Revija Lipov list 1-2/07

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 1-2/07

Popular Pages


p. 1

slovenska turisti»na revija obËina Æalec mesto hmelja in prireditev dejan podgorek ustvarjalnost in hkratna odgovornost tdo rok klanËnik turizem z globalne perspektive danica zorko slovensko turisti»no leto 2006 izdaja turisti»na zveza slovenije ©tevilka 1-2 letnik 49 ljubljana januar februar 2007 potnina plaËana pri poti 1102 ljubljana

[close]

p. 2

hotel @alec d.o.o tel +386 03 713 17 00 fax +386 03 713 17 61 igralni salon casino rubin tel +386 03 713 17 03 e-mail hotel.zalec@siol.net http www.hotel-zalec.si mestni trg 3 3310 @alec slovenija hotel @alec je hotel s tremi zvezdicami ima 44 sob in 2 apartmaja k ponudbi hotela spada velika restavracija za 120 ljudi kavarna bistro fan~i s pub no~ni klub rni baron igralni salon in zabavi e casino rubin kozmeti~ni salon solarij letni vrt in salon za bankete v restavraciji lahko preizkusite specialitete doma~e kuhinje in slovenske doma~e jedi kakor tudi raznovrstne jedi po naro~ilu ki jih bodo za vas z veseljem pripravili na{i kuharji v neposredni bli`ini hotela je {portni center z igri i za tenis odbojko nogomet ko{arko in rokomet pri~akuje vas osebje hotela @alec

[close]

p. 3

uvodnik turizem v novem stratekem obdobju k naslovnici obËina Æalec mesto hmelja in prireditev 4 prireditve tminska pustna muzika 7 21 festival tplg regijska tekmovanja 7 6 pustovanje postojna 2007 7 veliki turisti»ni pogovor dejan podgorek namestnik direktorja slovenske turistiËne organizacije ustvarjalnost in hkratna odgovornost turistiËne drutvene organizacije 8 rok klanËnik vodja novoustanovljenega predstavnitva sto v bruslju turizem z globalne perspektive 10 izvirni pustni liki iz haloz in brkinov 1 sporo»ila z roko v roki 20 akcija slovenija kolesari 2007 22 turistiËno gostinska zbornica program dela zbornice 2 iz dela tudi aerobika in pilates 24 izvrni odbor tzs program dela 25 iskriva jedra slovenske ustvarjalne prepoznavnosti 26 spletne rezervacije 27 prenovljen pohorski bellevue 27 pomurska turistiËna zveza novi predsednik 27 uspene naloæbe 28 kratke vesti 28 mladi sodobni fenomen nomadstva 29 predstavljamo vam dobrodoli na dvor 0 pravni predpisi niË veË preganjanja vodnikov 1 uvodnik turizem v novem strate©kem obdobju zaËetek leta 2007 je slovenski turizem zaznamoval s kar nekaj spremembami in novostmi med drugim z vstopom v evro obmoËje zaËetkom izvajanja nove finanËne perspektive in uveljavitvijo novega stratekega dokumenta veliki pok« se je brez teæav zgodil tudi na podroËju turistiËnega gospodarstva ocenjujemo da turizem ob vstopu v evro obmoËje lahko pridobi saj smo priËa ukinitvi transakcijskih strokov to se e posebej odraæa pri potovanjih turistov med dræavami kjer je plaËilno sredstvo evro to pa nenazadnje pomeni veË poËitnic za evro-denar« pozitiven uËinek lahko priËakujemo tudi na podroËju zmanjanja tveganj pri investicijah med samimi Ëlanicami unije kar bi lahko pomenilo tudi veËji interes tujih vlagateljev za vlaganja v slovenski turizem in nenazadnje biti Ëlan skupine dræav z moËno valuto pomeni tudi krepitev obËutka pripadnosti uniji kar je v Ëasu globalizacije in vse ostrejega konkurenËnega boja zelo pomembno poleg tega enotna valuta evro za tujega gosta pomeni veËjo preglednost nad cenami in poslediËno lahko govorimo o evropski« primerljivosti cen v novi finanËni perspektivi za obdobje 2007 2013 bo za razvoj turizma na voljo veË sredstev kot kdajkoli doslej sredstva evropskih skladov bodo namenjena za sofinanciranje projektov turistiËne infrastrukture in sicer tako javnim investicijam ki so pomembne za razvoj turizma v posamezni turistiËni destinaciji kot investicijam v zasebnem sektorju na podroËju slednjega bo bistveno veËji poudarek na sofinanciranju investicij malih in srednjih podjetij mu bo namenjenih veË kot tretjina vseh razpoloæljivih sredstev zaËetek leta pa je turizmu prinesel e nov temeljni strateki dokument razvojni naËrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 2011 rnust ki pomeni usklajen dokument vseh partnerjev turizmu vkljuËujoË javni zasebni in drutveni sektor turistiËna zveza slovenije je pomembno sooblikovala njegovo vsebino tako da dokument upraviËeno predstavlja enega temeljev delovanja te organizacije ministrstvo za gospodarstvo je vsebino dokumenta gradilo na æe obstojeËih in glede na opravljene raziskave tistih temeljnih konceptih iz prejnje strategije ki so se pokazali kot dolgoroËno razvojno naravnani in skladni z æeljami ter cilji na novo postavljenih prioritet slovenskega turizma temeljna strategija je tako usmerjena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem naËrtovanju oblikovanju in træenju slovenskega turizma po naËelih javno zasebnega partnerstva na vseh ravneh od lokalnega do nacionalnega ter v krepitev odliËnosti na vseh podroËjih in na vseh ravneh zato bomo temeljno strategijo uresniËevali z nadgradnjo modela organiziranosti slovenskega turizma na vseh ravneh z razvojem novih oblik menedæmenta turistiËne dejavnosti in v tem okviru med drugim tudi s pospeenim razvojem manedæmenta turistiËnih destinacij po naËelu javnega zasebnega in civilnega partnerstva uveljavitev destinacijskega menedæmenta se ne bo zgodila sama po sebi zato ker je to zapisano v rnust paË pa le Ëe se bomo vsi potrudili v smer povezovanja v turizmu vloga turistiËne zveze slovenije in turistiËnih drutev je pomembna saj so turistiËna drutva tista ki vsakodnevno turistom nudijo neteto nepozabno lepih trenutkov seveda si ne zatiskamo oËi pred tem da v slovenskem turizmu trenutno ni vse tako kot bi moralo biti veliko dela nas Ëaka e na podroËju kakovosti in inovativnosti novi Ëasi bodo v luËi destinacijskega menedæmenta na katerega stavimo prav gotovo doloËeno mero sprememb vloge in prestrukturiranja prinesli tudi turistiËni zvezi slovenije mag marjan hribar raziskave s podro»ja turizma slovensko turistiËno leto 2006 14 raziskovanje vplivov na okolje 15 dobri poslovni uspehi 15 turisti»ne publikacije »edalje veË zemljevidov 16 zbornik ob stoletnici tzs zgodovina slovenskega turizma 17 tematske poti 18 ljubljansko barje 18 ng popotnik 19 kultura æivljenja 19 vodnik geoss 19 umetnika in kulturna deæela nemËija 2 bit 2007 v milanu veliko zanimanje za slovenijo 2 slovenski turizem sloven©»ina in tuji jeziki uspena zgodba z evrom razno trænice kmetijskih pridelkov in izdelkov 4 superge niso potrebne 4 trgat roæ ce za mojo mam co foto sreËko ©ajn 1-2/2007

[close]

p. 4

k naslovnici obËina Æalec mesto Æalec je gospodarsko upravno in kulturno srediËe obËine Æalec ter spodnje savinjske doline dolina je po vsem svetu znana predvsem po gojenju hmelja zaradi katerega jo opisujejo kot dolino zelenega zlata« obËina Æalec se razprostira na 117 kvadratnih kilometrih in ima okoli 20.500 prebivalcev Æalec je prijetno mesto polno spominov na bogato preteklost z æivahnim æivljenjskim in kulturnim utripom ter vabljivo okolico naj vam ga predstavimo Æalec se prviË omenja leta 1182 trke pravice pa dobi leta 1265 v Ëasu turkih vpadov utrpi hudo kodo zato okoli cerkve pozidajo tabor s tirikotno zasnovo in tirimi okroglimi obrambnimi stolpi na vogalih obrambni zid je bil kasneje poruen od stolpov pa se je do dananjih dni ohranil le jugozahodni obrambni stolp zidan iz prodnikov s strelnimi linami in znaËilno stoæËasto streho v letu 2006 so v kletnih prostorih obrambnega stolpa uredili vinski keuder« v katerem lahko pokuate vina savinjskih vinogradnikov v zgornji etaæi stolpa pa je urejena vinogradnika zbirka ob stolpu se vzpenja potomka najstareje vinske trte v evropi pomemben predstavnik stare trke arhitekture je cerkveni kompleks s cerkvijo sv nikolaja v kateri je slika sv nikolaja s podpisom avtorja fortunata berganta z letnico 1764 ulica Æalca Æalec mesto hmelja in prireditev cerkev sv nikolaja in obrambni stolp ogleda vredna je tudi zotlova kovaËija iz prve polovice 16 stoletja s poznogotskim portalom na dvoriËni strani in mr eæasto-gr ebenastim obokom v veæi zotlova kovaËija je bila v dobi reformacije zbiraliËe æalskih protestantov kar priËa tudi ime lutrova kapela kakor se imenuje del kovaËije zgradba ima pestro zgodovino saj je bil v njej trki pital po letu 1752 pa je trgu tiri desetletja sluæila kot bolninica danes si v njej lahko ogledate kovaka dela in izdelke vhod v kovaËijo zotel med hiami v starem mestnem jedru Æalca zasluæi posebno pozornost stavba z letnico 1669 ki je vklesana na hinem portalu tu se je rodil savinova hia skladateljevi nekdanji delovni sobi galerija doreta klemenËiËa maja in razstaviËe savinov likovni salon ki tu deluje æe veË kot tri desetletja v njem pa razstavljajo priznani slovenski umetniki nadarjeni obetavni mladi ustvarjalci in likovni umetniki irega celjskega obmoËja ogled razstav je brezplaËen hia je tudi prizoriËe mnogih kulturnih prireditev glasbenih in literarnih veËerov ter predstavitev v njej je poroËna dvorana v poletnih mesecih pa s prireditvami poletni veËeri v atriju savinove hie zaæivi tudi notranje dvoriËe domaËije v savinovi hii domuje turistiËno informacijski center Æalec tic Æalec v katerem vam prijazni infor matorji postreæejo z raznovrstnimi informacijami kupite pa lahko tudi kaken spominek ki vas priznani slovenski skladatelj friderik ©irca risto savin avtor oper lepa vida matija gubec gosposvetski sen poslednja straæa baleta »ajna punËka ter tevilnih samospevov v letu 1972 prenovljeni ©irËevi domaËiji savinovi hii je na ogled njegova spominska soba urejena v bo spominjal na Æalec in vstopnice za tevilne prireditve v organizaciji zk©t Æalec spodnji savinjski dolini s srediËem v Æalcu ne reËemo zaman dolina zelenega zlata« saj nas na grenko roæo« kot pravimo hmelju spominjajo tevilne pomembne ustanove in prireditve pove 4 1-2/2007

[close]

p. 5

zane s hmeljem Æalski hmelj je svetu znan kot tajerski hmelj« leta 1876 je josip bilger tedanji oskrbnik graËine v novem celju prinesel sadike nemke sorte württenberg« in jih skrivaj izroËil janezu hausenbichlerju ki je kasneje postal prvi naËelnik gasilskega drutva leta 1888 pa tudi æalski æupan janez hausenbichler je zasadil prvi nasad hmelja v savinjski dolini prav tako je prvi zaËel gojiti nasade hmelja vrste golding ki so se obdræali vse do danes preteæni del gojenih sort hmelja v sloveniji je domaËega izvora in spada v skupino tako imenovanih aromatiËnih sort med njimi so najbolj zanimive sorte savinjski golding aurora bobek in celeia leta 1952 je bil za raziskovanje izobraæevanje in pospeevanje razvoja hmeljarstva ustanovljen intitut za hmeljarstvo in pivovarstvo slovenije v njem lahko obiËete mikro pivovarno in sladarno in se ohladite hmeljevim napitkom pivom hkrati si tu lahko ogledate tudi vrt zdravilnih in aromatiËnih rastlin ki je lani praznoval 0-letnico obstoja in se ponaa z veË kot 00 razliËnimi vrstami zdravilnih in aromatiËnih rastlin leta 1996 je vrt pridobil tudi status nacionalne zbirke v okviru nacionalnega programa slovenska rastlinska genska banka najprimerneji Ëas za ogled vrta je obdobje med majem in septembrom hmeljarski muzej je svoje prostore nael v najviji zgradbi Æalca katere terasa popohod med hmeljiËi dvorec novo celje nuja lep razgled na hmeljiËa in celotno spodnjo savinjsko dolino muzejska zbirka prikazuje zgodovino hmeljarstva pripomoËke s katerimi so nekoË obdelovali hmelj fotografije hmeljarjev priznanja s hmeljem so povezane tudi tevilne prireditve postavljanje hmeljevk vsakoletni izbor hmeljskega stareina in hmeljske princese ter dve e posebej odmevni tradicionalni prireditvi ki znova in znova privabljata irok krog obiskovalcev prva je pohod po hmeljski poti ki tradicionalno poteka zadnjo soboto avgusta pot se zaËne in konËa pred dvorcem novo celje kjer je bil eden prvih nasadov hmelja v savinjski dolini pohodnike najprej pozdravita hmeljski stareina in princesa nato pa se podajo na 14 kilometrov dolgo preseneËenj polno kroæno pot med hmeljiËi druga tradicionalna prireditev je hmeljarski likof s katerim ohranjamo pomen hmelja in obiËaje ki so oblikovali spodnjo savinjsko dolino dolino zelenega zlata prireditev je v petrovËah zadnjo soboto septembra oziroma prvo soboto oktobra odvisno od zakljuËka del v hmeljiËih ob dvorcu novo celje je bil zasajen prvi tajerski hmelj dvorec je ena najopaznejih stavb spodnje savinjske doline in ena najlepih baroËnih arhitekturnih stvaritev v sloveniji na mestu nekdanje graËine plumberk ga je sredi 18 stoletja sezidal grof anton gaisruck kot srediËe nove celjske gospoËine od tod izvira tudi ime stavbo so v estdesetih in sedemdesetih letih 18 stoletja opremili najveËji mojstri ki so tedaj delali na juænem ©tajerskem zunanjost dvorca je do danes ostala neokrnjena prav tako tudi notranjost kljub izgubi celotne opreme pozor nost obiskovalca pritegne mogoËen vhod s skulpturama samsona in herkula aleja brez reprezentanËna dvorana stopniËe in velika dvorana ki s svojim obokom preko tretjega nadstropja sega vse do podstreja dvorec je zamenjal mnogo lastnikov tako je v 19 stoletju v njem ustvarjala prva slovenska pesnica fanny hausmann avtorica ljubezenskih in domovinskih pesmi trenutno sta v dvorcu obnovljeni kapela in avla ki gostujeta mnogo kultur nih prireditev oz projektov med njimi tudi poletno slikarsko olo chiaroscuro rudija ©panzla uglednega slovenskega akademskega slikarja in grafika med tevilnimi sakralnimi objekti v obËini kapelami in kuænimi znamenji posebej izstopa bazilika matere boæje v pertovËah ki je ena od petih marijinih bazilik v sloveniji in slovi kot priljubljena marijina romarska cerkev pred njenim glavnim oltarjem sta poboæno molila tudi habsburki cesar ferdinand in cesarica marija ana ko sta leta 1844 obiskala celje po zapisih janeza v valvasorja so triladijsko gotsko cerkev dali zgraditi pokneæeni grofje celjski v zaËetku 15 stoletja verjetneje pa je nastala v drugi polovici 14 stoletja sedanjo baroËno podo rimska nekropola bo je dobila v 18 stoletju glavno ladjo in vse stranske kapele je leta 1875 s freskami poslikal beneki slikar jakob brollo strop prezbiterija pa v duhu rokokoja anton lerchinger cerkev se ponaa e z znamenitimi orglami italijanskega mojstra callide iz leta 1796 in najstarejim oltarjem iz leta 1605 imenovanim plainerjev oltar najdlje v zgodovino sega edinstvena leta 1952 odkrita rimska nekropola v ©empetru v savinjski dolini ©tiri veliËastne grobnice iz pohorskega marmorja in peËenjaka nastale v Ëasu med 1 in 4 stoletjem so izjemno bogato okraene z rimskimi mitolokimi motivi ostanki rimske ceste rimske grobnice in manji spomeniki so dani na ogled v bogati parkovni ureditvi ob vseh znamenitostih kulturne dediËine vabi k doæi 1-2/2007 5

[close]

p. 6

prireditev joÆefov sejem kolesarjenje po spodnji savinjski dolini poletni ve»eri v atriju savinove hi©e pohod po hmeljski poti tek po ulicah Æalca turisti»na trÆnica hmeljarski likof najlep©i kraj hi©a in kmetija adventni sejem kraj petrov»e pri kmetijski zadrugi obmo»je spodnje savinjske doline za»etek v Æalcu Æalec atrij savinove hie dvorec novo celje ulice Æalca srediËe Æalca petrov»e dom slovenskega tabora Æalec dvorec novo celje Æalec Ëarobni kotiËek v atriju sav hie in dom ii slovenskega tabora Æalec datum 19 2007 24 6 2007 junij julij 25 8 2007 22 9 2007 27 9 2007 22 9 ali 29 9 2007 28 11 2007 vse adventne nedelje v decembru zadnji teden v decembru 2007 ribnik vrbje veseli december boÆi»na skrivnost v jami pekel silvestrovanje na prostem ©empeter v savinjski 25 in 26 12 dolini jama pekel 2007 Æalec na avtobusni postaji 1 12 2007 vetemu ogledu e naravna znamenitost jama pekel v obmoËju ponikvanskega krasa ta kraki biser sredi ©tajerske je star veË kot tri milijone let sprehod skozi slikovit podzemni svet vas bo napolnil s pozitivno energijo ter v vroËih poletnih dneh tudi prijetno ohladil ogledali si boste Ëudovite kapnike raznoterih oblik s sigo prevleËene stene tiri metre visok podzemni tek po ulicah Æalca slap potoka peklenËica v neposredni bliæini jame poteka po ponikvanski planoti tudi gozdna geoloka uËna pot ob kateri se prepletajo naravne znamenitosti podroËja in kulturna dediËina kmeËkega prebivalstva veË informacij o rimski nekropoli in jami pekel td ©empeter 03 700 20 56 ter 031 645 937 rudarski muzej v griæah predstavlja dediËino in izroËila skoraj dvestoletnega rudarjenja v premogovnem revirju zabukovica liboje ki je pustilo moËan peËat na tem podroËju raj za navduene ornitologe ali za sprehajalce ki si æelijo miru bujne vegetacije in ptiËjega petja je ribnik vrbje ki leæi juæno od mesta Æalec rezervat velik 1,5 hektara se napaja z vodo iz struge ta pa iz savinje predel med savinjo in strugo je v preteklosti zaradi poplavnega obmoËja uel« urbanizaciji in intenzivnemu kmetijstvu ohranili so se zanimivi æivljenjski prostori ostanki poplavnega gozda mejice s travniki reka s prodiËi ter ribnik vrbje prebivaliËe redkih in ogroæenih æivali predvsem ptic tod je bilo opaæenih kar 10 razliËnih vrst ptic od tega jih okoli 60 tu gnezdi ekoloka uËna pot vrbje ki je dolga pribliæno tri kilometre je oznaËena in prehodna v vseh letnih Ëasih primerna je za obiskovalce vseh starosti ob ribniku sta bila v okviru projekta phare leta 2006 zgrajena tudi infor macijsko srediËe ter opazovalnica v bliæini ribnika vrbje je bio park nivo na nekdaj degradiranem industrijskem obmoËju se danes ob dveh ribnikih lahko obËuti prava moË narave ki nudi sprostitev zadræevanje na energijskih toËkah pa sproËa in vraËa zdravje »e ste bolj portno naravnani vas obisk pri nas ne more razoËarati obËina Æalec je prepredena s sedemnajstimi kolesarskimi potmi razliËnih zahtevnosti vsem pa je skupno to da vodijo mimo veËine turistiËnih toËk potekajo po urejenih in stranskih poteh ter se med seboj prepletajo na vsaki poti so kontrolne toËke na katerih kolesarji prejmejo æig v za to namenjen kartonËek kdor zbere æige vseh kontrolnih toËk dobi spominsko majico vsako zadnjo nedeljo v juniju vas vabimo na prireditev kolesarjenje po spodnji savinjski dolini popeljemo vas na 56 kilometrov dolgo kroæno kolesarsko pot po spodnji savinjski dolini »e pa vas srbijo podplati in si raje oprtate nahrbtnik vas priËakujejo planinske koËe na bukovici homu in na gori ki v lepem vremenu nudijo nepozaben pogled na savinjsko dolino dolino zelenega zlata ki jo je vredno obiskati avtorji fotografij m kapus m oroæim v ferant t ©korjanec s sadnik r virant u gaberek arhiv zk©t za veË informacij 6 1-2/2007

[close]

p. 7

prireditve poæivljanje utripa tminska pustna muzika tminska pustna muzika je legendarni pustni lik ki æe veË kot 50 let s svojimi nastopi poæivlja vsakoletni pustni utrip v tolminu sodeluje pa tudi pri tevilnih prireditvah med letom 21 festival tplg foto sreËko ©ajn regijska tekmovanja na razpis za letonji 21 festival turizmu pomaga lastna glava se je prijavilo 60 osnovnih ol pod naslovom s turizmom gradimo mostove bodo svoje raziskovalne naloge odrske predstavitve in razstave najprej predstavili na osmih regijskih nato pa e 19 in 20 aprila na dræavnem tekmovanju regijska tekmovanja bodo za celjsko obmoËje na o© ©empeter 9 marca za primorsko obmoËje na o© ivana babiËa jagra v marezigah s sodelovanjem mestne obËine turistiËne organizacije koper 14 marca za pomursko obmoËje na o© ©alovci v sodelovanju s pomursko turistiËno zvezo 16 marca za ljubljansko obmoËje na o© sostro podruæniËna ola janËe 20 marca za mariborsko obmoËje v domu obrambe v pekrah v soorganizaciji ©tajerske turistiËne zveze in obËinske turistiËne zveze maribor 21 marca za ptujsko obmoËje na o© olge megliË na ptuju 22 marca za gorenjsko obmoËje na mestni obËin kranj v organizaciji gorenjske turistiËne zveze 2 marca in za dolenjsko obmoËje na o© fara v vasi 27 marca posebna znaËilnost tminske pustne muzike so stari instrumenti spretno izdelani veËinoma pozimi leta 1952 iz nerjaveËe ploËevine konzerv ki so jo iznajdljivi tolminci nali v znamenitih unrra paketih po 2 svetovni vojni med 0 unikatnimi instrumenti je tudi 120 let stara trobenta »lani tminske pustne muzike so preizkueni tolminski muzikanti praviloma stareji od 50 let kajti le oni iz teh instrumentov lahko izvabijo pravilno plehnato pustno melodijo glasbeni repertoar obsega sedem koraËnic tri valËke in veliko ponarodelih pesmi v kulturno-zabavnem æivljenju tolmincev se tminska pustna muzika upraviËeno ponaa z nazivom poslednja tminska legenda mojca rutar foto arhiv tpm turistiËno drutvo postojna 36 pustovanje postojna 2007 ©tevilni obiskovalci in obËudovalci tradicionalnega 36 pustovanja postojna 2007 in petnajst skupin mask ki so nasmejale staro in mlado ter za hip zaustavile ritem vsakdanjosti so potrditev da je prireditev v izvedbi turistiËnega drutva postojna v sodelovanju z obËino postojna uspela govale za nagrade osnovna ola miroslava vilharja olske barvice nut klub iz zaloga klimatske spremembe turistiËno drutvo pudgura spomladansko cvetje kud senoæeËe vinski terminal gasilsko drutvo postojna dogodki v letu 2006 skupina otrok iz matenje vasi pingtaktika osnovna ola bukovje ukinimo kajenje drutvo orehek problematika strojan vse skupine so bile nagrajene prvo nagrado so si delile skupine gasilsko drutvo postojna nut klub zalog in ©portno kulturno drutvo orehek po mnenju tevilnih obiskovalcev je bila pustna povorka bogata in raznolika predvsem pa je nasmejala tevilne obËudovalce odgnala naj bi zimsko pravljico« in prinesla pomladno razpoloæenje kar pa letos ni bilo aktualno pust irokih ust se je za letos lepo poslovil marica gomba» fotografiji sreËko ©ajn otrosko rajanje z miko mako klovneso evo maurer skofiË najmlaji iz skupine ©koromatov iz podgrada nastopile so vabljene skupine koranti s ptuja ©koromati iz podgrada pregarske ©jime oraËi iz okiËa haloz in postojnska godba ter skupine ki so se pote 1-2/2007 7

[close]

p. 8

veliki turisti»ni pogovor dejan podgorek namestnik direktorja slovenske turistiËne organizacije o vlogi turistiËne drutvene organizacije v slovenskem turizmu turistiËna drutvena organizacija tdo od turistiËnih drutev prek regijskih zvez do vrha turistiËne zveze slovenije tzs je zelo pomemben Ëlen slovenskega turizma,« poudarja v pogovoru za lipov list dejan podgorek namestnik direktorja slovenske turistiËne organizacije sto dejstvo je da je drutvene organizacija ki je predstavnica civilne druæbe tretji steber slovenskega turizma ki mu daje nova turistiËna strategija razvojni naËrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 2011 odgovorne naloge gre denimo predvsem za njeno vlogo pri poveËevanju ugleda turizma in njegovih vplivov v lokalnem okolju akcija tzs pod nazivom moja deæela lepa in gostoljubna je eden izmed zelo uspenih projektov ki ga je v preteklosti peËatila turistiËna zveza slovenije gre namreË za izboljanje ugleda turizmu v okolju ki je v turizmu zelo obËutljivo podroËje velikokrat celo temeljno pri odloËitvah turistov kje bodo poËitnikovali ali uæivali nosilci petega ukrepa v razvojnem naËrtu so sicer tri ministrstva za gospodarstvo olstvo in port ter okolje in prostor vendar je tzs na prvem mestu seznama izvajalcev ukrepa ki zahteva izboljanje ugleda turizma v javnosti predvsem med mladimi in lokalnim prebivalstvom ki ustvarja prijazno okolje za turizem v turistiËnih destinacijah v naËrtu je tudi zapisano gre za dviganje ravni pravilnega razumevanja turizma njegovih vplivov na okolje in priloænosti ki jih ustvarja gre tudi za spodbujanje programov za krepitev turistiËne podjetnike kulture zlasti med mladimi in lokalnim prebivalstvom.« peti ukrep pa ni edini ki terja od turistiËne civilne druæbe pravo ustvarjalnost in partnersko sodelovanje dejan podgorek takole razmilja o slovenski turistiËni drutveni organizaciji ki ima veË deset tisoË prostovoljcev-turistiËnih delavcev v veË kot 600 turistiËnih drutvih to je kapital ki ga ni mogoËe prezreti kaken slovenski turistiËni kapital je turistiËna drutvena organizacija z razvojnim naËrtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007 2011 dobivajo tzs zveze in drutva pravo mesto v slovenskem turizmu zelo pomembno poudarjam turistiËna drutvena organizacija je eden od treh enakovrednih stebrov gre seveda za civilno sfero gre za trojko javno zasebnega civilnega sektorja kakna naj bi bila vloga tega tretjega stebra to je civilsvojo duo znanje duh kraja dodatno izkunjo ki je veËja prireditev tudi z vsem denarjem ne bi mogla priËarati ustvariti prav zaradi tega je turistiËna drutvena organizacija pomembna ne gre prezreti vloge vseh Ëlenov v piramidi tzs na drugih podroËjih denimo pri urejanju okolja vzgoji mladih izobraæevanju tudi pri promociji kakno je vae mnenje s strokovnega vidika poudarjam turistiËna drutva imajo vsekakor visok status v lokalnem okolju med lokalnim prebivalstvom ta renome omogoËa ozaveËanje lokalnega prebivalstva ki se ponekod e premalo zaveda svoje funkcije in odgovornosti pri razvoju turizma tudi pri ekonomskem razvoju pri gospodarskih vidikih ogromen je deleæ turistiËnih delavcev prostovoljcev pri ohranjanju kulturne dediËine ohranjanju nekomercialnih obiËajev olepevanju krajev njihovi urejenosti marsikje posadijo Ëlani turistiËnih drutev drevesa ali cvetje pred turistiËnimi objekti okrasijo okna in balkone pri tem gre tudi za vpraanja kakovosti bivanja ljudi ki se ne ukvarjajo s turizmom ki so na primer celo kritiËni do turizma ker obremenjuje infrastrukturo ki se tudi razburjajo pri raznih preglasnih prireditvah zlasti zveËer na bledu v portoroæu tudi v Ëasu festivala lent v mariboru so nekateri ljudje hudo nejevoljni upraviËeno prireditelji morajo oceniti pravo vzdrænost« posameznih prireditev ali dogodkov zato ustvarjalnost in hkratna odgovornost turisti»ne dru©tvene organizacije nega zgolj lepotni dodatek gospodarstvu ali dræavi odloËilno vlogo igrajo v okviru tega tretjega stebra turistiËna drutva torej baza turistiËna drutva skupaj z lokalno skupnostjo in tudi gospodarstvom so odloËilni razvojni spodbujevalec ne le lokalne turistiËne ponudbe temveË slovenske tudi lokalne turistiËne organiziranosti so Ëlen javno-zasebnega partnerstva njihova vloga na lokalni ravni je vsekakor izredno pomembna posebna odgovornost drutev s posebno odgovornostjo kajne tako je turistiËna drutva igrajo vse bolj pomembno vlogo na lokalnem trgu njihovi doseæki in uspehi pa so seveda v rokah tevilnih prostovoljcev turistiËnih zanesnjakov ki za svoje delo ne prejemajo nobenega plaËila kar je velik kapital ti prostovoljci stojijo na braniku ohra njanja avtentiËnosti na lokalni ravni ki je zelo pomemben dejavnik pri oblikovanju turistiËnega produkta slovenskega turizma gre za ohranjanje obiËajev prireditev ki pogosto nimajo komercialnega znaËaja so pa Ëlen uæitkov turistov tudi podroËje vzgoje prebivalstva je visoko na seznamu dejavnosti vendar turistiËna drutva sodelujejo tudi pri organizaciji veËjih prireditev denimo tudi komercialnih je tako vsekakor je tudi pri takih prireditvah ali drugih turistiËnih dogodkih zelo pomembna vloga turistiËnih drutev gre za uresniËevanje najrazliËnejih zamisli predlogov programske izzive avtentiËnost je pravzaprav uresniËevanje lokalne promocije okolja saj tevilne prireditve glasno vstopajo v iri slovenski ponudbeni prostor take prireditve niso veselice turistiËna drutvena organizacija pri vstopu na prireditveni trg tudi pri veËjih dogodkih prinaa s seboj 8 1-2/2007

[close]

p. 9

je pomembno tesno sodelovanje med vsemi ljudmi tudi prepriËevanje velika je odgovornost prostovoljcev zares vloga turistiËnih drutev ali turistiËna drutva odigrajo to vlogo to nalogo imajo svoje vloge zavzeto odigrajo Æal pa ponekod premalo ©e vedno vsekakor pa imajo Ëlani turistiËnih drutev tudi veliko odgovornost da so kos zahtevam ne le do drutva temveË tudi do turistiËne panoge predvsem pa do svojih someËanov ali sovaËanov delo zastonj ne sme biti neprofesionalno in neodgovorno uËinki so odvisni od njihove dobre volje na interes je da je turistiËna drutvena organizacija na vseh ravneh dober partner od celotne piramidne organiziranosti vsak Ëlen v njej ima posebno nalogo lani sem v medijih zasledil vae mnenje ali oceno da sta na Ëelu v profesionalnem vodstvu tzs dovolj le dva zaposlena va kritiËni razmislek e dræi ali ste spremenili mnenje sto ima zelo dobre odnose s tzs imela jih je v Ëasu gospoda roæiËa dobro je tudi sodelovanje z novim vodstvom na Ëelu z gospodom »ernjakom to je nesporno dejstvo ki se ga veselimo smo pa pozitivno kritiËni ker æelimo napredek tako sto kot tzs sto se vse bolj usmerja v lokalno okolje kar mora biti tudi cilj tzs ki ima kar veliko projektov gre za profesionalnost na obeh straneh menimo pa da mora tzs delovati e bolj uËinkovito v lokalnem okolju in se vkljuËevati v destinacijski menedæment ki je vsekakor nosilni projekt razvoja lokalnega okolja dobra organiziranost pripelje do dobrih produktov sto æeli neposredno pomaga ti turistiËnim drutvom naj bo piramida tzs drugaËna nekorekten bi bil Ëe bi zdaj narekoval recept nisem kompetenten da bi odgovoril na vpraanje o organiziranosti menim da ima tzs dobre temelje organiziranosti e bolj se mora osredotoËiti na lokalno raven bodite kritiËni nihËe se ne sme ukvarjati le sam s seboj enaki vatli morajo biti za vse partnerje manj se moramo vsi ukvarjati z reæijo posvetiti se moramo produktom na lokalni ravni tudi tzs ustvarjalnost in odgovornost sta ogledalo hkrati pa tudi odlika turistiËne zveze tzs mora zato podpirati Ëim veË projektov ki se rodijo na lokalni ravni morda bo drugaËe ko bomo dobili pokrajine krovna organiziranost pa prinese veliko pristojnosti ki se bo razdelila na pokrajine in zlasti na drutva in drugaËna bo uËinkovitost vloæenega denarja kapitala ki bo oziroma je na voljo deset tisoË evrov ki se jih denimo porabi na nacionalni ravni je menim manj uËinkovita naloæba kot na lokalni ravni ali ste torej prepriËani da ima tzs preveË projektov nad trideset jih je na seznamu ko berem program tzs ocenjujem program je dober vendar pa je vpraanje ali je lahko 0 do 40 projektov enako kakovostnih ali dajejo vsi prave uËinke morda bi se morali uskladiti doloËiti prioriteto pri projektih za doloËeno Ëasovno obdobje kateri so ta trenutek najbolj poglobljeni najstvarneji zreli da jih tzs zares tudi dosledno uresniËi na interes je denimo da bi tzs prevzela celovito skrb za projekt kolesarske ponudbe v sloveniji z vso odgovornostjo z vsem znanjem sposobna se je lotiti te naloge tudi na deleæ bi prenesli nanjo tudi finanËna sredstva vsekakor o kritiËnosti se pogovarjava zakaj smo kritiËni sto æeli partnerja na katerega bi prenesli ne le pristojnosti temveË tudi operativne naloge izvedbo kaj pa promocija turistiËna zveza je na vseh ravneh zrela torej sposobna da je tudi udeleæenka v promociji zlasti lokalne ponudbe gotovo je lahko tzs tudi partner ali Ëlen v promociji slovenskega turizma saj gre za imidæ nae dræave tudi na domaËem trgu slovenke in slovenci so tudi turisti ne le tujci moænosti so dogovoriti se je treba potrebna je promocija za kolesarsko ponudbo pa za prireditve in druge dogodke ki morajo biti tematski kakovostni v preteklosti je bilo ponekod sodelovanje turistiËnih drutev z gospodarstvom tudi teæavno poslovneæi se za turistiËne delavce-prostovoljce niso zanimali kaj bo treba storiti da bodo v prihodnje razmere drugaËne ustvarjalne bolj spodbudne partnerstvo je recept tega gospodarstvo ne more spregledati odgovore za partnerstvo bo treba poiskati v destinacijskem menedæmentu gre za celovito upravljanje s turistiËnimi obmoËji vsi trije stebri morajo spoznati smiselnost skupnega nastopa na trgu obËine morajo upotevati gospodarstvo tudi pri delitvi proraËunskih sredstev in tudi turistiËna drutva gospodarstvo mora spoznati da se turizem ne dogaja le v njihovem objektu oziroma neposrednem morda ozkem okolju kajti tudi njihov to je ekonomski turizem se zgodi na irem obmoËju kamor prihaja turist in kjer igrajo prostovoljci Ëlani td glavno vlogo denimo pri urejanju okolja turisti moramo zagotoviti doæivljaje v hotelih zlasti pa zunaj njih zadovoljstvo turista je namreË le delno odvisno od hotelske ponudbe mnogi turisti æelijo neposredno spoznati kako æivijo ljudje pri nas kako æivi kraj ponudniki storitev se æe zavedajo da so tudi dodatni dogodki denimo lokalne prireditve element veËjega zasluæka in æe dajejo ali ele bodo veËjo teæo turistiËnim drutvom njihovim aktivnostim pri strokovnem razvoju jim bo treba pomagati to se æe dogaja pa vendarle e premalo obojestranska korist je iskana tudi pri sofinanciranju posameznih aktivnosti ali projektov sto æeli sofinancirati programe turistiËnih drutev morajo pa biti stvarni ne zamegljeni nedodelani povrni prihodnost lipovega lista promocijski Ëlen slovenskega turizma predvsem za turistiËne drutvene zveze je tudi revija lipov list kakno vlogo ima po vaem mnenju vloga lipovega lista je gotovo da e bolj celovito informira Ëlane turistiËnih drutev pa tudi druge nosilce turizma iz nje morajo denimo razbrati kakni so trendi v turizmu kako organizirati prireditve in druge dogodke mora biti zrcalo tretjega stebra civilne druæbe lipov list mora biti namenjen Ëlanstvu tzs iskati je treba nove reitve da ne bo zgolj interno glasilo biti mora odprta revija za vse partnerje s posebnimi prilogami bi lahko bil lipov list tudi glasilo posameznih drutev revija je lahko nosilec pozitivnih stikov z javnostmi v lokalnem okolju lahko je orodje sporoËilnosti komunikacijsko sredstvo naj bo torej tribuna mnenj turistiËnih delavcev tako je manfred mer©nik sponzor projekta pokrovitelj projekta moja deæela lepa in in gostoljubna moja de ela lepa gostoljubna 1-2/2007 pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 9

[close]

p. 10

rok klanËnik vodja novoustanovljenega predstavnitva slovenske turistiËne organizacije v bruslju turizem z globalne perspektive nedavni zagon slovenskega turistiËnega predstavnitva v centru evrope je idealna priloænost za klepet z njegovim vodjem prekaljenim turistiËnim strokovnjakom ki ima pregled nad dogajanji v svetovnem turizmu tako rekoË na dlani pogled z globalne perspektive odstira nove dimenzije tudi slovenskemu turizmu funkcijo direktorja komuniciranja pri svetovni turistiËni organizaciji wto ste zamenjali za vodenje novoustanovljenega predstavnitva slovenske turistiËne organizacije sto v bruslju ki ga boste glede na bogate izkunje zagotovo utirili v pravo smer kaj bo osnovno poslanstvo slovenskega turistiËnega urada in kako ga kanite udejanjiti v navezi s slovensko hio hvala za prijazne besede vae predvidevanje da bom znal predstavnitvo sto raje reËem predstavnitvo slovenskega turizma Ëeprav je res da sem spet z veseljem Ëlan sto-jeve ekipe utiriti v pravo smer« je zame prej obveza kot kompliment temeljna naloga naega urada bo dvigovati zavest o sloveniji kot turistiËni destinaciji in sposobnem ter motiviranem gospodarskem partnerju med najbolj atraktivnimi ciljnimi skupinami v bruslju med te na prvo mesto sodijo tako imenovani evrokrati oziroma odloËevalci in mnenjski ter politiËni voditelji v strukturah evropske unije in z njo povezanih organizacij in korporacij pa natovi vojaki nato kajpak organizatorji potovanj v beneluksu novinarji nenazadnje pa tudi slovenci ki delujejo v naem glavnem mestu ja zanalaË pravim tako slovenija je seveda rada suverena in neodvisna dræava a kot Ëlanica eu je del te suverenosti prenesla na evropsko integracijo bruselj se upraviËeno ponaa z nazivom glavno mesto evrope slovencev je v tu æe okrog 400 in preseneËeni bi bili do kako visokih mest je nekaterim uspelo prispeti jaz jim to iz srca privoËim in jih hkrati vabim da se mi pridruæijo pri vabljenju svojih partnerjev in prijateljev z vse celine in ire da obiËejo nao lepo deæelo ne gre mi za mnoæice menim ko wto vpliva na turistiËno politiko posameznih dræav ali pa je morda le bolj spremljevalka dogajanj na svetovnem turistiËnem trgu poslanstvo unwto je v zadnjih nekaj letih postalo tesno povezano z ogromnim kompleksom organizacije zdruæenih narodov ozn saj je za boæiË leta 200 postala njena specializirana agencija za turizem to pomeni da se je njena funkcija torej spodbujanje sonaravnega razvoja turizma postavila ob bok najpomembnejim dejavnostim Ëlovetva med katere sodijo izobraæevanje kultura skrb za okolje gospodarstvo skrb za otroke unicef in druge unwto ki jo sestavlja 150 dræav Ëlanic med njimi slovenija spodbuja turizem na vseh ravneh in v vseh obmoËjih sveta s tem da vztrajno zahteva tako od javnega sektorja kot od zasebnega in civilne iniciative da mora biti turizem Ëloveku prijazna gospodarska dejavnost ki mora predvsem paziti na okolje varovanje lokalnih kultur in dvigovanje kakovosti æivljenja povsod zlasti pa v revnih dræavah sveta unwto bolj kot ne spremlja dogajanje na globalnem turistiËnem trgu in ga analizira to pa z izjemno uËinkovito metodologijo trænih analiz ki je znana kot turistiËni satelitski raËun tsa na silnice ponudbe in povpraevanja pa ibko ali skorajda niË ne vpliva unwto lahko predlaga in celo zahteva od dræav Ëlanic zda na primer niso Ëlanica veËina ostalega razvitega sveta paË da turizem razvijajo trajnostno a parcialne odloËitve vendarle sprejemajo vlade teh dræav osebno sem menda moËno prispeval k promociji in udejanjanju strategije boja proti revËini s pomoËjo turizma komunikacijske konference na katerih da slovenija zasluæi in zmore privabiti ter pogostiti zahtevne goste ki bodo za doæivetje tudi pripravljeni dobro plaËati toda bruselj je samo na prvem a ne edinem mestu v programu naega predstavnitva na nizozemskem bi veljalo povsem spremeniti strategijo predstavljanja slovenije in ciljati na kakovostneje segmente treba pa bo tudi odpreti luksemburki trg ki je sila majhen a sodi med najbogateje prostor imamo v slovenski hii ki je po svojem temeljnem poslanstvu pravzaprav izjemno prijetna slovenska restavracija a je zlasti po zaËetku delovanja predstavnitva v njenem drugem nadstropju postala mnogo veË je sreËevaliËe s slovenijo neposredno in posredno vezanih ljudi tistih ki se z njo ele sreËujejo skratka postaja pomemben neformalen prostor turistiËnih in gospodarskih informacij o nai dræavi v slovenski hii delajo samo mladi dinamiËni in motivirani ljudje poslanstvo wto glede na to da ste bili tiri in pol leta pomemben Ëlen v svetovni turistiËni organizaciji unwto v madridu zagotovo dodobra poznate njeno organizacijsko in vsebinsko strukturo kakno je pravzaprav njeno poslanstvo in v kolikni meri lahko vpliva na oblikovanje globalnega turistiËnega povpraevanja in turistiËne ponudbe v kolikni meri lah pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 10 1-2/2007

[close]

p. 11

smo zdruæevali tako operativni sektor organizatorje potovanj hotele javni sektor vladne in javne ustanove in medije sem organiziral med drugim v indoneziji nigeriji hondurasu nepalu torej zelo revnih a po naravnih danostih tudi bogatih dræavah generalnega sekretarja pa sem hkrati opozarjal da so Ëlanice unwto tudi bogate dræave nenazadnje slovenija ki bi tudi morale biti deleæne koristi od tega ker plaËujejo Ëlanarino saj se je strinjal a ker se poËasi umika iz svetovne organizacije kjer je preæivel æe 17 let je razmiljanje o tem pustil ob strani to me je malo razoËaralo saj na primer nemËija italija ©panija malo po strani gledajo na to da sekretariatu ki je dokaj majhen okrog 100 zaposlenih za njihove probleme ne ostaja Ëasa kljub temu e vedno trdim da je unwto prva in poglavitna avtoriteta na podroËju turizma v svetu sila ki se uspeno bojuje proti revËini zlorabi otrok v prostituciji v turizmu kjer je ta problem pereË ki spodbuja inovativne marketinke tehnike kakovost var nost in podobno za ves Ëas ki sem ga preæivel kot nosilec svetlomodrega potnega lista sem zelo hvaleæen a treba je bilo naprej naj e poudarim da so æal v mednarodnem turizmu multinacionalke tiste ki trende postavljajo in jih obraËajo po svoje rekel sem æal Ëeprav proti carlson wagonlitu sheratonu accoru tui in ostalim nimam prav niË a kar veË kot 80 odstotkov svetovnega turizma tvorijo majhna in srednja tudi druæinska podjetja in ta se morajo hoËe noËe prilagajati pravilom igre ki jih postavljajo veliki ta pravila niso vedno praviËna ©e veË majhni igralci na turistiËnem odru se jim morajo prilagajati ali pa lahko propadejo in nikomur ne bo niË mar turizem je generiËno prijazna in Ëloveka gospodarska dejavnost saj jo izvajajo ljudje za druge ljudi in upam da bo tako ostalo e naprej bojim pa se da zdaj igro vodijo nevidne sile velekapitala ki brutalno vplivajo na ponudbo in povpraevanje za ljudi jim ni kaj dosti mar glavno da se obraËajo veliki denarji saj za zdaj e nihËe ni izumil bolj uËinkovitega in naravnega naËina gospodarjenja kot je ravno primerno in pravilno obnaanje na trgu toda ponekod v svetu ljudje zaposleni v turizmu zlasti v majhnih podjetjih æe moËno trpijo zaradi agresivnosti velikih korporacij foto sreËko ©ajn napovedim lahko zaupamo v katero smer se bo v prihodnje razvijal svetovni turizem Ëe upotevamo æe obËutene in e bolj napovedane klimatske spremembe taljenje ledenikov vse bolj akutno pomanjkanje pitne vode prebujajoËe se velike emitivne trge kitajska terorizem kaj kaæejo trendi jim je ob toliknih nepriËakovanih vplivih sploh e mogoËe verjeti konec januarja unwto objavlja preliminarne rezultate svetovnega turizma za leto 2006 in meni je æe znano da bo rast nekaj veË kot tiriodstotna to je bilo priËakovano Ëeprav je bilo leto 2005 fantastiËno saj je globalni turizem oziroma mednarodni turistiËni prihodi zrasel za kar deset odstotkov mednarodni turizem je zdaj spet vpet v normalne tokove ki jih ne morejo zmotiti niti klimatske spremembe niti teroristiËne groænje toda to e ne pomeni da bi se veljalo usesti na lovorike in poËakati kam nas lahko brezobzirno ravnanje z okoljem pripelje res je najveËja groænja v teh letih so prav klimatske spremembe ki lahko v kratkem Ëasu povsem spremenijo oziroma poruijo obstojeËe vzorce recimo zimskega turizma v srednji evropi zato takno poudarjanje okoljevarstvenega zavedanja toda turizem je sila prilagodljiva stvar »e v enem mestu poËi bomba ga bodo turisti za kratek Ëas zamenjali z drugim in se nato spet vrnili nekaj manj v new yorku toda ta reakcijski Ëas se moËno kraja spomnimo se da je egipt leta 1997 potreboval kar tiri leta da se je spet vrnil na trg pri teroristiËnih napadih v egiptu predlani so se turisti vrnili æe Ëez kaken mesec v madridu in londonu pa uËinka sploh ni bilo terorizem skratka izgublja vojno proti turizmu in oËitno je teroristom to jasno saj k sreËi æe dolgo æe skorajda leto dni ni bilo ærtev med turisti turizem je preæivel tudi ptiËjo gripo atipiËno pljuËnico sars bolezen norih krav in zdaj normalno raste po tiriodstotni letni stopnji kot je bilo pred osmimi leti napovedano to pomeni da bo od lanskih 900 milijonov mednarodnih turistov leta 2020 tevilka zares dosegla 1,6 milijarde k temu bodo kajpak moËno prispevali kitajci saj je zanje vsako leto laæje potovati vse veË dræav v svetu ima z ljudsko republiko podpisan sporazum o odobreni destinaciji znameniti ads prebujajo pa se tudi vse moËneja in bogateja indija brazilija rusija skratka turizem vsako leto v vsakem pogledu vse bolj napreduje kar je dobro ponekod pa tudi slabo saj se mnoge druæbe ne zavedajo da je investicija v turizem dolgotrajen projekt in bi radi dosegli dobiËek æe Ëez noË v turizmu to ni mogoËe drugaËe kot da dobiËek res pride Ëez noË in tudi Ëez noË usahne mnogo bolj primerno je delati na srednji in dolgi rok koliko lahko verjamemo napovedim mislim da jim kar lahko zaupamo Æe iz povedanega sledi da je mednarodni turizem trdno na liniji vizije 2020 in raste v skladu z napovedmi unwto iz leta 1999 kajpada se je ta linija malce Ëudno obnaala po 11 septembru 2001 pa med sarsom in groænjami z bombami toda zdaj je spet Ëvrsto v trendu tsa satelitski raËun dela Ëudeæe in izjemno dobro analizira tendence v nacionalnem turizmu prilive in dobro napoveduje prihodnost zagotovo dobro poznate dosedanji pomen civilne druæbe pri oblikovanju turistiËne ponudbe kakno vlogo bodo imela turistiËna in njim podobna drutva v prihodnje delujejo na podoben naËin kot pri nas tudi drugod po svetu foto sreËko ©ajn 1-2/2007 11

[close]

p. 12

kje s kaknim namenom in s koliknim uspehom brez zamere toda odgovor na to vpraanje vas mogoËe ne bo zadovoljil pri vse bolj agresivnem nastopu korporacij na svetovnem trgu turizma je civilne iniciative v svetu vse manj turizem lahko prinaa dobre dobiËke in veËinoma je v svetu tako ko recimo v revnem senegalu francoski sofitel odpre hotel imajo od njegovih gostov dobiËek vsi lokalni mesarji zelenjavarji mlekarji policisti in muzealci nenazadnje tudi prostitutke kdo se bo torej zastonj ukvarjal z olepevanjem okolja in organiziranjem dogodkov ljudje se raje za majhen denar udinjajo velikemu hotelu in zaËno dostojno æiveti zato je dejavnost turistiËne zveze slovenije pravzaprav ena zadnjih redkih idealistiËnih oblik prostovoljnega ukvarjanja s turizmom in zato v evropskem merilu zelo dragocena nekaj malega podobnih oblik obstaja tudi po nekaterih drugih dræavah recimo v italiji tudi ©vici a praviloma se vsi ki jih turizem zanima odloËijo bodisi za zasebni ali redkeje javni sektor moram pa opozoriti da vendarle obstaja in raste nova oblika turizma ki jo po angleko imenujemo community-based tourism« in je e najbolj podobna tradiciji tzs a ne gre za Ëisto iste stvari gre za naËin turizma v revnih dræavah v katerih nacionalna turistiËna organizacija praktiËno mobilizira ljudi v ruralnih okoljih da nehajo poleæavati v senci temveË zaËno proizvajati izdelke domaËe obrti se zbirajo v pevskih zborih in folklornih ansamblih ter animirajo praviloma bele turiste Æal to pogosto izpade kot sila neprijetno pr osjaËenje gostov za miloËino a vendar obstaja cela vrsta dobrih praks kjer so se s tem naËinom turizma iztrgali revËini a kot reËeno tradicija tzs je svetla in izvirna in upam da se bo razvijala e dolgo let obrt in triki kako je pravzaprav vijugala vaa poklicna pot kdaj in kje ste se sreËali s turizmom zakaj je vsebinsko odliËno zasnovana ter estetsko in likovno tako rekoË prestiæna revija turist ki ste se je pred leti tako smelo lotili ugasnila oh v turizmu sem zaËel delati s petnajstimi leti med olskimi poËitnicami in sicer kot prodajalec spominkov ter informator v kompasovi poslovalnici na korenskem sedlu to je bilo v zaËetku osemdesetih in spet oh to so bili Ëisto drugi Ëasi mimogrede kompasovo menjalnico na avstrijski meji nad podkorenom je v estdesetih ustanovila majhna skupina ljudi med katerimi je bil moj oËe med tudijem sem bil kompasov vodnik v poreËu nato pa sem se navduen nad politiËnimi in gospodarskimi spremembami v zaËetku devetdesetih odloËil za novinarstvo in mednarodne odnose leta 1995 sem zares vodil za tiste Ëase Ëudovito turistiËno revijo turist ki pa je bila kapitalsko popolnoma podhranjena trg je e ni mnoæiËno sprejel tako da se ni finanËno pokrivala k temu dodajmo e povsem nerealna priËakovanja lastnikov in ni presenetilo da sem se odzval povabilu tedanjega dræavnega sekretarja za turizem petra vesenjaka danes enega najveËjih slovenskih turistiËnih strokovnjakov da se pridruæim ustanovitvi slovenske turistiËne organizacije ki se je v zaËetku 1996 imenovala e center za promocijo turizma slovenije z direktorjem francijem kriæanom smo zaËeli z letnim proraËunom 160 tisoË nemkih mark in iz tega drobiæa delali Ëudeæe saj so se prihodi v slovenijo vsako leto moËno dvigovali delali smo tudi napake saj smo se skozi delo uËili vËasih smo za raËunalniki Ëepeli tudi do druge ure zjutraj in pisali strategije tudirali dobre prakse ©kotov nemcev juænih tirolcev imeli smo hudo nizke plaËe a smo se imeli radi in smo v delu uæivali jaz sem vodil komuniciranje v tujini zato poznam obrt in tisoË trikov ki so v tem poslu nujni ko se je v nae delo zaËela vtikati politika pa je dobre volje zmanjkalo in je naa ekipa razpadla oktobra 2001 sem se prijavil na javni razpis za direktorja komuniciranja na tedaj e wto in premagal 9 protikandidatov moj prvi delovni dan v madridu je bil zelo posreËen 15 junija 2002 sem se javil na delo ob osmih zjutraj kajti bil je prvi dan po poletni shemi od osmih do treh popoldne brez pavze skoraj do pol desetih sem Ëakal da so v zgradbo na ulici capitan haya zaËeli kapljati tudi moji odtlej kolegi vsi neprespani in slabovoljni lani pa sem se odzval na odloËitev novega direktorja sto dimitrija picige da bo organizacija v bruslju odprla predstavnitvo poslal svoje reference in zdaj sem tu delo v picigovi ekipi in sodelovanje z direktoratom za turizem ki ga vodi marjan hribar me spominja na stare dobre Ëase« saj je vodenje odliËno in dobro vemo kakne so nae obveznosti odgovornosti in do kam seæe avtonomija v bruslju pa sem se tako ali tako vedno poËutil kot doma saj enako obvladam tako francosko kot nizozemsko biti moramo bolji kaj napovedujete slovenskemu turizmu gredo naloæbe v zdravilike zmogljivosti v wellness ponudbo igralnitvo æiËnice v pravo smer zakaj nam gostje iz nekdanjih tradicionalnih emitivnih trgov nemci obraËajo hrbet in kako pridobiti nove ima slovenija v tujini dovolj turistiËnih predstavnitev in na pravih trgih ali pa bi jih kazalo tevilËno e poveËati oziroma nekoliko prerazporediti glejte zavedam se da sem bil zlasti v zadnjih petih letih eden najbolj ostrih kritikov slovenskega turizma Ëeprav sem vedno æelel kritizirati konstruktivno kar mi je tudi najpogosteje uspelo »eprav dobro vem da je pri nas e tooooooooliko tega narobe moram poudariti da je superstruktura slovenskega turizma dobra odnos med posameznimi proizvodi najsi gre za zimske porte igralnitvo kongrese ali za motivacijska potovanja turizem na podeæelju itd je dober kar sploh veseli je to da so mnogi produkti izjemno komplementarni na primer golf in gradovi pa lipica vinogradnitvo ali v prekmurju zdraviliËe poslovni turizem ima skorajda idealno ozadje hoteli so odliËni malo bi morali e popraviti hrano ceste so pravzaprav zelo dobre æiËniËarstvo se pobira in je vsako leto bolj sposobno ustvarjati dobiËek pustimo zdaj zeleni december in prvo polovico januarja skrbijo pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 12 1-2/2007

[close]

p. 13

pa me okoliËine v substrukturi torej mehkem trebuhu slovenskega turizma »eprav imamo nekaj odliËnih gostinsko-turistiËnih ol z zelo sposobnimi predavatelji na gostinski kader ni dober to moramo priznati premalo jih uËijo primernega odnosa do gostov ponekod e vedno ponavljajo grozljivo zdavnaj preæiveto mantro da je gost kralj« gost je kralj svojih æelja turistiËni in gostinstvo je del turizma delavec pa je kralj svojega poklica spotovanje mora biti vzajemno a Ëe pridem v slovenski lokal in me osebje skorajda ozmerja s kva bo« bom imel takoj cmok v grlu in bom el raje drugam toda kaj pa Ëe nimam izbire za mladi negostinski kader torej za bodoËe trænike odgovorne za razvoj in podobno bi osebno najraje vpeljal obvezno prakso v tujini zato da vidijo svet ne samo da spregovorijo tuje jezike temveË da se nauËijo kako se v razvitem turistiËnem svetu diha res je vËasih se diha na krge toda nai turistiËni delavci so prepogosto nepouËeni o tem kaj se v svetu dogaja mnogi e tega ne vedo da slovenski turizem predstavlja zgolj 0,2 odstotka evropskega turizma in le 0,04 odstotka svetovnega ker tega ne vedo so mnogi nai sodræavljani tako zlahka zadovoljni z vsem kar poËno zlasti v turizmu imamo najbolje vino najlepo deæelo najokusneji prut,« pravijo a samo zato ker ne poznajo argentinskega vina alzacije pruta iz panske extr emadur e tako razmiljanje je nevarno nikoli in nikdar ne smemo biti zadovoljni sami s sabo vedno moramo rasti in biti bolji pa tudi samozavestni ne pa naivni drugo je kaj se dogaja na trgu ni res da nam tradicionalni trgi obraËajo hrbet to da ne smemo postati odvisni od nemkega trga sem zapisal objavljal in trdil æe pred leti nemci so silno gospodaren narod k nam so radi prihajali ko je bilo tu poceni zdaj pa so mnoge cene æe vije od njihovih zato so se obrnili na vzhod na poljsko litvo latvijo bolgarijo to smo nekateri strokovnjaki priËakovali zdaj bi rad z istim argumentom opozoril na italijanski trg ki mu grozi podobna usoda nemce pa e mnogo koga lahko dobimo nazaj ali pa naprej« to ne bo tako teæko a morali bomo biti mnogo bolj kreativni drzni predrzni navihani veseli oblikovati bomo morali nove produkte in jih v tesnem sodelovanju med zasebnim sektorjem in sto na uËinkovit naËin predstavljati zelo natanËno doloËenim ciljnim skupinam v tujini pri tem nujno potrebujemo novo blagovno znamko slovenije o kateri se æe dolgo govori a je e ni pravim slovenije ne zgolj slovenskega turizma turizem je lahko lokomotiva in rdeËa zastava v dvigovanju prepoznavnosti nae dræave v tujini toda nae delo mora biti komplementarno z drugimi sektorji pa tudi s storitvenim sektorjem finanËnim pa zabavno kulturo modo in podobno ©panci pravijo tenemos que hablar en cristiano« doma moramo govoriti isti jezik in se razumeti nato nas bodo razumeli tudi tujci tujci pa niso samo nemci nai trgi so tudi v skandinaviji ©paniji celo na kitajskem Ëe bomo dovolj sposobni pa ne samo to nai trgi so tudi nadnacionalni so babilonske mnoæice navduencev nad golfom far macevti in biofiziki ki iËejo kongresno destinacijo so dobrojedci in japonski ljubitelji jedi iz ajde za zdaj mislim da ima sto dovolj predstavnikov v tujini medtem ko je bilo prej ko jih je bilo dvakrat veË preprosto nevzdræno predstavniki pokrivajo tiri bistvene trge avstrijo nemËijo italijo in beneluks katerega funkcija je nekoliko prilagojena bolj korporativni naravi dela torej mnogo manj opravkov s konËnimi porabniki ko bomo turistiËna velesila« pa bi veljalo imeti e enega dobrega dinamiËnega predstavnika v londonu Ëeprav tudi pariz ne bila napaka poslanstvo predstavnitva æe vozi s polno paro pravkar ste se vrnili s stejma v antwerpnu kjer je æe bilo mogoËe otipati letonja turistiËna priËakovanja kako kotira slovenija interes za slovenijo je bil preprosto reËeno izjemen obeti so dobri naj bo na vseh trgih tako in hvala za prijazen pogovor danica zorko fotografije sreËko ©ajn izvirni pustni liki in maske iz haloz in brkinov 1-2/2007 1

[close]

p. 14

raziskave s podro»ja turizma veË in manj slovensko turisti»no leto 2006 poldruga milijarda turistiËnega priliva prviË zaËnimo tokrat pri denarju ki je tako in tako sveta vladar po podatkih banke slovenije je primaknil turizem v lanskem letu na aktivno stran plaËilne bilance prviË v zgodovini poldrugo milijardo evrov ali natanËneje 1.501.760.000 evrov kar v primerjavi z letom 2005 pomeni 3,7 odstotka veË prav niË zanemarljiv pa ni bil tudi odliv deviz ki so jih na potovanjih po tujini porabili dræavljani slovenije pristal je pri znesku 850.304.000 evrov kar pomeni za 10,5 odstotka veË kot leto prej ali kar dobro polovico priliva 56,5 odstotka »isti devizni izkupiËek od turizma je dosegel 651.456.000 evrov in se v primerjavi z letom 2005 ni poveËal temveË je bil za tiri odstotke manji najveËji deleæ turistiËnih deviz se je v slovenijo prilil in tudi iz nje odtekel v dveh poletnih mesecih ko so turistom praviloma na voljo vse prenoËitvene zmogljivosti in je poletna turistiËna sezona na vrhuncu v juliju in avgustu 2006 so pustili tuji turisti v sloveniji skoraj Ëetrtino letnega priliva 24 odstotka domaËi turisti pa so odnesli iz nje veË kot tretjino letnega odliva 6,6 odstotka pri Ëemer je posebej zanimivo to da je bil julija odliv deviz v tujino prviË veËji od priliva in je bil zato meseËni bilanËni saldo negativen julija 2006 so porabili domaËi turisti v tujini 4.172.000 evrov veË kot tuji v sloveniji veËji priliv kot leto prej najdemo na vseh postavkah v plaËilni bilanci razen pri prodaji blaga v prostocarinskih prodajalnah zmanjanje za 29,7 odstotka in pri plaËilih s karticami ki niso zajeta æe med drugimi postavkami zmanjanje za 22,4 odstotka v strukturi prihodkov je odpadel najveËji 7 odstotni deleæ na ocenjena plaËila s tolarsko gotovino sledila so plaËila s tujo valuto za kupljeno blago in storitve z 21,4-odstotnim deleæem plaËila turistiËnim podjetjem turistiËnim agencijam hotelom in drugim obratom s 15,4-odstotnim deleæem neto odkupi tuje gotovine in Ëekov od iger na sreËo s 15-odstotnim deleæem plaËila s karticami s 7-odstotnim deleæem plaËila za nakup blaga v prostocarinskih prodajalnah z 2,5-odstotnim deleæem in plaËila za zdravljenje in izobraæevanje tujih dræavljanov v sloveniji z 1,4-odstotnim deleæem tuji træni deleæi dobre tri Ëetrtine 75,7 odstotka tujih prenoËitev so prispevali dræavljani naslednjih dræav skoraj petino italijani 19,8 odstotka ali za tiri odstotke veË kot leto prej skoraj petnajstino avstrijci 14,9 odstotka ali odstotek manj kot leto prej 1,9 odstotka nemci deset odstotkov manj kot leto prej 7,1 odstotka dræavljani velike britanije enako tevilo kot leto prej 6 odstotka hrvati devet odstotkov veË kot leto prej tiri odstotke nizozemci sedem odstotkov manj kot leto prej 2,6 odstotka madæari za tri odstotke veË kot leto prej po 2,4 odstotka francozi in turisti iz zda prvi za pet odstotkov manj in drugi za 20 odstotkov veË kot leto prej in 2 odstotka rusi za osem odstotkov veË kot leto prej opozoriti velja na manje tevilo turistiËnih prenoËitev gostov iz nemËije avstrije in nizozemske ki je obËutno nazadovalo æe drugo leto zapored nemkih obakrat za deset odstotkov pa tudi na manje tevilo prenoËitev gostov iz francije katerih tevilo je bilo leta 2005 v primerjavi z letom 2004 e v porastu vodilna zdraviliËa med posameznimi vrstami turistiËnih krajev so se lani najbolje odrezala zdraviliËa ki so k skupnemu turistiËnemu prometu prispevala -odstotni deleæ vseh prenoËitev ali tri odstotke veË kot leto prej obmorski turistiËni kraji so prispevali 24,9odstotni deleæ prenoËitev a bilo jih je za odstotek manj kot leta 2005 za dva odstotka manj prenoËitev kot leto prej so ustvarili tudi gorski turistiËni kraji njihov deleæ v skupnem turistiËnem prometu pa je zdrsnil na 2,2 odstotka veË prenoËitev so zabeleæili turistiËni kraji po sloveniji ki sodijo v kategorijo drugi« za osem odstotkov njihov deleæ je dosegel 9,9 odstotka in ljubljana za 12 odstotkov njen deleæ pa je dosegel æe 8 odstotka na vse ostale manj turistiËne« kraje je odpadel samo 0,7-odstotni deleæ prenoËitev bilo pa jih je za est odstotkov manj kot leto prej turistiËni promet predhodni podatki statistiËnega urada surs objavljeni konec januarja 2007 povedo da je bilo leta 2006 evidentiranih v sloveniji blizu 2,5 milijona prihodov turistov tiri odstotke veË kot leto prej od tega 867 tisoË domaËih tri odstotke veË kot leto prej in 1,615 tisoË tujih tiri odstotke veË kot leto prej skoraj dve tretjini prihodov 65 odstotkov so prispevali gostje iz tujine in dobro tretjino 5 odstotkov dræavljani slovenije ©tevilo vseh prenoËitev 7,7 milijona tevilo domaËih 2 milijona in tevilo tujih skoraj 4,5 milijona se je v primerjavi z letom 2005 poveËalo za dva odstotka domaËe in tuje prenoËitve so bile v razmerju 42 58 v prid tujim domaËi turisti so ostali na letovanju v sloveniji v povpreËju ,7 dneva in tuji 2,8 dneva primerjava s hrvako hrvaki statistiËni urad ki je æe v zaËetku letonjega februarja postregel z dokonËnimi lanskoletnimi turistiËnimi rezultati sponzor projekta moja deæela lepa in gostoljubna 14 pokrovitelj projekta veË znanja za veË turizma 1-2/2007

[close]

p. 15

je v letu 2006 zabeleæil 10 milijona turistiËnih prihodov od tega 84,4 odstotka iz tujine in 5 milijonov ustvarjenih prenoËitev od tega kar 88,7 odstotka tujih ©tevilo prihodov in prenoËitev tujcev je bilo za dva odstotka veËje kot leta 2005 tevilo hrvakih turistov pa se je poveËalo za 1 oziroma njihovih prenoËitev za deset odstotkov veË kot polovico 54,9 odstotka vseh tujih prenoËitev so prispevali dræavljani tirih dræav iz nemËije 2,4 odstotka italije 11,6 odstotka slovenije 11,2 odstotka in avstrije 8,7 odstotka veË prenoËitev kot leto prej so prispevali avstrijci za osem odstotkov in slovenci za tri odstotke tevilo nemkih prenoËitev je ostalo na ravni leta prej italijanskih pa je bilo za tiri odstotke manj slovenci so k lanskoletnemu turistiËnemu prometu na hrvakem prispevali 91.072 evidentiranih prihodov tiri odstotke veË kot leto prej in 5,246.881 prenoËitev tri odstotke veË na hrvakem jih je letovalo za dobrih 45 tisoË veË kot doma na letovanju so ostali v povpreËju 5,7 dneva dva dneva dlje kot doma in ustvarili dobra dva milijona prenoËitev veË kot v sloveniji v strukturi tujih prenoËitev na hrvakem so pristale slovenske prenoËitve na tretjem mestu prenoËitve hrvakih gostov v sloveniji pa na petem mestu za cele tri dni kraja pa je bila tudi njihova doba bivanja gostje iz hrvake so ostali v sloveniji v povpreËju samo 2,7 dneva danica zorko sodelovanje hita in fakultete raziskovanje vplivov na okolje dekan fakultete za uporabne druæbene vede v novi gorici doc dr borut ronËeviË in predsednik uprave druæbe hit mag niko trot sta konec januarja podpisala sporazum o petletnem sodelovanju pri izdelavi celovitih analiz ki bodo podlaga za uravnoteæen in druæbeno odgovoren razvoj turistiËno-zabaviËne dejavnosti glavni namen sodelovanja z intitutom za uporabne druæbene raziskave je izdelava celovitih socio-kulturnih in ekonomsko-politiËnih tudij ki bodo pokazale vse razseænosti razvoja igralniko-zabaviËne dejavnosti ter tekoËe spremljanje trendov v odnosu razliËnih druæbenih skupin izdelava taknih tudij je izrednega pomena saj se v razliËnih javnih razpravah pogosto pojavljajo tevilna pavalna mnenja in nepreverjeni podatki o vplivu igralniko-zabaviËne dejavnosti na druæbeno-socialni razvoj predvsem pa so te razprave obremenjene s tevilnimi zgodovinskimi predsodki in napaËnimi predstavami o sodobnih trendih razvoja tega dela turistiËne ponudbe ker æeli druæba hit svoje razvojne projekte prostorsko gospodarsko in socialno umestiti v uravnoteæen razvoj posameznih regij in lokalnih okolij bodo takne tudije temelj za izdelavo projektov in argumentirano razpravo o vseh vidikih razvoja turistiËno-zabaviËne dejavnosti na posameznem obmoËju pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna turistiËni promet v zdraviliËih dobri poslovni uspehi v zdraviliËih je bilo lani 597.356 gostov ki so ustvarili 2,624.000 prenoËitev ©tevilo domaËih gostov je poraslo za 7,6 odstotka tujih pa za 7,2 odstotka zato se razmerje med domaËimi in tujimi gosti v zdraviliËih 55,5 44,5 ni obËutneje spremenilo pri realizaciji prenoËitev velja poudariti 4,8-odstotno poveËanje tevila prenoËitev domaËih gostov tevilo prenoËitev tujih gostov pa se je poveËalo le za 2,8 odstotka pri tujih je lani prviË tevilo gostov iz italije preseglo tevilo gostov iz avstrije le za 82 ki pa med tujimi e vedno ustvarijo najveË prenoËitev odstotni deleæ italijanski gostje so lani poveËali tevilo prenoËitev za 14 odstotkov 28,5-odstotni deleæ hrvaki za 15 odstotkov 8 odstotni deleæ ruski za 22 odstotkov 4,9-odstotni deleæ nemki pa zmanjali za 1 odstotkov in ustvarili le e 11,2 odstotka prenoËitev tujih gostov zdraviliËa so na koncu leta 2006 imela 1.762 leæiË v hotelih 8211 leæiË apartmajih 1549 leæiË in v kampih 4002 leæiË oziroma za ,8 odstotka veË kot konec leta 2005 glede na to da se je razpoloæljivost hotelskih leæiË v primerjavi z letom 2005 poveËala za 2,6 odstotka hkrati pa se je tevilo hotelskih prenoËitev poveËalo za 5,7 odstotka lahko ugotovimo da so naloæbe v te objekte v preteklem letu zelo hitro dale ugodne poslovne uspehe rudi rumbak »eprav je bila letonja zima muhasta snega le za vzorec je bilo za lukca posebno doæivetje foto sreËko ©ajn pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 1-2/2007 15

[close]

Comments

no comments yet