društva organizirali Puconske kulturne dneve. Tudi pevski zbor v Puconcih ima že skoraj polstoletno tradicijo. Jeseni leta 1997 je na pobudo vodstva KS Puconci ponovno zaživelo Kulturno turistično društvo, ki je v dveh desetletjih ob­ stoja pripravilo vrsto predavanj, tečajev, kulinaričnih razstav, pa do Najodmevnejša prireditev KTD Puconci: Dödoljada Lipov list - Februar 2017 Foto: arhiv KTD Puconci

[close]

p. 15

15 Fokus Foto: sl.wikipedia.org Evangeličanska cerkev iz 18. stoletja majskega Puconskega senja, Veselih večerov in odmevne, zdaj že tradicionalne kulinarične prireditve Dödolijada in Kulinarične razstave za zlato kijanco. Po teh dveh je KTD Puconci znano v lokalnem okolju in širše v Sloveniji. Vsako prvo nedeljo v oktobru se zberejo kuharji po duši in srcu, ki se preizkusijo v kuhanju dödolov v kotlu na ognju. Na športnem igrišču pri puconski osnovni šoli se zbere približno trideset kuharskih ekip, ki se pomerijo v pripravi pravih prekmur­ skih dödolov. S tem dogodkom ohranjamo tradicijo priprave prekmurske kulinarike na star način. V zadnjih dveh letih pa smo izvedli tudi dogodka Žetev in Mlatitev po indašnjo, kjer obiskoval­ cem predstavimo žetev in mlatitev na stari način. Letos bo Dödolijada prav posebna KTD Puconci sestavljamo prostovoljci, ki si prizadevamo, da bi naše dogodke spoznalo čim več obiskovalcev Prekmurja. Z ve­seljem se odzovemo povabilu na dogodke, kjer se pomerimo v kuhanju različnih prekmurskih kulinaričnih posebnosti, z željo, da predstavi­ mo našo Dödolijado in povečamo krog ljubiteljev priprave dödolov v kotlu na prostem. KTD Puconci letos praznuje 20-letnico obstoja, zato pripravljamo za 14. Dödolijado številne novosti in spremembe, zaradi katerih se bo zapisala z veliki črkami v dogodke v občini Puc­ onci v letu 2017. Za konec pa mi dovolite, da vas z Dödolovo him­ no povabim na našo tradicionalno prireditev.  Vesna Maučec, predsednica KTD Puconci »Sigdar v gesen, da krumči so zreli, dödoli bejli küjajo se. Ognji gorijo, kotli visijo, v njij pa dišejče gesti zavrej. Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski. Prijdi pa koštaj pa se nagej – drüjgin naprej povej! Krumpič pa mela, masna zabela – žganik se leži po guti škalij. Malo rdečke ali pa šöra, ka ti v želouci lipou obleži. Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski. Oženjeni žganjki, žganci s krumpirjem ..., dödoli majo pač dosta imen. Naj bo po slavsko ali vogrsko – porcijo z gustošon sigdar pogen! Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski. Hamburger, pica ... v črejvi te smijca, tou ti pač doktor sakši povej. Gda je težava slaba prebava, dragi prijatel – žganike gej! Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski.« (Spesnil po Gondoli: Milan Zrinski) Lipov list - Februar 2017

[close]

Comments

no comments yet