p. 1

slovenska turisti»na revija · obËina velika polana vas ©torkelj Æe dolgo v evropi · helena cvikl vzgoja kakovostnih gostincev · skup©»ina tzs · dominik s »ernjak programsko vsebinska izhodi©»a · dr marjan roæiË turizem naj postane na»in Æivljenja izdaja turisti»na zveza slovenije ©tevilka 11-12 letnik 48 ljubljana november december 2006 potnina plaËana pri poti 1102 ljubljana

[close]

p. 2

[close]

p. 3

uvodnik sreËno pred novimi izzivi 211 k naslovnici obËina velika polana vas torkelj æe dolgo v evropi 212 prireditve boæiËni sejem v ©petru 215 prireditve se vrstijo 215 veliki turisti»ni pogovor helena cvikl direktorica vije ole za turizem in gostinstvo v mariboru vzgoja kakovostnih gostincev 216 raziskave s podro»ja turizma pojasnjeni dvomi 218 ponovitev ankete 219 poldrugi milijardi naproti 219 turisti»ne publikacije nova priroËnika za gostinstvo 220 preteklost in sedajnost 220 potovanje v antiko 220 trajnostni turizem 221 nepozabni romantiËni izleti 221 turizem v zavarovanih obmoËjih 222 tartufi in vino 222 kozolec 222 ostra kopja bridki meËi 223 preteklost za prihodnost 223 tdo/tzs v prihodnje 228 turizem naj postane naËin æivljenja 230 priznanja za prostovoljno delo 231 lepe urejene vasi mikavne za turiste 232 oæivljanje odmevnih dogodkov 233 kostelska izvirska voda 233 pospeevanje razvoja 234 plod sistematiËnega dela 234 ©irjenje okoljske etike 235 pomen trajnic v urejenem okolju 236 oæivljen olski vodnjak 237 nova podoba letala 237 spet dobro leto 237 obnovljeno vako napajaliËe 237 razpis slovenija kolesari 238 novi predstavniki sto v tujini 239 centralni turistiËni rezervacijski sistem 239 praznik sira 240 cenik zima 2006-07 241 predstavljamo vam tradicionalna medicina v turizmu 242 pravni predpisi pazite se hudiËa 244 kratke vesti 244 slovenski turizem in tuji jeziki nakljuËij ni 245 uvodnik sre»no pred novimi izzivi novo leto je pred vrati ta Ëas je ponavadi primeren trenutek za pregled leta ki se izteka in za razmislek kako naprej po prazniËnem predahu turistiËna zveza slovenije tzs je letos dobila novo vodstvo dr marjan roæiË je v svojem mandatu opravil izjemno delo ponosen sem da sem nasledil takno osebnost ©e posebej pa sem vesel dogovora da mi bo e nekaj Ëasa pomagal usklajevati naloge oËeta moæa dela v sluæbi in vodenja tzs zagotovo bo naËin mojega vodenja organizacije drugaËen zdaj je namreË priel Ëas da tzs tudi na vrhu uresniËi geslo turizem smo ljudje podpredsedniki in Ëlani izvrnega odbora ter predsedniki komisij in njihovi Ëlani bodo morali stopiti v ospredje in prevzeti del nalog za opravljeno delo bodo morali odgovarjati ter tako pokazati Ëlanstvu kako delamo in kako moËni smo pri uresniËevanju naih nalog tzs bo v letu 2007 nadaljevala svoje delo kot nacionalna nevladna samostojna krovna drutvena organizacija prostovoljno zdruæenih turistiËnih drutev obËinskih in obmoËnih pokrajinskih turistiËnih zvez kolektivnih Ëlanic in drugih organizacij delovala bo na izkunjah doseæenega na stoletni tradiciji na smereh razvoja sprejetih na letonji skupËini in razvojnem naËrtu in usmeritvah slovenskega turizma skupaj z javnim in zasebnim sektorjem bo sooblikovala turistiËne dejavnosti ponudbo razvojne cilje aktivno turistiËno politiko dræave jih pomaga uresniËevati ter tako prispevala k hitrejemu in kakovostnemu razvoju ni v naem turizmu priËakujem da bomo partnersko sodelovali z direktoratom za turizem in sto ter drugimi s turizmom povezanimi organizacijami doma in v tujini izhodiËe razvoja tzs vidim v temeljnih in trajnih ciljih kot so spodbujanje in soustvarjanje razvoja turizma kot sestavine kakovosti Ëlovekovega æivljenja z mnogimi ekolokimi kulturnimi portnimi in razvedrilnimi motivi irega vpliva kot na primer pri eko turizmu kjer je pomembno da si bo novi program eu za razvoj podeæelja z akcijskim naËrtom za ekoloko pridelavo do leta 2015 prizadeval za krepitev ekoloke pridelave in poveËanje træne naravnanosti ekolokih pridelovalcev in da slovenija podpira predlog o novi ureditvi ekoloke pridelave tako kot podpira tudi tematsko strategijo za trajnostno naravnano rabo pesticidov.poslanstvo nae zveze bo tudi v ozaveËanju in vzgoji prebivalstva posebej mladine za turizem in krepitev turistiËnega naËina æivljenja lahko imamo e tako imenitne investicijske naËrte gradimo nove hotele postavljamo æiËnice toda Ëe jih ne sprejmejo ljudje ki stanujejo na turistiËnih obmoËjih v turistiËnih srediËih nam to ne pomaga kaj prida »e res æelimo da turizem postane ena glavnih gospodarskih dejavnosti ga moramo sprejeti vsi in z njim od njega ali zanj tudi æiveti vse prepogosto v tevilnih strategijah in naËrtih pozabljamo staro resnico da smo turizem ljudje turizem je nedvomno naa pomembna in prednostna dejavnost k njegovemu razvoju lahko veliko prispevate obËani in obËanke povezani v turistiËna drutva sodelovanje in partnerstvo je pogoj da z zdruæenimi moËmi v vsakem okolju uspeno pospeujemo turistiËni razvoj zaËetek mandata je dobra priloænost za dogovor o priloænostih za pospeen turistiËni razvoj na tzs bomo z zadovoljstvom prisluhnili vaim pobudam in predlogom za sodelovanje novo leto nam prinaa nove izzive uresniËujemo turizem kot nao razvojno priloænost s smelimi naËrti pozitivno energijo in pripravljenostjo na ustvarjalno sodelovanje dokaæimo da geslo turizem smo ljudje e bolj dræi sporo»ila dober vpliv na okolje in razvoj .224 9 slovenski turistiËni forum inovativnost in odliËnost 225 banka turistiËnih priloænosti 225 iz dela skupËina turistiËne zveze slovenije 226 predsednik in podpredseniki turistiËne zveze slovenije 227 pogled na programsko-vsebinska izhodiËa delovanja ponudba za vsakega 246 »arterski leti med slovenijo in anglijo 246 voËilo vsem bralcem Ëlanom turistiËne drutvene organizacije turistiËnim delavcem in tevilnim sodelavcem ter pokroviteljem nae revije in dejavnosti turistiËne zveze slovenije æelimo v prihodnjem letu obilo sreËe in zadovoljstva ter bogato turistiËno bero turistiËna zveza slovenije in urednitvo lipovega lista v letu 2007 vam æelimo veliko zdravja osebnega zadovoljstva in uspehov ter strpnosti do bliænjih sosedov in turistov sreËno dominik s »ernjak dipl univ prav 11-12/2006 211

[close]

p. 4

k naslovnici obËina velika polana vas ©torkelj Æe dolgo v evropi velika polana je samostojna obËina od leta 1998 samo leto pozneje pa se je kot vas torkelj æe pridruæila evropski druËini poleg elegantnih in zvestih ptic na dimnikih in elektriËnih drogovih pa je v polani in okolici e veliko zanimivosti povezanih tako z naravno in kulturno dediËino kot tudi domaËo obrtjo in æe tradicionalnimi prireditvami polana ni samo velika ja polana je tudi mala poleg male in velike polane pa v obËino v kateri æivi v 480 hiah skoraj 1600 ljudi spada e naselje brezovica kraja z imenom palina in brezouica sta v srednjevekih pisnih virih prviË omenjena v dokumentu iz leta 1322 o nastanku imena pa je znameniti polanËan miko kranjec v mladosti v moËvirju takole zapisal ljudje ki so tam mimo li so rekli svetu ki je tako raven poljana nekdo je zamiljeno prikimal z glavo pa dodal velika da velika poljana.« in bog stvarnik si je dejal ne niso nebesa ni paradiæ blatno prazno moËvirje je ne angeljni ki æe z nebesi niso zadovoljni ne adam in eva ki jima je bil e paradiæ premalo poljanski reveæi naj æive tu znabiti da bodo ti tudi s tem zadovoljni.« civilno upravno pa so omenjena tri naselja vse do leta 1919 ko se je prekmurje prikljuËilo k matiËni domovini spadala v okvir madæarske zalske æupanije katere sedeæ je bil sprva zalavar ali slovan sko blatnograd nekdanji sedeæ panskih slovanskih knezov potem pa so ga preselili v zalaegerszeg skozi zgodovino je polana doæivljala tako turke vpade kot druge nesreËe pa vendar je bila po statistiËnih podatkih v 18 oziroma 19 stoletju kraj z najveË prebivalci v prekmurju leta 1859 jih je bilo 1226 leta 1921 pa 2172 ©torklje kaj sreËni dobri ljudje »eprav je miko kranjec v povesti pisal o revnih a dobrih ljudeh so prav njihov kraj torklje zaznamovale s sreËo bela torklja ciconia ciconia je v tevilnih evropskih dræavah namreË simbol sreËe in najveË parov kar devet jih domuje v mali in veliki polani ki sta bili kot esti v evropi izbrani za evropsko vas torkelj prav polanske« torklje pa so najbolj pridne« pri nas medtem ko torklje v drugih slovenskih krajih vzredijo v povpreËju po dva mladiËa na gnezdo kar je komaj dovolj za obnovo populacije imajo polanske enega mladiËa veË venec travnikov ki obdajajo polanska naselja meri kar ka kih 3500 hektarov in je na zadnji veËji strnjeni ekosistem traviË vzhodno od ljubljane jedro gnezditvene populacije s 35 pari oziroma skoraj petino vseh torkelj pri nas je torej zbran prav na tem majhnem obmoËju med muro in evropsko sloveËima gozdovoma Ërne jele polanskim in »rnim logom obmoËje je sicer znano po izredno bogatem rastlinstvu in æivalstvu ob travnikih opravilih konji obraËanju in spravilu krme pa bele torklje sledijo ljudem ki jim ob tem razkrijejo njihovo hrano dvoæivke male sesalce æuæelke in plazilce v drugi polovici julija in avgustu se okoli obeh polan zbirajo torklje v skupinah in se pripravljajo na selitveni polet takrat jih je moË videti tudi po sto kar je resniËno praznik za Ëlovekove oËi v nasprotju z belo pa plaha Ërna torklja gnezdi v okolikih gozdovih smrdokavra in veliki skovik pa kar na robu vasi razen natetih na tem obmoËju gnezdi e najmanj 212 11-12/2006

[close]

p. 5

20 vrst ptic z nacionalnega rdeËega seznama med sesalci velja omeniti vidro lutra lutra raznovrstni mokrotni travniki pa godijo e divjim orhidejam moËvirski logarici travniki penui zelo redkemu sivemu osatu in navadni grebeniki skozi polanski log se je mogoËe sprehoditi po gozdni uËni poti po kateri jo kaj rade mahnejo tudi srne in jeleni pa divji praiËi fazani in druge sicer æe kar udamaËene æivali s knjigo v naravo v veliki polani je bila v petdesetih letih minulega stoletja niæja gimnazija osnovno olstvo poznajo od leta 1840 prvo olsko zgradbo pa so postavili 1913 danes je poleg sodobne osnovne ole verjetno najbolj obiskovana zgradba v vasi domaËija mika kranjca na njej je ploËa v spomin na prvo urednitvo lista ljudska pravica v njej pa so obnovili muzej zasnovali so ga kot zanimivo kombinacijo spominske sobe pisateljeva delovna soba s knjiænico galerija s pisateljevimi laiËnimi oljnimi platni in lastnimi fotografijami ter sobe v kateri je moË izvedeti vse o pisateljevem rojstnem kraju doprsni kip mika kranjca stoji tudi pred osnovno olo ki nosi njegovo ime pred obËinsko zgradbo pa je spomenik posveËen ærtvam 2 svetovne vojne cerkev srca jezusovega je iz leta 1924 danijel halas ki je bil z letom 1939 umeËen za prvega polanskega æupnika pa je marca leta 1945 umrl muËenike smrti na hotizi zanj æe poteka postopek za razglasitev za blaæenega poleg znaËilne vake arhitekture so v polani ohranili tudi unikatno domaËo obrt v sabolovi iæi v mali polani izdelujejo tako uporabne kot okrasne izdelke iz liËja kuhajo domaËe marmelade sokove in kompote peËejo kruh iz koruzne peniËne in pirine moke in tako dalje sabolova iæa je tako pravo mesto za domaËe mojstre ter za obiskovalce ljubitelje njihovih izdelkov med polanskimi samostojnimi mojstri obrtniki zagotovo velja omeniti joæefa lakija ki se posveËa lesenim izdelkom obiskovalce pa najbolj navduuje z miniaturnim kmeËkim orodjem vsako leto je prvi avgustovski teden v veliki polani rezerviran za pomurski poletni festival s programom za vsakega nekaj privabijo v veliko polano iz leta v leto na tisoËe ljudi od blizu in daleË zabavnih portnih kulturnih prireditev uËnih delavnic literarnih nateËajev koncertov raznih predstav in podobno se udeleæujejo poleg stalnih obiskovalcev med katerimi nekateri ves teden brezplaËno kampirajo v vasi tudi radovedneæi ki so za festival sliali kar tako mimogrede vse informacije v zvezi s festivalom in prireditvami v obËini so sicer na voljo v turistiËno informacijskem centru ©trk ki ima sedeæ prav tako na domaËiji mika kranjca kljub vsemu pa velja med izstopajoËimi prireditvami omeniti glasbeno musica pannonia in portno zabavno sam svoj Ëolnar slednja je morebiti celo umetnika saj Ëlovek na njej vidi kaj in kako sploh lahko plava na vodi obrni obrni na obrobju polanskega loga spet melje copekov mlin ob potoku »rnec je danes to edini ohranjeni mlin vËasih pa jih je bilo na petih kilometrih omenjenega potoka kar pet podobnih mlinov toda copekov mlin ki velja za etnoloki tehniËni in zgodovinski spomenik je bil pomembna toËka tudi v Ëasu vojne ko je bil v njem ustanovljen odbor of obnovo edinega ohranjenega tovrstnega industrijskega mlina je podprla tudi evropska unija in ker ima zdaj tudi mlinarja lahko spet melje pristen primerek etnoloke dediËine stoji na mestu kjer je moË zaËutiti pozitivno energijo zato je zelo zanimiv tudi za poznavalce kozmiËnih sil in tako kot voda obraËa mlinsko kolo obraËa Ëas æivljenje in polana æe dolgo ni veË blatna revna vas le ljudje ki æivijo v njej so e vedno dobri lidija kosi 11-12/2006 213

[close]

p. 6

[close]

p. 7

prireditve ohranjanje starih roËnih spretnosti t©d kostel boÆi»ni sejem v ©petru turistiËna zveza gornjega posoËja tzgp je na povabilo turistiËnega drutva nadike doline iz sosednje italije drugo decembrsko nedeljo pripravila promocijsko predstavitev na boæiËnem sejmu v ©petru pri »edadu na njem je sodelovalo veË izdelovalcev predmetov domaËe in umetne obrti s pletenimi izdelki iz domaËe volne klekljanimi Ëipkami kvaËkanjem okrasnimi predmeti in spominki iz sokega prodnika papirja kartona in gline s svojo kolekcijo izdelkov w ca `z b ca« ovca iz bovca se je predstavila tudi sekcija mladih turistiËnega drutva bovec prireditve se vrstijo v kostelu eni najmlajih in najmanjih slovenskih obËin imajo prizadevno turistiËno-portno drutvo t©d kostel ki skrbi za vrsto dejavnosti in tevilne prireditve konec novembra je bila tradicionalna prireditev ob zakljuËku æe 12 nateËaja za najbolj urejeno stanovanjsko in poËitniko hio ter poslovni objekt pod sloganom kostelci pometimo pred svojim pragom ki poteka v okviru vseslovenske akcije tzs moja deæela lepa in gostoljubna ©tevilo udeleæencev nateËaja se iz leta v leto veËa letos jih je od nekaj veË kot 200 domaËij v obËini sodelovalo 72 kar je doslej najveË kot vsako leto so tri najbolje ocenjene dobile posebna priznanja s praktiËnimi darili tudi za svetovni dan turizma je t©d kostel pripravilo veË prireditev med njimi 5 pohod po kostelski trki poti ki vodi po zanimivih in tipiËnih kostelskih vaseh mimo zbirke kmeËkega orodja obnovljenega kala v ajblju in kostelskega gradu kar je njena dodatna privlaËnost na razstavi klekljanja kvaËkanja in vezenja je 14 Ëlanic drutva razstavilo blizu 200 izbranih vzorcev najveË Ëipk drutvo namreË vsako leto organizira tudi teËaj klekljanja ki ga vodijo izvedenke iz idrijske Ëipkarske ole na 9 mednarodnem obkolpskem rekreacijsko-turistiËnem pohodu za dolenjski pokal je bilo veliko rekreativcev iz razliËnih krajev slovenije pomembna prireditev pa je bilo tudi odkritje kipa kostelskega kronjarja in malega kala mokriËe iz katerega so napajali æivino v naselju rajele kip v masivnem hrastovem lesu izdelal ga je tomaæ maurin ponazarja zadnjega kostelskega kronjarja antona cetinskega iz rajel hina tevilka 3 na tej prireditvi s kratkim kulturnim programom se je zbralo veË kot 150 ali Ëetrtina vseh kostelcev t©d kostel je letos pripravilo in zaloæilo tudi tri zanimive barvne zgibanke najveË po zaslugi tega drutva in njenega neumornega predsednika dr stanka nikoliËa se v kostelu vedno nekaj dogaja p svetek cilj letos æe tretje prireditve pod imenom stara dela za dananji boæiË je prvenstveno valorizacija in ohranjanje starih roËnih spretnosti ki povsod postopoma tonejo v pozabo sejem skua s predstavitvijo in promocijo izdelkov ki so plod truda vseh generacij od otrok do babic in dedkov ohranjati stare obrti na obmoËju nadikih dolin in posoËja torej z obeh strani meje tradicija in ohranjanje obiËajev na podeæelju in povezovanje obmejnega obmoËja s skupnimi turistiËnimi produkti pa predstavlja hkrati tudi pomemben del turistiËne ponudbe in identitete tega prostora na ogled so bile tudi razliËne pletene koare iz ibja lonËarski izdelki boæiËne jaslice v zanimivih drevesnih torih in koreninah ivani okraski novoletni obeski iz orehov mandeljnov semen testenin gumbov predstavilo se je tudi veË osnovnih ol z izdelki uËencev vseh starosti med drugimi o© simona gregorËiËa iz kobarida ki na sejmu tako kot tzgp tradicionalno sodeluje del podeæelskega æivljenja sestavljajo tudi znaËilni do maËi proizvodi tako so se skozi sreËanje ekolokih kmetov predstavili posoki sirarji s kravjim ovËjim in kozjim sirom Ëebelarji ekoloke kmetije æganjarji drutva kmeËkih in podeæelskih æena ti so na svojih stojnicah ponujali razliËne dobrote trde in poltrde sire vloæene sire v olju razliËne vrste medu cvetni prah propolis orehova jedrca in suho sadje v medu domaËe marmelade Ëaje suho sadje jabolËni sok in kis naravna æganja medeni liker domaËa peciva pa tudi izdelke iz voska veËino domaËih proizvodov je bilo moË pokuati saj so skozi ves dan potekale degustacije za obiskovalce drutvo podeæelskih æena gornjega posoËja je pripravilo razliËne vrste drobnega peciva ki ga italijanski obiskovalci izredno cenijo saj je domaËa peka peciva pri njih æe redkost sreËanje ekolokih kmetov je kot sestavni del projekta lacijo drom interreg iiia sofinancirala obËina tolmin besedilo in foto mojca rutar 11-12/2006 215

[close]

p. 8

veliki turisti»ni pogovor helena cvikl direktorica vije ole za turizem in gostinstvo v mariboru vzgoja kakovostnih gostincev temelj slovenske turistiËne ponudbe niso zidovi tevilo postelj ali restavracijskih sedeæev v hotelih igriËa za golf temveË predvsem ljudje ni nakljuËje da bo tudi v prihodnje temeljno geslo slovenske turistiËne drutvene organizacije turizem smo ljudje Æal pa gostinski poklici predvsem natakar niso veË priljubljeni med mladimi dejstvo je da so razredi natakarjev na nekaterih olah prazni letos je v slovenskem gostinstvu 700 novih delovnih mest gostinci predvsem lastniki manjih obratov najraje zaposlujejo mlade ljudi prek tudentskih servisov ker je tako ceneje poudarjajo delodajalci redki zaposlijo olane natakarje in kuharje da je nekaj hudo narobe kaæe tudi podatek da celo za razpisane kadrovske tipendije ni zanimanja hoteli in restavracije imajo æe teæave s pomanjkanjem olanega gostinskega kadra kakne bodo posledice in kakni so recepti da bi problem gostinskih kadrov spravili z dnevnega reda da ne bi bil moteË pri poslovanju gostinskih obratov kaj pravi helena cvikl prizadevna ravnateljica vije strokovne ole za gostinstvo in turizem v mariboru kaken je nasploh odnos slovenskega turistiËnega gospodarstva do tako imenovanih Ëlovekih virov razvojna strategija 20022006 je sicer namenila ljudem ki delajo v turizmu posebno mesto vendar je bila uresniËitev ukrepov in predlogov preslaba tudi v novem razvojnem naËrtu 20072011 imajo Ëloveki viri posebno mesto doloËeni projekti se tudi æe izvajajo ocenjujem pa e vedno ni celovitih sistemskih reitev niti po vertikali niti po horizontali na katerih podroËjih dosedanja strategija ni bila uresniËena izobraæevanje gostinskih kadrov bi morali bolj pribliæati praksi tod e ni pravih plodov gostinsko-turistiËne ole naj bi denimo imele svoje restavracije in hotele ki bi bili temeljna infrastruktura izobraæevanju kadrov nale so se reitve zgolj za portoroæ in bled premalo je bilo naloæb na drugih destinacijah menim tudi da je bila promocija za gostinske poklice preskromna ©olski hoteli in restavracije zapuËen grad viltu pri mariboru ki zdaj e vedno propada naj bi postal olski objekt kje so vzroki da zamisel o olskem hotelu in restavraciji ni bila uresniËena za nas je zelo pomembno da ola zagotovi takne pogoje izobraæevanja da se di pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 216 jaki in tudenti med prakso tudi nauËijo veËin poklica da vsrkajo vase strokovnost viltu je bila zgolj zamisel za nek temelj za oblikovanje kakovostnega izobraæevalnega procesa pred tem sem razmiljala o tem da bi stari hotel orel v srediËu mesta ki je bil zanemarjen postal olski izobraæevalni center hotel smo æeleli prevzeti v upravljanje hkrati smo æeleli dokazati da smo zmoæni preæiveti na trgu razkorak med turistiËnim gospodarstvo in kadrovskimi rezervami je æe prevelik zakaj so gostinski poklici vse manj cenjeni v druæbi nimajo ugleda za to smo krivi vsi ki delamo na gostinskem podroËju kaæe celo da so krivi gosti ki se premalo pritoæujejo ker storitve niso kakovostne na ravni odliËnosti »e bi bili bolj kritiËni bi vplivali na spremembe gostince pa bi tudi spodbujali k boljemu delu krivec je tudi turistiËno gospodarstvo Æelimo njihove predloge njihova mnenja kako naj oblikujemo program olanja so le æelje mar ni povezovanja dogovorov skupnega iskanja pravih reitev dogovarjamo se vendar so stiki preskomni manjka veËja dejavnost premalo je predlogov iz gospodarstva pri spremembah programa kadrovskim potrebam ne posveËajo dovolj pozornosti kar ni dobro ogromno se investira v nove hotele ali obrate toda spraujem se ali je enaka skrb tudi za kadrovsko politiko Æal ni niti dovolj notranjega usposabljanja ljudi slaba poteza je na primer kroæenje kadrov menim da kader ki je recimo zaposlen v obratu s tremi zvezdicami ne more takoj brez dodatnega izobraæevanja prevzeti delovnega mesta v obratu z veË zvezdicami kakovost trpi taka politika je skregana s postavko odliËnosti v turizmu o kateri je bil govor tudi na slovenskem turistiËnem forumu v mariboru »e æelimo imeti kakovostno in inovativno ponudbo mora lastnik kader stalno usposabljati in nam tudi pravoËasno povedati kakne so njegove potrebe po kadrih Ëe gradi nov hotel ali gostilno ©ola strokovnjakov ne more izuËiti Ëez noË to je iluzija Æelimo pa pomagati premalo je veËin in znanja ena od glavnih slabosti nae turistiËne ponudbe je pomanjkanje veËin in znanja visoka fluktuacija je poseben 11-12/2006 foto m mer©nik

[close]

p. 9

problem ali ni kakovostnih programov izobraæevanja gostincev konkreten primer je tale osebno sem bila proti temu da ola træi in naredi programe morda na zalogo zmeraj smo bili veseli Ëe so æelela podjetja ali posamezniki da izobrazimo njihove zaposlene ponujali smo jim nove programe nekaj veË vijo raven izobraæevanja in znanja predavatelji na nai oli se zato dodatno izobraæujejo tudi v tujini gre za primere dobrih praks s podroËja gastronomije turizma in kulinarike kaj je najveËji problem pogosto gospodarstveniki ne vedo kakne kadre si æelijo treba pa je reËi beleæimo æe napredek v okviru konzorcija in projektne skupine ki smo ju oblikovali na nai oli smo tudi oblikovali nove programe tudi s pomoËjo gospodarstva kar je doseæek gre za devet modulov v 42 delavnicah in kaj se je zgodilo ker imajo predavatelji domaËi in tuji doloËeno ceno pod njo ne gremo se je za nov program odloËilo le eno podjetje Ëeprav so bili v projektnem svetu predstavniki devetih podjetij je morda koncept izobraæevanja gostinskih kadrov pri nas zastarel je vsekakor ni stikov zato tudi ni veËjih æelja po kakovostnih kadrih stikov je premalo to je pravzaprav æalostno dejstvo kdo so krivci institucije ki so zadolæene za izobraæevanje torej tudi ministrstvo za olstvo tudi srednje ole ki se premalo odzivajo na problematiko so preveË vpete v sistem posledica je velik osip gostinskega kadra tudi gospodarstvo je na seznamu krivcev saj ne motivira ljudi ne poskrbi da je poklic bolj cenjen gospodarstvo pogosto iËe ljudi za nove objekte ele v zadnjem trenutku takih primerov je æal æe veliko ne ele v zadnjem trenutku ele takrat ko je recimo kak hotel æe odprt ko sprejme prve goste to se je zgodilo pri dveh velikih investicijah v sloveniji ne gre pa prezreti dejstva da je problem tudi pri svetovalcih ki v osnovnih olah omalovaæujejo gostinske poklice saj uËencem celo priporoËajo naj se nikar ne odloËijo za poklic natakarja ali kuharja in naj se vpiejo na gimnazijo s srednjih ol pa ni odmevov kritike Ëe so so medle zakaj se to dogaja zelo zelo omalovaæujejo gostinske poklice gre za tako imenovano olsko politiko preveË se poudarjajo celo favorizirajo gimnazijski programi ko sem e delala na srednji gostinski oli je bil kader ki se je vpisal izvrsten zanimanje za gostinski in turistiËni del je bilo zares dobro turistiËni del je bil celo na tretjem mestu pri tevilu toËk ki so jih morali imeti uËenci da so se lahko vpisali na srednje gostinske ole kasneje so se pogoji spremenili hkrati tudi zanimanje za vpis v strokovne ole takrat bi morale srednje strokovne ole dvigniti glas kaken naj bi bil sodoben izobraæevalni proces ki bi v prihodnje pritegnil veË mladih da bi se odloËili za gostinske poklice ki so dandanes pravzaprav razvrednoteni predvsem bi morali prevetriti po vertikali olsko mreæo bo to mogoËe obeta se namreË poplava visokih ol fakultet prevetriti bi bilo treba zlasti standarde olanja na bledu je center za poklicno izobraæevanje predstavil prenovo programov v srednjih olah ocenjujem da je v njih preveË specializiranih znanj specializacija je bila aktualna ko smo imeli le srednje ole ko e ni bilo vijih ol s podroËja turizma oziroma gostinstva bila je le smer na ekonomskih fakultetah ta trenutek potrebuje slovenski turizem kader ki bo delal ne pa le specializante stinstvu to je absurdno je tudi dræava kriva ker so razredi prazni je naredila napako ker je liberalizirala zakonodajo da so lahko natakarji tudentke ali celo frizerke na ta nesmisel sem opozorila tudi marjana hribarja generalnega direktorja direktoriata za turizem prepriËana sem da se naa dræava marsikdaj uklanja evropskim direktivam celo avstrijski direktorji so mi dejali da tega ne bi smela storiti ne ponovimo njihove napake zdaj za to plaËuje turistiËno gospodarstvo kakovost storitev je slaba stroka ima premalo besed in vpliva bojim se da je preveË malih podjetnikov ki se æelijo ukvarjati s turistiËnogostinsko ponudbo brez specializacije glavno vlogo igra dobiËek tako je Æal v gostinstvu pa Ëez noË ni mogoËe obogateti vsi ponujajo pravzaprav vse storitve vpraanje pa je kako dolgo bo gost zadovoljen s tem edini krivci niso mali lastniki tudi veËja podjetja zaposlujejo æe nekvalificirane kadre mar ne igrajo dvojne vloge veËja podjetja bi morala bolj spodbujati strokovni kader vloga mentorjev je zelo pomembna seveda gre tudi za stroke vendar je taka politika tudi dvorezen meË celo bumerang na nai oli razmiljamo drugaËe tudentom moramo zagotoviti takne pogoje da bodo s svojim znanjem uspeni v æivljenju na delovnih mestih v gostinstvu zadovoljni in motivirani zato je denimo naa ola tudi sponzor festivala lent uni cefa gledaliËa imate dobre prihodke ne vendar æelimo naim tudentom zagotoviti dobro prakso poslanstvo ole je da smo vpeti v javne prireditve Ëeprav tudenti za svoje delo ne prejemajo plaËila to je koncept naega izobraæevalnega procesa vzgoja kakovostnih gostincev mlade moramo nauËiti da ni denar tisti ki jih vodi k uspehu prednost morata imeti ambicija v poklicu in zanimanje ali dræava premalo spodbuja verigo izobraæevalnega procesa problem so tudi delovni pogoji v podjetjih in tudi v olskem sistemu ©olske oblasti so mi denimo pred letom 2000 zagotovile da bodo uvrstili gradnjo nove ole Ëez osem let ker maribor ni bil zanje zanimiv za nacionalno naloæbo skupaj smo sami s pomoËjo sponzorjev iz tujine zgradili novo olo v kateri smo danes od ministrstva smo dobili zelo malo denarja kako izboljati ugled naega gostinstva zaËetek mora biti zelo zgodaj celo v vrtcih in osnovni oli Æe vrtce æelim spodbuditi z delavnicami da se otroci seznanijo z gostinskim poklicem otroci iz vrtcev so na primer delali pri nas pod strokovnim vodstvom sladoled ena od akcij je tudi spodbujanje mladih s tekmovanji z udeleæbo na delavnicah in predstavljati vse vrline gostinskih poklicev tudi s pomoËjo interneta kljub tegobam ali ste vendarle e optimistka sem in bom tudi v prihodnje manfred mer©nik plaËe so prenizke so eden od razlogov da so natakarski razredi na srednjih olah brez uËencev ali pa se uËijo natakarji skupaj s kuharji tudi plaËe v gostinstvu vsekakor ko se pogovarjam s stari tudentk in tudentov poudarjam da gredo mladi delati tja kjer so vije plaËe v fotokopirnici je denimo plaËa vija kot v go pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 217 11-12/2006

[close]

p. 10

raziskave s podro»ja turizma tuji gostje v sloveniji v aranæmaju slovenskih turistiËnih agencij leta 2005 pojasnjeni dvomi v zapisu agencijski prispevek slovenskemu turizmu lipov list letnik 48 tevilka 9-10/2006 stran 176 oziroma v podnaslovu dejstva in dvomi smo izrazili pomislek da so podatki statistiËnega urada rs objavljeni 7 septembra 2006 v 6 tabeli statistiËnih informacij t 159/2006 pod naslovom tuji turisti ki so jim potovanja organizirale slovenske potovalne agencije in njihove prenoËitve po dræavah iz katerih so pripotovali slovenija 2005 morda netoËni podatki so nakazovali da so slovenske turistiËne agencije leta 2005 pripeljale v slovenijo iz nekaterih emitivnih dræav veË tujih gostov kot jih je po uradni stacionarni statistiËni evidenci pri nas sploh letovalo strokovnjaki statistiki so uganko reili izdali 23 oktobra 2006 popravljeno izdajo statistiËnih informacij t 159 in pojasnili da so nekatere turistiËne agencije v anketni vpraalnik zapisale tudi tiste tuje turiste za katere so organizirale poËitnice v tujini popravljeni podatki povedo da so pripeljale slovenske turistiËne agencije leta 2005 306.593 tujih gostov ki so prenoËili 1,353.949-krat oziroma da so ostali v sloveniji v povpreËju 4,4 dneva v primerjavi z letom 2004 je bilo tujih agencijskih gostov za 40 odstotkov veË in njihovih prenoËitev za 17 odstotkov veË kako uspene so bile slovenske turistiËne agencije v letih 2004 in 2005 na posameznih tujih trgih je razvidno iz tabele tuji gostje v sloveniji v aranæmaju slovenskih turistiËnih agencij v letih 2004 in 2005 ©tevilo gostov 2004 2005 219.169 306.593 24.884 34.923 7.646 29.620 3.863 8.988 4.195 3.910 32.928 47.159 50.402 54.369 1.219 12.666 6.653 8.869 23.755 28.044 14.849 21.363 48.775 56.682 ©tevilo prenoËitev 2004 2005 1.157.081 1.353.949 135.030 155.909 32.507 71.054 38.419 79.491 37.470 36.360 138.735 94.801 249.229 271.378 6.769 36.995 63.434 88.753 198.618 215.998 51.354 68.383 205.516 234.872 deleæi leta 2005 v indeks gosti prenoËitve 117 100 100 115 11,4 11,5 219 9,7 5,2 207 2,9 5,9 97 1,3 2,7 68 15,4 7,0 109 17,7 20,0 546 4,1 2,7 140 2,9 6,6 109 9,1 16,0 133 7,0 5,1 114 18,5 17,3 skupaj avstrija francija hrvaka irska italija nemËija ©vica ruska fed vel brit izrael ostale dr indeks 140 140 387 233 93 143 108 1039 133 118 144 116 vir surs statistiËne informacije t 238/2005 in statistiËne informacije t 159/oktober 2006 popravljena izdaja pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 218 leta 2005 so bile najbolj dejavne na desetih tujih trgih od koder so pripeljale prek tiri petine tujih gostov 81,5 odstotka najveË iz nemËije 17,7 odstotka italije 15,4 odstotka in avstrije 11,4 odstotka v primerjavi z letom 2004 so bile uspeneje na vseh navedenih tujih trgih razen na irskem od koder so pripeljale za sedem odstotkov manj gostov za tri odstotke manj je bilo tudi njihovih prenoËitev ker so se lanskoletni agencijski gostje iz italije zadræevali v sloveniji kraji Ëas kot leto prej se je kljub veËjemu tevilu italijanskih gostov tevilo njihovih prenoËitev zmanjalo za 32 odstotkov najdlje so ostali v sloveniji agencijski gostje iz ruske federacije 10 dni katerim so po dolæini bivanja sledili irci z 9,3 dneva hrvati z 8,8 dneva gostje iz velike britanije s 7,7 dneva nemci s petimi dnevi avstrijci s 4,4 dneva izraelci s 3,2 dneva ©vicarji z 2,9 dneva francozi z 2,4 dneva in italijani s samo dvema dnevoma pomote so lahko tudi koristne da je vloga slovenskih turistiËnih agencij na globalnem turistiËnem trgu vse bolj po membna povedo podatki ki jih je objavil statistiËni urad rs v prvotni informaciji primerjava dejanskega tevila v slovenijo pripeljanih tujih turistov in njihovih prenoËitev s prvotno objavljenimi v katere so bili zajeti tudi tisti tuji turisti ki so jim poËitnice in potovanja v tujino organizirale slovenske turistiËne agencije kaæe da se tuji turisti ne odloËajo samo za aranæmaje ki jih slovenske agencije organizirajo po sloveniji temveË vse pogosteje tudi za tiste ki jih organizirajo drugod po svetu lanskoletna matematiËna razlika med tevilom tujih agencijskih gostov in njihovih prenoËitev v sloveniji in tevilom tujcev ki so v aranæmaju slovenskih turistiËnih agencij potovali v tujino pove da je z njimi poleg 306.593 tujih gostov ki so jih usmerile v slovenijo potovalo po svetu e 262.177 dræavljanov iz drugih dræav oziroma da so k 1.353.949 tujim prenoËitvam ki so jih agencije zagotovile sloveniji prispevale h globalni turistiËni beri e dodatnih 1.708.176 tujih prenoËitev pri tem kaæe upotevati dejstvo da nekatere slovenske turistiËne agencije v anketne vpraalnike niso zapisale vseh aranæmajev ki so jih organizirale za tuje goste temveË so poroËale izkljuËno o tujih turistih ki so jih pripeljale v slovenijo kar lahko pomeni da je bilo slovenskih agencijskih aranæmajev za tujce v tujini e veË statistiËne pomote imajo torej tudi svojo pozitivno plat nemara bi v prihodnjo agencijsko anketo dodali e vpraanje iz katerega bi izvedeli koliko tujcev pravzaprav potuje v aranæmaju slovenskih turistiËnih agencij bodisi po sloveniji bodisi v druge turistiËne kraje po svetu nenazadnje se tudi dræavljani slovenije prek internetne in drugih oblik turistiËne ponudbe vse pogosteje odloËajo za turistiËna potovanja v aranæmaju tujih turistiËnih agencij danica zorko 11-12/2006

[close]

p. 11

anketa o tujih turistih v sloveniji leta 2006 upraviËena priËakovanja ponovitev ankete da je statistiËni urad rs prvotno odloËitev sprejeto leta 2005 da v poletni turistiËni sezoni leta 2006 ne ponovi tradicionalne periodiËne na tri leta ankete med tujimi turisti ker jo bo nadomestila anketa o tujih potnikih leta 2006 e pilotna preklical je Ëlane sosveta za turizem na jesenski seji informirala alenka ©kafar ponovitvi ankete med stacionarnimi tujimi turisti terminsko in vsebinsko sicer nekoliko modificirani je botrovala ugotovitev da z novo naËrtovano pilotno anketo med tujimi potniki ne bi mogli pridobiti æelenih podatkov o tem kolikna sta struktura in poraba tujih turistov v sloveniji za anketiranje stacionarnih tujih turistov v letu 2006 so bili izbrani meseci maj julij avgust in oktober v minulih letih je potekala med 1 junijem in 30 septembrom upotevane pa so bile tudi æelje zavoda oziroma kongresno-turistiËnega urada in slovenske turistiËne organizacije prve rezultate tako ponovljene ankete za obdobje julij-avgust smemo priËakovati æe januarja 2007 objavo rezultatov za vsa Ëasovna obdobja pa konec maja 2007 pilotna anketa katere osnovni namen je pridobiti podatke o viini in strukturi porabe tujih potnikov turistov enodnevnih izletnikov in tranzitnih potnikov v sloveniji je bila izvedena julija avgusta in oktobra na mejnih prehodih s hrvako 7890 anketiranih in na izbranih izletnikih toËkah po sloveniji 880 anketiranih rezultati poskusne ankete ne bodo objavljeni paË pa bodo posredovani banki slovenije za pripravo modela s katerim bo mogoËe ugotavljati deleæ ki ga v plaËilno bilanco primakne turizem v dogovoru z banko slovenije bo statistiËni urad rs v letu 2007 Ëas anketiranja tujih potnikov raziril na pomlad in morda tudi na zimo danica zorko foto sreËko ©ajn poldrugi milijardi evrov naproti sredi decembra je banka slovenije postregla s podatki o deviznem izkupiËku ki ga je v obdobju januar oktober 2006 v slovensko devizno blagajno primaknil turizem na postavki potovanja je banka imela ob koncu letonjega oktobra 1,291.256.000 evrov priliva ali 3,2 odstotka veË kot v enakem obdobju lani 744.929.000 evrov odliva ali devet odstotkov veË in Ëisti devizni izkupiËek 546.327.000 evrov ki pa je bil za tiri odstotke manji kot v desetih mesecih lani podatki minulih let kaæejo da primaknejo tuji potniki k letnemu izkupiËku v desetih mesecih dobre tiri petine priliva leta 2005 kar 86 odstotkov da porabijo domaËi potniki v tujini skoraj devet desetin letnega odliva leta 2005 kar 89 odstotkov in da dosega tudi devizni saldo dobre tiri petine letne devizne bere leta 2005 84 odstotkov »e bosta ostala novembrski in decembrski priliv in odliv deviz vsaj na ravni preteklega leta prav v vseh letonjih mesecih sta bila veËja kot lani smemo ob koncu letonjega leta upraviËeno priËakovati milijardo in pol turistiËnega deviznega priliva in tudi æe prek osemsto milijonov evrov odliva glede na to da so domaËi turisti z veËjo vnemo odnaali devize v tujino kot so jih prinaali tuji v slovenijo se Ëisti devizni zasluæek najverjetneje ne bo pribliæal sedemstotim milijonom evrov odliv deviz v tujino in Ëisti zasluæek od turizma e nikoli doslej nista bila v razmerju 58 42 v prid odlivu leta 2005 e 53 47 kot kaæejo letonji desetmeseËni rezultati devizni zasluæek od turizma bo spremljala banka slovenije v prihodnje po novi metodologiji ki bo temeljila na anketnih podatkih saj z uvedb evra ne bo veË na voljo podatkov o menjavi valut onemogoËeno pa bo tudi spremljanje priliva po doslej uveljavljenih podpostavkah danica zorko pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 11-12/2006 219

[close]

p. 12

turisti»ne publikacije za poglobljeno znanje o postreæbi novosti zbirke roman nova priro»nika za gostinstvo avstrijska zaloæba trauner verlag buchservice gmbh iz linza je izdala slovenski prevod dveh priroËnikov za gostinstvo streæba z organizacijo dela in poznavanje in postreæba pijaË vsebine prilagojene slovenskim razmeram in slovenski zakonodaji pa so oskrbeli domaËi avtorji joæef kamenek peter pertoci in sreËko kokliË preteklost in sedanjost v tirih knjiænih novostih zbirke roman zaloæbe mladinska knjiga spoznavamo Ëas pred nekaj stoletji in sodobnost letonji nobelovec in ta Ëas najbolj znan turki pisatelj orhan pamuk nam v romanu ime mi je rdeËa razkriva osmansko cesarstvo v 16 stoletju tek za zmajem khaleda hosseinija je pretresljiv prvenec v zda æiveËega afganistanskega izgnanca in prvi zahodnim bralcem dostopen roman o afganistanu ki obravnava Ëas od sredine sedemdesetih let prejnjega stoletja do padca talibanskega reæima po 11 septembru 2001 v romanu umberta eca skrivnostni plamen kraljice loane se sprehodimo skozi Ëas ki ga je v italiji zaznamoval faizem in povojna beda pa tudi miki mika in flash gordon priljubljeni finski pisatelj arto paasilina pa v romanu dedu za petami pripoveduje o prijetnem in radoæivem koæuharju ki pred oblastno soprogo pobegne novim dogodivËinam naproti pz novosti zaloæbe modrijan potovanje v antiko broirani priroËnik streæba z organizacijo dela predstavi najprej sam gostinski poklic in nato vsa pomembna opravila bistvene zahteve in pogoje dela zaËito pred nezgodami in varnostna doloËila sisteme dela v streæbi potreben inventar za delo v gostinstvu pripravljala dela mise en place odnose streænega osebja do gosta naËine streæbe boniranje in sisteme obraËunavanja samo streæbo jedi in menije obroke postreæbo pijaË dunajski tip kavarne specialne pogrinjke pripravo jedi pred gosti organizacijo prireditev in bar priroËnik je tiskan v formatu a4 ima 192 strani in velja 3340 tolarjev ali 14,50 evra tudi 160 strani obsegajoËi broirani priroËnik poznavanje in postreæba pijaË je tiskan v enakem formatu je vsebinsko bogat in velja 3180 tolarjev oziroma 13,80 evra po uvodu v poznavanje pijaË posebej predstavi vodo sadne in zelenjavne pijaËe osveæilne pijaËe mleËne in meane mleËne pijaËe kavo kakav in Ëaj pivo vino vinogradnitvo v sloveniji vinogradnitvo v avstriji nemËiji franciji in italiji ostale deæele pridelovalke vina peneËa se vina desertna in aromatizirana vina ter ægane pijaËe priroËnika nista nadomestilo za æe uveljavljene domaËe uËbenike saj so nekatere vsebine identiËne namenjena sta predvsem dijakom tudentom in zaposlenim gostinskim delavcem ki æelijo svoja znanja poglobiti izpopolniti in nadgraditi oba priroËnika sta tiskana v nakladi po 1500 izvodov naroËiti pa ju je mogoËe zaenkrat le neposredno pri zaloæbi office@trauner.at ali po faksu +43 0732/77 82 41400 dogovori o skorajnji prodaji v sloveniji so v teku danica zorko prevodi antiËnih del med katerimi so tirje nedavno izli pri zaloæbi modrijan so zanimiva potovanja v preteklost ki je marsikdaj e vedno tesno povezana s sedanjostjo evripid je leta 412 pr n t zgodbo o heleni zasukal tako da je heleno opral krivde« za trojansko vojno parisa v trojo ne spremlja prava helena temveË zgolj njena prikazen pravo heleno namreË bog hermes odpelje na dvor egiptovskega kralja proteja kjer zvesto in potrpeæljivo Ëaka da se njen ljubljeni moæ vrne iz troje helena je prvi prevod katere izmed grkih tragedij izpod æenskega peresa jelene isak kres in prvi ki ga spremljajo ilustracije slikarja lojzeta kalinika teofrastovi znaËaji so izli v prevodu antona sovrèta in kajetana gantarja ki jim je napisal tudi spremno besedo opombe in komentar ilustracije pa upodobila suzana bricelj drobna teofrastova knjiæica opisuje trideseterico slabih« znaËajev licemerca prilizljivca besedljivca usluæneæa izprijenca blebetaËa nesramneæa stiskaËa Ëemerneæa praznoverneæa nergaËa idr ki so danes prav takni kot so bili pred dobrimi dvema tisoËletjema prvi latinski roman satirikon rimskega pisca petronija arbitra velja za eno najzanimivejih del rimske knjiæevnosti Ëeprav so se od precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti glavni junak romana je mladi enkolpij ki kakor kak odisej s svojim prijateljem askiltom kolovrati po deæelah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoËe dogodivËine ker po pojasnilu prevajalca in avtorja spremne besede primoæa simonitija niË ne zastara tako hitro kot prevod je ta intrigantna knjiga kot jo je poimenoval po 33 letih izla v novi izdaji zanimivo branje in priroËno darilce pa je nega æenskega obraza publija ovidija nazona s koledarjem za leto 2007 beleænico ter rimskim in veËnim koledarjem ki jo je prevedla in ji spremno besedilo ter opombe napisala barbara ©ega »eh kakna je nega ki lepa obraz se uËite dekleta kaken naËin da si dlje Ëare oËuvate z njim vendar se niË ne sramujte skrbite za svojo privlaËnost /saj je dandanes æe vsak moki lepo urejen,« je æenskam æe pred dvema tisoËletjema svetoval rimski pesnik ovidij v svoji kratki nedokonËani komaj sto verzov obsegajoËi pesnitvi o lepotilih za æenski obraz pz 220 11-12/2006

[close]

p. 13

nov uËbenik vodnik za uæivanje trajnostni turizem izvirne domaËe literature ki bi v prijetno berljivem jeziku strokovno obravnavala turizem ni ravno na pretek Ëetudi je turizem v slovenskem prostoru æe dolgo in globoko ukoreninjen ©e manj je na voljo literature ki bi z vidika ekonomske uËinkovitosti turistiËnega poslovanja upotevala prepletenost in soodvisnost naravnega kulturnega in socialnega okolja v prostoru kjer se turizem odvija z zadovoljstvom obiskovalcev kadar se poËitnika priËakovanja udejanjajo sti alternativni turizem mehki turizem kakovostni turizem okolju prijazni turizem turizem z odgovornostjo ta hip najbolj izpopolnjena zasnova razvoja turizma knjiga format 16,5 x 23,5 cm 149 strani je razdeljena na pet poglavij v prvem opredeli avtorica pojem turizma ter turistiËni sistem in njegovo okolje s poudarjenimi ogliËi ekonomskim ekolokim in druæbeno-politiËnim v drugem opredeli osnovne pojme in odnose med ekonomijo ekologijo in turizmom ter v podpoglavjih posebej izpostavi pozitivne in negativne vplive turizma na ekonomsko in ekoloko okolje naravno kulturno socialno predstavi kodo ki jo povzroËa turistiËni razvoj z onesnaæevanjem z izgubo naravne pokrajine z uniËevanjem rastlin in æivali z degradacijo pokrajine in spomenikov s preveliko koncentracijo turistov z nasprotji med obiskovalci in domaËim prebivalstvom ter s konkurenËno uporabo zemlje in delovne sile ter v zadnjem delu e ekoloko in ekonomsko sprejemljivi turizem tretje poglavje je namenjeno masovnemu turizmu prikazu njegove rasti sezonski in prostorski koncentraciji ter kvalitativni in kvalitativni opredelitvi masovnega turizma v Ëetrtem poglavju je natanËno opredeljen trajnostni turizem predstavljena so merila ki omogoËajo udejanjanje zahtev in ciljev trajnostnega turizma ter nekatere druge oblike in nazivi za turizem ekoloki turizem moderneje oblike turizma ki so povezane z naravo v petem poglavju v katerem teËe beseda o delovanju ekoloke turistiËne politike predstavi av nepozabni romanti»ni izleti slovenija ponuja veliko moænosti za izlete v dvoje ki so zdaj predstavljene v vodniku nepozabni romantiËni izleti namenjenemu vsem ki se æelijo umakniti hitremu in napornemu vsakdanu in uæivati v enkratnih panoramskih razgledih sonËnih zahodih se sprostiti ob umu voda se razgibati v neokrnjeni naravi ali spoznavati izjemne narave in kulturne znamenitosti vodnik izpod peresa marjana jarnjaka ki ga je uredila senja poæar je dopolnjen s tevilnimi fotografijami v njem pa boste nali tudi informacije o lokalni turistiËni ponudbi kje se lahko odliËno najeste kje lahko najamete Ëoln v 25 turistiËnih obmoËjih po vsej sloveniji vodi 75 prijetnih poti polnih skritih kotiËkov in razglednih toËk izleti so naËrtovani za vse letne Ëase v vseh pokrajinah opisi izletov ki so med drugim predstavljeni pod naslovi sonËni zahod na 2000 metrov po brveh do izvira smaragdne reke k cerknikim Ëarovnicam od jutra pod spodmoli do sonËnega zahoda v solinah kopanje pod napoleonovem mostom po pastirskih stezah nad bohinjem prut teran in druge krake znamenitosti v pekel po ohladitev v deæeli petra klepca s kolesom do najlepih razgledov v alpah od ÆiËke kartuzije do zlatega griËa so preæeti z avtorjevim osebnim doæivljanjem in s sproËenimi komentarji cena knjige ki je izla pri zaloæbi mladinska knjiga je 6990 tolarjev pz da v sloveniji na tem podroËju vendarle nismo povsem bosi skrbi na sreËo dr tanja mihaliË profesorica na ekonomski fakulteti univerze v ljubljani ki je na soodvisnost ekonomije ekologije in turizma opozorila v knjigi ekonomija okolja v turizmu æe leta 1995 in tokrat e bolj poglobljeno z uËbenikom trajnostni turizem za razumevanje in pospeevanje trajnostnega turizma ki upoteva sedanje in prihodnje gospodarske socialne in ekoloke vplive zadovoljuje priËakovanja turistov domaËega prebivalstva in potrebe gospodarstva ter hkrati spotuje zahteve in zakonitosti okolja je treba spremeniti odnos do turizma in naËin miljenja trajnostni turizem ni niti vrsta niti oblika turizma temveË koncept ki je primeren za vse vrste in oblike turizma in vsa turistiËna obmoËja razvil se je iz naraËajoËega odpora proti negativnim posledicam masovnega turizma in je po æe uveljavljenih konceptih iskanja drugaËno pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna torica odnos druæbe do ekolokega okolja in kot primer opredeli razvojno stopnjo ki sta jo na tem podroËju dosegli evropska unija in slovenija v prilogi je z dovoljenjem uw wto dodan e etiËni kodeks v turizmu liËno oblikovana knjiga opremljena s posebej poudarjenimi komentarji v okvirËkih z grafikoni tabelami in naslovnico ki ponazarja pripravo kruha na soncu v nubijski vasi avtorja marka ©teblaja ni namenjena samo tudentom temveË bo koristno branje tudi vsem tistim ki se profesionalno ukvarjajo s turizmom danica zorko 11-12/2006 221

[close]

p. 14

turistiËna misel etnoloki biser turizem v zavarovanih obmo»jih v knjiæni zbirki turistiËne zveze slovenije turistiËna misel je s tevilko 20 izla knjiæica turizem v zavarovanih obmoËjih v kateri so zbrani prispevki z istoimenskega posveta ki je bil v krajinskem parku goriËko v uvodnem besedilu mladen berginc predstavlja vlogo dræave pri spodbujanju in omejevanju turistiËnega razvoja v zavarovanih obmoËjih duan plut opisuje zavarovana obmoËja in turistiËni napredek slovenije janko halb kaj lahko nudi krajinski park goriËko gostom barbara morgan naËrt upravljanja kpss martin ©olar model ekoturizma v triglavskem narodnem parku bernard gorak turizem v kozjanskem parku valentin schein notranjski regijski park barbara polanek in marko kovaË turizem in rekreacijo v obmoËjih nature 2000 in breda ogorelec pomen interpretacije za turizem v zavarovanih obmoËjih knjiæica je na voljo brezplaËno na turistiËni zvezi slovenije kozolec po dolgem Ëasu je izla strokovna in hkrati poljudno napisana knjiga o kozolcu tem etnolokem biseru nae deæele po letu 1070 ko je o kozolcu napisal knjigo marjan muiË je to prva tovrstna publikacija izpod peresa arhitekta boruta juvanca knjiga ki sta jo izdali i2 d.o.o ljubljana in univerza v ljubljani fakulteta za arhitekturo je pregled pojavnosti kozolca v literaturi od 17 stoletja naprej pregled tipike in detajlov obravnava pa kozolec in podobne naprave tudi zunaj meja slovenije publikacija ima veliko barvnih fotografij in slovarËek izrazov na temo kozolec razen tega prinaa skice sheme naËrte in izmere oblike kozolca sledijo funkciji v strmem bregu je enojni stegnjen Ëe je potrebno ima opore veËkrat nastopa stegnjen tudi v ravnini tam je ponovljen v mnogih oknih na podroËjih kjer so kozolci daleË od doma in rado deæuje imajo pri enem oknu nadstreek kot zaËito voza in ljudi pred ploho dvojni stegnjeni je tam kjer je to potrebno zaradi stabilnosti dvojni vezani kozolec ima moËneje izraæeno funkcijo spravila in tudi sicer je bolj uporaben sta pa dvojna vezana dva nad savo in pod njo lokacije kozolcev so po vsem etniËnem ozemlju slovencev razen v panonskem svetu in na krasu stegnjeni so malone povsod razen na ©tajerskem nizki vezani so ob savi dvojni stegnjeni na obrobju ljubljanskega barja dvojni vezani v eno drevo v alpskem delu v dve drevesi pa tudi na dolenjskem avtor je odkril nenavaden red ki je skrit v kozolcu zgradba temelji na korenu iz tevila dve opisana je uporaba kozolca najprej je bil namenjen æitu potem krmi danes pa zaradi ponudbe cenejih tehnologij predstavlja bolj ali manj le e kulturno kategorijo a zaradi svoje briljantnosti v detajlu in v postavitvi skoraj popolno arhitekturo znaËilno za slovenijo in za slovence knjiga bo lahko sluæila tudi za pouk v olah in sodelujoËim v projektu turistiËne zveze slovenije slovenski kozolec dediËina za turizem »e e niste naroËeni na lipov list pokliËite telefonsko tevilko 01 434 16 70 hrana bogov tartufi in vino tartufi veljajo za hrano bogov cenili so jih æe v mezopotamiji antiËni grËiji in rimskem cesarstvu v evropi so jih stregli na kraljevskih dvorih oboæevali so jih katarina mediËejska ludvik xiv napoleon danes pa so tudi na kroænih navadnih smrtnikov na primer v enolonËnici z zeleno in tartufi opisani v receptu nedavno izdane knjige tartufi in vino knjiga je nastala na pobudo zdruæenja slovenskega reda vitezov vina ki so javnosti æeleli predstaviti posebni gastronomski gomolj« ta æe tisoËletja vzbuja zanimanje naravoslovcev gastronomov in uæivalcev saj je s svojim opojnim vonjem e vedno med najskrivnostnejimi plodovi zemlje istra je eno redkih obmoËij kjer uspevajo kakovostni beli in Ërni tartufi njihov okus je e ælahtneji Ëe jih ob degustaciji spremlja dobro vino starodavne recepte za pripravo tartufov je z veliko ljubezni zbral dino del medico znani gastronom iz slovenske beneËije po opisu tartufov so recepti zbrani v 13 poglavjih za umetniko popestritev knjige je poskrbel akademski slikar zvest apollonio ki je vseh 160 receptov obogatil s e neobjavljenimi vinjetami in 13 barvnimi reprodukcijami slik na temo istre tartufov in vina knjiga je izla pri zaloæbi mladinska knjiga in stane 6490 tolarjev oziroma 27,08 evra p.z 222 11-12/2006 foto sreËko ©ajn

[close]

p. 15

Æivljenje na srednjevekih gradovih na slovenskem ostra kopja bridki me»i pri zaloæbi viharnik je izla druga knjiga zbirke Æivljenje na srednjevekih gradovih na slovenskem izpod peresa dr ivana stoparja v prvih devetih poglavjih z naslovi gradovi med nastankom in propadom pravna regulativa izbira lokacije priËeli so graditi podpisi v kamnu prve grajske zasnove na slovenskih tleh romanski gradovi gotski gradovi gotski dvori in renesanËne prenove renesanËni dvorci nam avtor nazorno razloæi razvoj gradov na slovenskem ki so imeli v srednjem veku tudi samoobrambno funkcijo njegove teze so podkrepljene z risbami iva griËarja ki poskuajo rekonstruirati doloËene razvojne faze in z ilustracijami iz starih kodeksov in novejimi grafiËnimi upodobitvami v zadnjih treh poglavjih naËela vojskovanja napad in obramba in med grmenjem bombard pa sledi obirneji zapis o napadih in obrambi gradov ter takratnih bojnih strojih in tehnikah ponazorjenih z risbami maje »repinek in z ilustracijami iz pri nas malo znanih srednjevekih priroËnikov prva knjiga zbirke z naslovom svet vitetva je izla lani prihodnje leto pa bo sledila e tretja z opisi posameznih delov gradov pod naslovom za grajskimi zidovi 50 obletnica td vojnik preteklost za prihodnost turistiËno drutvo vojnik je bilo ustanovljeno pred petdesetimi leti prve oblike turizma v vojniku in sprejem tujcev v 19 stoletju so bile enake ali podobne kot v drugih evropskih dræavah ob prvih opaznih turistiËnih tokovih tesno povezanih z razvojem kraja je popotniku veliko pomenila moænost da je dobil prenoËiËe hrano in gostoljubje razglednica vojnik ob 50 letnici turistiËnega drutva pokrovitelj projekta veË znanja za veË turizma sonËni æarki boæajo suho strugo raka pod velikim naravnim mostom foto s ©ajn vojnik je imel æe od zaËetka organizirano turistiËno ponudbo saj so bila v kraju in njegovi okolici tevilna prenoËiËa v vila ©talner vokan je bilo petnajst prenoËiË pri tevilnih premoænih træanih pa e prek dvajset leæiË veliko zanimanje za vojnik so kazali turisti iz trsta reke opatije pirana in lovrana gostinska ponudba je bila obseæna saj je imel trg vojnik dvanajst gostiË dve kavarni slaËiËarno in dve pekarni ponudba je bila za tiste Ëase izvrstna zato je bilo zanimanje za kraj veliko pogosto so ga obiskovale tevilne ugledne osebnosti kot so dr deËko iz celja dr karnovek pisatelj anton novaËan ter pesnik in pisatelj fran saleki finægar arhitekt joæe pleËnik slikar in grafik zoran muiË skladatelj hugo volf in e mnogi drugi ni nakljuËje da smo ob 100 obletnici turizma tudi v vojniku na mestu kjer je nekoË æe rasla lipa zasadili novo kar daje sled razvoju turizma turistiËno ter druga drutva in ponudba javnega in zasebnega sektorja ter izkunje iz preteklosti s sloganom turizem smo ljudje nadaljujemo pot v prihodnost joÆe tan©ek pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 11-12/2006 223

[close]