Revija Lipov list 5/6

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 5/6

Popular Pages


p. 1

slovenska turisti»na revija obËina ig sprostitev pri koli©»arjih stanko nikoliË brez t©d bi bil kostel zanemarjen posvet tdo na rogli turisti»ni razvoj in vloga dru©tev france cukjati skupni dom potnina plaËana pri poti 1102 ljubljana izdaja turisti»na zveza slovenije ©tevilka 5-6 letnik 49 ljubljana maj junij 2007 -

[close]

p. 2



[close]

p. 3

uvodnik navduseni nad potovanji 79 k naslovnici obËina ig sprostitev pri kolisËarjih 80 prireditve poletne prireditve ljubljane 83 sreËanje evropopotnikov 83 razstava gotske arhitekture 83 inovativnost in spremembe 84 priznanja vzgojiteljem gorenjskih nageljnov 84 od izvira do izliva 85 slovenski dan v sarajevu 85 veliki turisti»ni pogovor dr stanko nikoliË brez t©d bi bil kostel zanemarjen 86 sprejem pri predsedniku dz skupni dom 99 dve turistiËni plati istega mesta 100 sofinanciranje prireditev td 101 tudi poletno kolesarjenje 102 pozdravljeni ljubitelji utrdb 102 zbornica gorskih centrov 102 mediji in turizem 103 novo vodstvo stanovske zbornice 103 ponudba pisana na kozo 104 prizadevno delo 104 izbranih sedem vodnjakov 105 mladi kulinarika in turistiËna kultura 106 rudarski obiËaji in kulinarika 106 cvet odliËij 107 prva ambasadorka gostoljubja 108 spoznavanje kulinariËne dedisËine 108 kratke vesti 109 uvodnik navdusenje nad potovanji navdusenje nad potovanji« opis ki sem si ga sposodil iz zadnjega sporoËila svetovne turistiËne organizacije unwto ki napoveduje turistiËno uspesno globalno leto 2007 in nadaljevanje pozitivnega trenda tudi v prihodnjem letu odliËno opisuje pozitivno vzdusje ki je zasluzno za rast stevila turistov na globalni ravni v zadnjih mesecih po podatkih unwto se je od januarja do vkljuËno aprila stevilo tistih ki potujejo na svetovni ravni poveËalo za sest odstotkov na 252 milijonov kar je za 15 milijonov veË kot v enakem obdobju lani evropa je pri tem stevilu prihodov na tretjem mestu s prav tako sestodstotno rastjo stevila prihodov turistov po napovedih svetovne turistiËne organizacije se lahko v letosnjem letu nadejamo stiriodstotni rasti mednarodnih turistiËnih prihodov kar turizem brez dvoma postavlja med dejavnosti z najvisjimi stopnjami rasti po podatkih svetovnega turistiËnega sveta wttc dosega letna vrednost globalnega turizma sedem trilijonov dolarjev slovenija ima kot del osrednje in jugovzhodne evrope v skladu s splosnim trendom na stari celini pozitivni trend rasti stevila turistov se posebej pa rasti stevila tujih turistov skupno stevilo turistov je tako v prvih petih mesecih letosnjega leta poraslo za deset tujih pa za enajst odstotkov dvomestna rast stevila turistov je po eni strani posledica splosnega pozitivnega trenda in dejstva da se stevilni sodobni svetovni trendi evropskega turizma v veliki meri skladajo s ponudbo ki jo ima slovenija in v smeri katere se slovenski turizem razvija naj omenim samo odliËno dostopnost slovenije kot turistiËnega cilja velik pomen neokrnjenega naravnega okolja bogate kulturne dedisËine vse kakovostnejse ponudbe za individualne goste po drugi strani ugodni statistiËni podatki rasti stevila tujih gostov dokazujejo da slovenija v tujini postaja vse bolj prepoznavna na kar nenazadnje vpliva tudi velika priloznost ki jo nasi drzavi prinasa prihajajoËe predsedovanje evropski uniji predsedovanje uniji lahko oznaËimo kot najveËjo priloznost hkrati pa tudi najveËjo obvezo za odliËno predstavitev nase drzave predsedovanje ni samo priloznost da tistim ki se bodo po uradni dolznosti mudili v sloveniji pokazemo da smo lahko veË kot odliËni gostitelji temveË je tudi priloznost da tiste ki jih bo prek medijev dosegla novica o predsedovanju razmeroma majhne a zato toliko bolj zanimive dezele ki preseneËa na vsakem koraku navdusimo za obisk da o sloveniji lahko sporoËamo celovito in usklajeno podobo je nujno sodelovanje med vsemi ki krojimo podobo slovenskega turizma ©e veË nujna so partnerstva med javnimi civilnimi in zasebnimi delezniki na vseh podroËjih razvoja in trzenja slovenskega turizma naj na tem mestu poudarim partnerstvo ki se je skozi leta sodelovanja stkalo med turistiËno zvezo slovenije in slovensko turistiËno organizacijo in za katerega sem prepriËan da se bo tudi v prihodnosti se nadgrajevalo in krepilo nenazadnje vsi ki smo tako ali drugaËe povezani s turizmom pripovedujemo eno zgodbo kako se je moË zaljubiti v slovenijo mag dimitrij piciga turisti»ne publikacije celovito pomurje 88 prijazno podezelje 89 zavarovana obmoËja in izletnistvo 89 predstavljamo vam sodobni termalni in zdraviliski centri 110 sreËanje starih prijateljev 111 pravni predpisi varstvo narave in razvoj trajnostnega turizma 112 sporo»ila portoroska revija slovenskega turizma 90 novosti in denar za obetavne turistiËne ideje 91 evropski denar za turizem 91 veË gostov z novo letalsko linijo 92 priznanje veleplakatu slovenije 92 najveËji evropski turistiËnozabavisËni center 93 eno najuspesnejsih poslovnih let 93 nova podoba parka 93 iz dela posvet turistiËne drustvene dejavnosti na rogli turistiËni razvoj in vloga drustev 94 novi turistiËni vodniki 98 privlaËna nemËija 114 turizem je motor rasti 114 bogata kulturna dedisËina 115 eleganten ovoj sladka vsebina 116 trajnostni turizem z wellnessom 116 evropska kulturna pot 116 slovenski turizem sloven©»ina in tuji jeziki nisem priËakoval toliko napak 117 in memoriam janko ©tebe 1947 2007 zapisan turizmu 118 tudi najmlaji se lahko preizkuajo na turistiËni kmetiji foto sreËko ©ajn 5-6/2007 79

[close]

p. 4

k naslovnici obËina ig obËina ig se razprostira na povrsini 99 kvadratnih kilometrov delno po ljubljanskem barju in delno po hribovju juzno od barja kjer sta najvisja krim 1107 metrov in mokerc ima 5974 prebivalcev in 25 naselij sredisËe obËine predstavlja ig z moËnim izvirom izice sredi vasi kjer je tudi sedez obËine do konca prve svetovne vojne se je vas imenovala studenec po izviru sredi kraja stosestdeset predsolskih otrok je vkljuËenih v vrtec ki ima enoti na igu in golem osnovno solo ig s podruznicami v iski vasi na golem in v tomislju obiskuje okrog 430 osnovnosolcev v mirnem okolju ob vstopu v dolino drage domuje center dolfke bostjanËiËeve kjer svoje zivljenje prezivlja priblizno 250 varovancev z motnjami v dusevnem razvoju njihovo zivljenje pestrijo stevilne dejavnosti nekateri se se posebej radi pomudijo pri konjih za katere znajo prav lepo poskrbeti zapisovalec in zbiralec ljudskega pesemskega izroËila franc kramar od leta 1908 pa do sredine leta 1914 je po slovenskih dezelah tedanje avstro-ogrske vestno zapisoval in zbral prek 4700 ljudskih pesmi okrog 800 jih je kakor je sam povedal zapisal samo na izanskem sprostitev pri koli©»arjih med znamenitimi slovenci rojenimi v danasnji obËini ig omenimo pisatelja in dramatika frana govekarja rojenega leta 1871 na igu literarna kritika ga uvrsËa v sam vrh slovenskega naturalizma knjizevne smeri pozne druge polovice 19 stoletja ko je izslo tudi njegovo najpomembnejse delo roman v krvi v mateni pa je bil leta 1890 rojen premalo znani slovenski obnovljeno srediËe iga znameniti iæanci ig z okolico je najbolj znan po najstarejsi kulturi kulturi kolisËarjev ki so tu ziveli pred 6000 leti najizvirnejsa najdba kolisËarske kulture je poleg drevakov glinena Ërno zgana in fino zglajena posoda okrasena z vrezi imenovana zenski idol upodobljena zenska obleËena v laneno obleko iz leta 2000 pred nasim stetjem je bila najdena leta 1876 na tako imenovanem dezmanovem kolisËu blizu iga odkritja na dezmanovih kolisËih arheologi uvrsËajo v bakreno in zgodnjo bronasto dobo oziroma v obdobje med leti 3800 do 1600 pred nasim stetjem dokaj neraziskano je bivanje rimljanov na tem obmoËju kljub temu da je bilo tu najdenih prek sto rimskih nagrobnih spomenikov vzi zgodovina figura je upodobljena na glineni Ërno zgani in fino zglajeni posodi okraseni z vrezi predstavlja zensko obleËeno v laneno z geometriËnimi vzorci vezeno haljo enolitska kolisËarska kultura najdisËe partov graben pri igu 1876 dezman dani so v stene ljubljanske stolnice nekaj pa je shranjenih v cerkvici sv mihaela v iski vasi posebej je tu treba omeniti v zivo skalo vklesan spomenik iz 1 stoletja nasega stetja imenovan stari dedec ki lezi med stajami in kotom na griËu pungart je izanski grad ki je bil last grofov speinheimov engelshausov kasneje grofov auerspergov ki so med pomladjo narodov 21 marca 1848 doziveli napad 300 upor nih izanskih kmetov ti so grad oplenili in zazgali na ta dan obËina praznuje svoj obËinski praznik v gradu ki je bil kasneje obnovljen je zdaj zavod za prestajanje kazni zapora za zenske ko govorimo o druzbenem kulturnem in druzabnem zivljenju izancev naj uvodoma omenimo njihovo ze pregovorno delovanje v prostovoljnem gasilstvu po posameznih krajih deluje kar deset prostovoljnih gasilskih drustev ki v zadnjih letih praznujejo Ëasti druæbeno kulturno druæabno æivljenje tljive obletnice pgd ig pa je bilo prvo prostovoljno gasilsko drustvo ustanovljeno ze daljnega leta 1883 kulturnih sportno-rekreativnih in druzabnih dogodkov je v obËini tudi sicer na pretek nadvse so dejavna kulturnoumetniska drustva s svojimi prireditvami na podroËjih kulturnega in druzabnega zivljenja naj omenimo kud iska vas kd mokrc drustvo fran govekar drustvo zapotok pomembne prireditve v obËini pa organizira obËina in veËkrat tudi s pomoËjo uËencev z o© ig za razvoj turizma in uveljavitev obËine tudi v sirsi okolici pa poskrbijo turistiËna drustva s prireditvami ki so odmevne tudi daleË zunaj obËinskih meja to so td krim td iska vas td bober td kuresËek drustvo fran govekar med sportnimi drustvi v obËini omenimo ©d mokerc ig kjer je ze skoraj petdeset let sport stevilka ena rokomet dejavni so balinarji odmevne uspehe dosegajo mladi izanski sahisti 80 5-6/2007

[close]

p. 5

cerkev sv mihaela konjerejsko drustvo krim na hipodromu v vrbljenu vsako leto organizira dvodnevno konjenisko prireditev na dan sv ©tefana zavetnika konj pa zegnanje poskusiti velja dobrote ki jih ob razliËnih priloznostih napeËejo zavzete Ëlanice drustva zena in deklet na podezelju ig in drustva upokojencev ig prijatelji Ëebel so zbrani v »ebelarskem drustvu ig lovci v treh izanskih lovskih druzinah ribiËi pa imajo svojo ribisko druzino smuË za hip se pomudimo se pri nekaterih ze tradicionalnih dogodkih to so novoletni prvomajski in noËni pohod na krim ob pustu podkrimski pustni karneval vsakoletna revija pevskih zborov revija har monikarjev podkrimka tekmovanje kuharjev za pokal ©efla pohod stirih obËin do vrbice ob sotoËju iske in zale kjer se v eni sami toËki stikajo stiri obËine omenimo se izanski sejem vsakoletni izbor najlepe vasi in hie v obËini boziËno novoletni sejem in znane gasilske veselice zaposluje najveË domaËinov pomembno vlogo v gospodarstvu obËine imata kmetijstvo in gozdarstvo kmetijska dejavnost je vezana predvsem na ravninske in planotaste predele obËine osrednja panoga je se vedno govedoreja vse veË je tudi rejcev konj ©e posebej je treba poudariti da je na obmoËju iskega vrsaja kakovostna pitna voda vodar na v brestu jo naËrpa veË kot sto litrov na sekundo in z njo med drugim krije kar tretjino vseh potreb v bliznji prestolnici ljubljani za nadaljnji gospodarski razvoj obËine je gotovo izjemnega pomena nastajajoËa poslovno-obrtna cona na igu kjer bo zgrajen trgovski center in stevilni poslovno obrtni objekti obËina ig je v zadnjih letih zelo napredovala pri gradnji infrastrukture novo podobo je dobila govekarjeva ulica letos bomo razsirili podruznico osnovne sole na golem v sredisËu vasi pa je pred vrati gradnja zdravstvene postaje z lekarno in novo knjiznico na igu ze dolga leta deluje tudi izobrazevalni center za zasËito in resevanje in tu je tudi sedez mednarodne fundacije za razminiranje in pomoË zrtvam min vrh krima znamenitosti ideje za izlete gozdna uËna pot draga pri igu v dolino drage najlazje pridemo Ëe juzno ljubljansko obvoznico zapustimo pri izvozu za ig in sledimo smerokazom ribniki v dolini drage so od leta 1986 z odlokom razglaseni za naravni spomenik ribnikov je sedem izkopali so jih v 18 stoletju za gojenje rib in kopanje gline za opekarno ki je delovala na tem obmoËju gozdna uËna pot se zaËne z veliko informacijsko tablo pri velikem ribniku kjer lahko tudi parkiramo na bliznjem drevesu nas smerokaz z markacijo belega lokvanja usmeri na uËno pot v gozd pot je krozna in ni zahtevna dolga 3,2 kilometra in opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst ki so podrobneje opisane tudi v zlozenki za ogled poti boste potrebovali dve do tri ure uËna pot poteka po gozdnih vlakah in delno po vaskih cestah vodi nas skozi gozdove draske rebri luËaj pod vasjo dobravica obide »elo pri visini 415 metrov in se pri srednjem ribniku spusti iz gozda na vasko cesto na 310 metrov nekomu bo danes sluzila samo za rekreacijo drugemu bo uËna naravoslovna knjiga tretjemu bo pogled obstal na mokrskem hribovju votli kamen soteska je nastala z delovanjem tektonskih sil v zadnjih deset ali veË milijonih let ki so se dvigale in spusËale lomile in ob prelomih premikale kosale in drobile kamnine iki vintgar gospodarstvo infrastruktura glede na blizino ljubljane je razumljivo da si dobrsen del delovno aktivnega prebivalstva svoj kruh sluzi v prestolnici v obËini je vse veË uspesnih podjetnikov in obrtnikov zasËitni znak obËinskega gospodarstva je ze dolga leta podjetje kig s svojo kovinskopredelovalno dejavnostjo ki 5-6/2007 81

[close]

p. 6

informativna tabla gozdne uËne poti zanimive krvavice uro hoda oddaljena partizanska bolnica ki je bila ena prvih v sloveniji delovala je ze aprila 1942 bolnica je bila leta 1966 obnovljena od tu vodijo oznaËene poti na rakitno krim in bloke soteska iski vintgar je nasa naravna danost zato je pomembna za turistiËno dejavnost v skladu z ureditvenim naËrtom obËine skrbimo za njeno urejenost naravne lepote ki jih nudi soteska reke iske je treba ustrezno varovati in uvesti rezime in pravila obnasanja za obiskovalce v Ëasu sezone od maja do oktobra je v iskem vintgarju odprt tudi gostinski dom v ikem vintgarju po dolini iske je bil skoraj gotovo moËnejsi prelom tako je nastala zanimiva skalna podoba danasnjega iskega vintgarja ki na nekaterih odsekih od izvirov do doma v iskem vintgarju daje podobo pravega kanjona v tem pogledu predstavlja soteska iske najostrejso naravno razmejitev dveh slovenskih pokrajin dolenjske in notranjske priblizno uro hoje od gostinskega objekta v iskem vintgarju se pot spusti Ëisto do reke kjer je naravna znamenitost votli kamen.to je velika skala privaljena s hriba ki jo je preluknjala reka in zdaj teËe skoznjo za sprostitev bo nemara zadostoval kilometer dolg sprehod od iskega vintgarja po siroki poti na levem bregu do grabljic ki so svoje ime dobile po navpiËnih hlodih zasajenih v tolmun katerih namen je bil lovljenje lesa splavljenega navzdol po reki za krajse nedeljske izlete so pustni karneval koba s konca 15 stoletja velja si ogledati mogoËen oltar v cerkvi sv martina na igu lapidarij v cerkvi sv mihaela v iski vasi in bozjepotno cerkev rozenvenske matere bozje v tomislju obmoËje obËine ig nudi mnogo uzitkov tudi kolesarskim navdusencem saj si lahko na redko prometnih cestah in poteh najde vsak kolesar svojim sposobnostim primerno turo od lahkotnih vozenj po barju do voznje po krimskih gozdnih poteh za najbolj izkusene moznosti za obiske in oglede je veliko tu navajamo le nekatere ske izlete nekatere sezejo tudi v sosednje obËine so · ig sarsko klada golo kuresËek naporna pot z vzponi · ig brest tomiselj ob iski v »rna vas izanska cesta hauptmanca grmez mah izvir pitne vode ig lahka ravninska pot po barju · ig iska gornji ig krim rakitna podpeË ig napor na zelo zahtevna pot · ig zelimlje javornik rob kuresËek ig zelo zahtevna pot za veËje skupine pripravimo oglede po zelji z moznostjo najema lokalnega turistiËnega vodnika zemljevid obËine ig lahko kupite na sedezu obËine ali na raznih prireditvah prireditve v obËini ig delujejo mnoga drustva ki vse leto pripravljajo odmevne prireditve · pohode na krim · pustni karneval · pohode po rimskem zapornem zidu · velikonoËne razstave · prireditev podkrimka · konjeniske prireditve na hipodromu vrbljene · izanski sejem · pohod na stiËisËe stirih obËin · boziËno-novoletni sejem veË o prireditvah lahko najdete na spletni strani obËine ig www.obcina-ig.si naj vas radovednost privabi v te kraje da si poisËete prostorËek za sprostitev in prijetno poËutje pridite med izance in spoznajte ta prelepi kosËek slovenije marica zupan foto janez resnik in arhiv obËine ig lokal kjer se lahko okrepËate s hrano in pijaËo prijetna romarska toËka je pred leti obnovljena cerkvica marije kraljice miru na kuresËku na visokem je vredna ogleda cerkvica sv nikolaja z znamenitimi freskami janeza ljubljanskega iz leta 1443 v strahomerju cerkev sv ja · ig ogled starega vaskega jedra s cerkvijo sv martina staje rimski nagrobni spomenik stari dedec iska vas ogled lapidarija v cerkvi sv mihaela iski vintgar kosilo piknik · ig kremenica ogled gozdne uËne poti v dolini drage nazaj na ig ali sprehod ob ribnikih ki jih je skupaj sedem in ima vsak svoje ime · ig ©krilje golo kuresËek ogled cerkve in sprehodi v neokrnjeni naravi · ig iska loka brest tomiselj ogled cerkve rozenvenske matere bozje strahomer vrbljene hipodrom topler iska vas ig obisk gostilne pri gerbcu · iska gornji ig krim in nazaj · iski vintgar grabljice vrbica in nazaj vse opisane poti lahko opravimo tudi s kolesom nekatere dodatne moznosti za kolesar turisti»ni telefon 080-1900 5-6/2007 82

[close]

p. 7

prireditve za mesËane in turiste poletne prireditve ljubljane poletna ljubljana ponuja vrsto brezplaËnih prireditev namenjenih mesËanom in obiskovalcem mesta ki jih je bilo letos ze priblizno 30 odstotkov veË kot v enakem obdobju lani v tivoliju je ob koncih tedna knjiznica pod krosnjami za vse ki zelijo polezavati na travi ob ribniku s knjigo v roki odprta do konca avgusta na jakopiËevem sprehajalisËu je podnevi in ponoËi ob vsakem vremenu na ogled razstava fotografij andreje peklaj odstiranja presihajoËe cerknisko jezero namenjena domaËinom in turistom saj predstavlja posebnost slovenskega in svetovnega krasa vsako nedeljo opoldne so do konca julija v izteku jakopiËevega sprehajalisËa promenadni koncerti vse poletje so na tem sprehajalisËu zanimivi sprehajalci mesËani obleËeni v oblaËila iz razliËnih zgodovinskih obdobij ki jih sreËujemo tudi v starem mestnem jedru poleg njih je na ljubljanskih ulicah mogoËe sreËati se druzino ljubeznivih zmajev zivi kip jozeta pleËnika in ljubljanskega postarja srede zveËer bodo med »evljarskim in zmajskim mostom popestrile podmostne serenade na ljubljanici ob nedeljah dopoldne pa so na pleËnikovih stopnicah predstave za otroke v programu stevilnih vodenih ogledov zavoda za turizem ljubljana so letosnja novost dveur ni nedeljski izleti s kosilom po ljubljanici z ladjo ponirek iii »ez celo poletje pa si v trnovem pristanu lahko izposodite tudi kanu sre»anje evropopotnikov na majskem sreËanju so evropopotniki na stiriurnem pohodu od slovenj gradca do zgornjega razborja na poti e-6 ki poteka od finske do slovenije uzivali v lepotah sirse okolice urslje gore spoznavali naravno in kulturno dedisËino ljudi in njihove obiËaje na osrednjem dogodku ob koncu pohoda so stevilne udelezence med katerimi so bili tudi direktor zavoda za gozdove slovenije andrej krmavnar predsednik turistiËne zveze slovenije dominik s »ernjak predsednik planinske zveze slovenije franci ekar in ameriski veleposlanik thomas b robertson pozdravili predstavniki ustanoviteljic komisije za evropske pespoti v sloveniji lokalne skupnosti in slovenjgraski zupan matjaz zanoskar kulturna in turistiËna promocija razstava gotske arhitekture slovenijo je julija obiskala potujoËa razstava gotskih maket sredozemlja ki je prepotovala ze ©panijo portugalsko in italijo ustavila pa se bo se v grËiji razstavo na kateri slovenijo predstavlja dober meter visoka maketa cerkve sv ruperta iz ©entruperta na dolenjskem spremlja bogata predstavitev gotike v sliki in besedi razstava ki poteka v sklopu projekta gothicmed je brezplaËno na ogled do 3 avgusta v vurnikovi dvorani ljubljanskega hotela mons slovenski partner v projektu v katerem sodelujejo se italija grËija ©panija in portugalska je mednarodni institut za turizem ki sodeluje v se dveh kulturno-turistiËnih evropskih projektih transromanici in tudeslove tako se oblikuje mreza kulturnih poti ki ne potekajo samo po sloveniji paË pa se sirijo Ëez nase meje kar jim prinasa dodano vrednost namen projekta gothicmed je okrepiti regionalni razvoj predvsem prek kulturne in turistiËne promocije ki temeljita na gotski arhitekturi sredozemskega prostora v njegovem okviru je poleg potujoËe razstave na spletu dostopen virtualni muzej gotske arhitekture sredozemlja s tridimenzionalnimi fotografijami besedili naËrti in drugimi informacijami velik poudarek je na objektih ki so sirsi javnosti tezko dostopni in slabse poznani pozornost pa je posveËena tudi taksnim ki kostanjevica so delno ali ze v celoti izginili partnerji projekta zelijo z virtualnim muzejem ponuditi lahek dostop do gotskih znaËilnosti zbranih na enem mestu in hkrati spodbuditi obisk teh spomenikov portal je namenjen tako strokovnjakom in raziskovalcem kot tudi obicrn grob skovalcem in turistom v projekt gothicmed je vkljuËenih 16 slovenskih gotskih spomenikov od teh je 14 cerkva kostanjeviski samostan in piranska beneska hisa portal www.gothicmed.com www gothicmed.si p z 5-6/2007 83

[close]

p. 8

komisija unwto na bledu inovativnost in spremembe slovenija je na bledu konec maja gostila pomemben dvodnevni dogodek 46 zasedanje komisije svetovne turistiËne organizacije unwto za evropo in strokovni seminar o inovativnosti v turizmu in prilagajanju spremembam ki se ga je udelezilo skoraj 150 predstavnikov 31 drzav Ëlanic in stevilni vidni strokovnjaki zavedamo se da je turizem globalen pojav ki se razvija hitreje kot ostalo gospodarstvo v slovenije celo dvakrat hitreje je v svojem pozdravnem nagovoru dejal resorni minister andrej vizjak in pojasnil da si zato prizadevamo za uËinkovitejso organiziranost pa tudi za boljso promocijo in trzenje uvajanje novih proizvodov nove tehnologije in inovativnost so nujni tudi za evropski turizem je poudaril generalni sekretar svetovne turistiËne organizacije francesco frangialli evropa ob uveljavljanju azijskega in pacifiskega obmoËja izgublja svoj primat v svetovnem merilu saj je njen delez vseh turistiËnih prihodov lani znasal 54,4 odstotka leta 2000 pa se 58 odstotkov lani je sicer po svetu potovalo 842 milijonov ljudi leta 2010 naj bi jih 1,2 in leta 2020 ze 1,6 milijarde inovacije prihajajo v valovih in trenutno smo na vrhu vala je menil frangialli saj turistom razvoj telekomunikacij in transporta ob vsakem trenutku omogoËa izvrstne informacije o vsem svetu prevoz pa je po zaslugi nizkocenovnih letalskih prevoznikov vedno cenejsi toda na prihodnost tudi Ëe nas ne preseneti kaj nepredvidljivega kot na primer epidemija ptiËje gripe se je treba stalno pripravljati z novimi zanimivimi ponudbami in si hkrati prizadevati za trajnostni razvoj turizma pri naËrtovanju je treba upostevati na primer vedno veË obiskovalcev iz azije lani jih je v tujino potovalo 40 milijonov do leta 2020 pa naj bi jih ze sto milijonov ki si ogledajo znamenitosti v veËih drzavah stare celine in bi zato bilo dobro tudi meddrzavno in medregijsko povezovanje na podroËju promocije in trzenja na primer med slovenijo avstrijo italijo madzarsko hrvasko v okviru povezovanja pa je prav tako pomembno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter navladnih organizacij je poudaril francesco frangialli in povedal da je vesel ker je spet v lepi sloveniji ki jo je spoznal ze ob svojem obisku ob stoletnici turistiËne zveze slovenije pred dvema letoma ob narasËajoËih podnebnih spremembah in velikem vplivu teh na turizem ter obratno je na nujnost prilagajanja v turizmu opozoril se hrvaski drzavni sekretar za turizem in predsednik evropske komisije za turizem pri unwto zdenko miËiÊ hrvaska tradicionalni mediteranski cilj je lani poleti imela kar 23 dezevnih dni vroËinska obdobja pa v predin posezoni kar je ze vplivalo na tok turistiËnih prihodov in zato moramo biti na taksne in druge spremembe Ëim bolj pripravljeni priznanja vzgojiteljem gorenjskih nageljnov na srednjem biotehniËnem centru v strahinju je konec maja gorenjska turistiËna zveza gtz letos ze sestiË podelila priznanja ljubiteljem gorenjskega nageljna v projektu vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon in okna je priznanja ©tefki cesar mariji urbanËek antonu podobniku rezki manjdeljc francki noË katarini poljanec vidi peËar in stanki »esen podelil predsednik gtz mag jure megliË nagrajencem pa sta Ëestitala tudi predsednica komisije projekta mirjam pavliË in ravnatelj sole gostiteljice marijan pogaËnik letos je v prokjektu sodelovalo 40 ljubiteljev gorenjskih nageljnov pripravili so tudi zanimivo strokovno predavanjeuniv dipl agr natase ©ink z naslovom nega balkonskih rastlin in tudi naËine kako se ubraniti skodljivcev besedilo in foto janez kuhar pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 84 5-6/2007

[close]

p. 9

predstavitev kulinariËnih dobrot slovenski dan v sarajevu ©tajerska turistiËna zveza je na pobudo turistiËne zveze slovenije junija v kampu butmir v sarajevu pripravila predstavitev kulinariËnih dobrot in stajerskih vin v predstavitvi je sodelovalo td sredisËe ob dravi td ©empeter maleËnik-ruperËe td selnica ob dravi td razvanje in drustvo vinogradnikov in ljubiteljev vina cerkvenjak »ezmejno sreËanje turistiËnih drustev od izvira do izliva turistiËna zveza gornjega posoËja sredi junija na mostu na soËi pripravila sreËanje turistiËnih drustev ki delujejo vzdolz soËe na obeh straneh meje prireditev pod nazivom od izvira do izliva je bila druga po vrsti saj se je lansko leto izkazala kot dobra oblika sreËevanja in izmenjave mnenj s kolegi iz pro loco ki se vzdolz meje sreËujejo s podobnimi problemi v delovanju in financiranju drustvene dejavnosti sotoËje za turistiËne in didaktiËne namene s sofinanciranjem iz skladov eu gostje iz staranzana gorica pa so predstavili primer varovanja naravne dedisËine dezelnega naravnega parka ob izlivu soËe kot pobudo in priloznost za trajnostni razvoj v nedeljskem etnoloskem popoldnevu so se zvrstili etnoloski prikazi seg navad in roËnih spretnosti med najzanimivejsimi so bili vrtanje cevi za leseni vodovod postavitev oglarske kope prikaz nekdanjega pripravljanja jedi za kosce pletenje kosev in kosar rezbarjenje slikanje panjskih konËnic klekljanje pletenje in Ëesanje volne in se mnogo drugih na delavnicah za otroke so izdelovali punËke iz cunj po starem brez sivanja in igrali na stare ljudske otroske instrumente tudi kulturni program je bil sestavljen iz ljudskih pesmi nastopov v nareËnem govoru folklornih spletov in prikaza otroskih pastirskih iger Ëe nastejemo le nekaj utrinkov v galeriji bogatina je bila na ogled razstava in dvd projekcija skulpture barv posoËja vse popoldne je obiskovalce po jezeru prevazala ladjica barka brez katere na mostu na soËi res ne gre mojca rutar fotografije damjan leban letosnje sreËanje je potekalo pod delovnim naslovom dedisËina in moznosti partnerskega sodelovanja turistiËnih drustev v razvojnih projektih na posvetu so bile predstavljene vrste dedisËine oblike njenega varovanja in vkljuËevanje v turistiËno ponudbo »lani turistiËnih drustev so se seznanili s programi Ëezmejnega sodelovanja v okviru cilja 3 programskega obdobja 2007 2013 moznostmi partnerstva in priloznostmi za sodelovanje drustev pri projektih sledila sta primera obnove ohranjanja in valorizacije dedisËine najprej je bila predstavljena kulturno-zgodovinska pot »ez most po modrost ki sta jo uredila td most na soËi in lto pred odhodom smo dobro razpolozeni nalagali vojasko vozilo in bili pomirjeni da imamo v najslabsem primeru hrane in pijaËe vsaj za deset dni dovolj kljub sedemurni voznji je Ëas hitro minil in polni priËakovanj smo prispeli v sarajevo preseneËeni smo bili nad velikostjo oporisËa ki meri tri kvadratne kilometre zdruzuje vojake 22 razliËnih narodnosti in steje 2600 ljudi pozdravili smo se s predstavniki slovenske vojske in si ogledali predstavitveni prostor nastanjeni smo bili v prijetnem hotelu v srbskem delu mesta 15 kilometrov iz mesta naslednji dan smo se v spremstvu nasih soferjev odpravili na izlet po sarajevu in okolici spremljal nas je tesnoben obËutek ko smo si ogledovali polozaje srbskih ostrostrelcev uniËene sportne objekte ki so bili zgrajeni za olimpijske igre knjiznico kjer je zgorelo dva milijona knjig pot nas je vodila po basËarsiji kjer nas je omamljal vonj po kavi in ËevapËiËih blizal se je veËer ko smo morali pripraviti predstavitveni prostor fantje so namestili mize in kozarce dekleta smo poskrbela za deko racijo in na pladnje nalozile dobrote babiËine kuhinje tako so se na mizi bohotili orehova in pehtranova potica koruzni sadni in ajdov kruh z orehi goste so navdusili tudi razliËni namazi iz buË in buËnega olja meso iz tunke zaseka dobrote iz medu nazdravili pa so lahko z odliËnimi stajerskimi vini oborozeni smo bili tudi z goro promocijskega materiala v angleskem jeziku ki smo ga ta veËer delili samo se zvok harmonike je bil potreben in vzdusje je bilo popolno bili smo svet v malem nas harmonikar marko je poskusal nauËiti stajersko himno gremo na ©tajersko angleze in bolgare in priznati moramo da mu je odliËno uspelo veËer se je ze zdavnaj prevesil v jutro ko smo se posladkali se s torto kot se za 16 rojstni dan slovenije spodobi in ostalo je se samo slovo »as druzenja je bil kratek pa vendar iskren hvala vam ker ste nam prinesli delËek slovenije se mi je ob stisku roke zahvalil mlad slovenski Ëastnik hvala tudi vam in nasvidenje doma v sloveniji nevenka kau»i» 5-6/2007 85

[close]

p. 10

veliki turisti»ni pogovor dr stanko nikoliË predsednik turistiËno-sportnega drustva t©d kostel dr stanko nikoliË specialist medicine dela ima odloËilne zasluge da je danes pokrajina in po letu 1998 tudi obËina kostel Ëista in urejena v kostel je prisel iz srbije davnega leta 1964 na povabilo prijatelja prof dr franja bidovca kraje v zgornji kolpski dolini je hitro vzljubil in se lotil trdega dela organiziranja zdravniske sluzbe s svojo zagnanostjo in pripravljenostjo vsakomur ob vsakem Ëasu nuditi zdravnisko pomoË se je hitro priljubil prebivalcem levega slovenci in desnega hrvati brega kolpe danes po veË kot 40 letih z zadovoljstvom ugotavlja da je opravil veliko koristnega dela za ljudi tega obmoËja tako v zdravstvu kot v izboljsanju zivljenjskih razmer in turizma ljudje teh revnih a lepih krajev so razen zdravniske pomoËi potrebovali tudi zdravo pitno vodo elektriko telefon zaposlitev in ustrezno cestno povezavo kot zdravnik ki so ga ljudje spostovali se je lotil torej se urejanja infrastrukture morda najprej nekaj besed o vasi mladosti in izobrazevanju vse do diplome na beograjski medicinski fakulteti sem se z velikimi mukami prebijal skozi zivljenje starsa sta bili revna oËe delavec mati gospodinja rodili so se jima stirje otroci ziveli smo v vasi bradiÊ blizu loznice kjer sem konËal osnovno solo po vojni sem se preselil v beograd starsev nisem veË imel in se prezivljal s priloznostnimi deli ob delu sem konËal srednje sole in tudi medicino zdravniski pripravniski staz sem opravil v beogradu a sem si zelel delati v manjsem kraju kjer bi bil ljudem bolj potreben zato sem se odpravil v veËje naselje kljajiÊi pri somboru v baËki kako ste potem zajadrali v slovenijo na tedanje koËevsko in se posebej v dolino kolpe na njen zgornji del kjer sploh ni bilo organizirane zdravniske sluzbe slovenijo in posebej to obmoËje mi je svetoval prof dr franjo bidovec organiziral je moj enodnevni prihod v slovenijo na dan borca 1964 v koËevju sta me sprejela tedanji predsednik obËine drago benËina in dr miran cilensek direktor zd ki me je tudi peljal v kostel in mi ga na hitro razkazal tam so bili prostori za zdravstveno postajo in tudi zadovoljivo druzinsko stanovanje »eprav sem hitro ugotovil da se iz te doline vidi podnevi le sonce in ponoËi luna me je navdusila gozdnata pokrajina z reko in hribi odloËil sem se in obljubil prihod s svojo druzino za jesen istega leta pozneje smo se z druzino naselili v vasi v kostelu z delom sem zaËel takoj in poleg zdravstvene postaje v to me je prisililo da sem postavil zahtevo po depoju zdravil ki mi je bila tudi odobrena prebivalci so to sprejeli z velikim zadovoljstvom kot mi je znano ste hitro zaznavali tudi druge tezave ljudi tezke zivljenjske pogoje slabo oskrbo s pitno vodo elektriko telefoni cestami prav kmalu sem se vkljuËil v delo vseh krajevnih skupnosti ki sem jih zdravstveno oskrboval izvoljen sem bil v nekatere svete teh skupnosti in z zdruzenimi moËmi smo zaËeli resevati najbolj zgoËe infrastrukturne stanovanjske zaposlitvene in druge probleme kaj hitro sem motiviral ljudi in jih prepriËal da se moramo marsikaterih neresenih vprasanj lotiti sami s svojimi rokami in s svojimi skromnimi finanËnimi sredstvi ©ele potem se bo nasim prizadevanjem pridruzila tudi drzava glede na to da vas danes poznam kot izjemno pridnega delavca na podroËju turizma v kostelu domnevam da se tudi po prihodu v te kraje niste zadovoljil le s sicer napornim zdravniskim poklicem temveË ste z vsem zarom z vso svojo energijo poskusali vplivati tudi na izboljsanje standarda ljudi ki so ziveli v tezkih razmerah mnogo tezav je bilo ki mi niso dale miru naj najprej omenim oskrbo s Ëisto pitno vodo ki je neposredno povezana z zdravjem vkljuËil sem se v delo krajevnih skupnosti in takratne obËine koËevje in zaËel z aktivnostmi gradnje vodovodov predvsem sem spodbujal prebivalce da smo s prostovoljnim delom in svojimi sredstvi gradili vodovodna omrezja greznice in tudi Ëistilne naprave tako je oskrba z zdravo pitno vodo narasËala iz leta v leto in v osemdesetih letih je veËina naselij ze imela vodovode uspesna so bila tudi moja prizadevanja za napeljavo telefonskega omrezja v osilnici smo zgradili telefonsko centralo in polagoma so vse hise v naseljih imele telefonske prikljuËke izjemno slabe so bile ceste zato sem si prizadeval za posodobitev do te mere da so bile v makadamski izvedbi prevozne za motorna vozila pomembno sem prispeval k temu da smo zgradili tv pretvornik nad zamostom pri osilnici tudi z elektrifikacijo naselij smo hitro napredovali po osamosvojitvi tudi ob veliki pomoËi zlasti zaradi prepletenosti omrezja s hrvasko direktorja elektro koËevja vilija janse poleg tega sem si prizadeval za posodobitev in gradnjo zdravstvenih postaj osilnica draga sodeloval sem pri adaptaciji stare osnovne sole v osilnici v kateri smo pridobili prostore za trgovino posto mesnico veËnamensko dvorano in se nekaj stanovanj ob mojih prizadevanji smo zgradili stavbo za banko v osilnici zasnovali in zgradili smo turistiËno-sportno-rekreativni center kolpa pri osilnici dogradili objekt za tekstilano in zgradili obrat liv kar je omogoËilo nove zaposlitve vse to in se mnogo kaj ni samo povezano z izboljsanjem zivljenjskih razmer in standarda prebivalcev temveË je neposredno vplivalo tudi na razvoj turizma v teh lepih krajih doline kolpe nekatere posameznike so ta prizadevanja spodbudila da so zaËeli graditi in odpirati razne gostinske objekte tako za prehrano kot za prenoËisËa brez t©d bi bil kostel zanemarjen vasi oskrboval se pomozni postaji v osilnici in banja loki ter obËasno v koËevski reki in koËevju predvidevam da je bilo v tistih Ëasih delo zdravnika zelo naporno saj so na tem obmoËju mnoge raztresene tezko dostopne vasi in posamiËne hise res je vendar takrat je bilo veliko veË avtobusnih povezav kot jih je danes torej sem se veliko vozil z avtobusi in Ëe je bil bolnik v blizini ceste je sofer ustavil in poËakal da sem ga oskrbel do drugih domov sem seveda pesaËil vËasih me je zapeljal tudi bliznji sofer kmalu pa sem kupil rabljenega fiËka 600d z njim je bilo moË priti kamor koli s pacienti iz sedanje hrvaske so sicer kmalu nastale tezave zaradi plaËevanja raËunov vendar smo jih uspesno premostili po osamosvojitvi so se ti pacienti ko so prihajali po zdravstvene kartone poslavljali s solzami v oËeh sam pa sem prav kmalu spoznal da mnogi ne morejo v koËevje po zdravila ki sem jih jim predpisal zato sem jih pogosto prinasal sam 86 foto sreËko ©ajn 5-6/2007

[close]

p. 11

do leta 1991 so se tako telefonske kot elektriËne in cestne povezave brez vsakrsnih tezav prepletale z obmoËji ki so spadale med dve tedanji republiki po osamosvojitvi pa se je hitro pokazalo da cestna povezava med osilnico in koËevjem ter slovenijo nasploh povzroËa vse veË tezav in nezadovoljstva kar stirikrat so osilniËani morali preËkati drzavno mejo Ëe so hoteli priti v koËevje res je to je postajal iz dneva v dan bolj akuten problem nezadovoljstvo se je stopnjevalo pritiski na mene naj nekaj ukrenem prav tako takrat sem bil odbornik v obËini koËevje in predsednik sveta krajevne skupnosti osilnica krajanom sem obljubil da bom storil kar je v moji moËi da Ëim prej dobijo cestno povezavo z matiËno obËino in drzavo po slovenski strani mozni sta bili dve varianti visinska iz borovca Ëez strmi breg in nizinska po levi strani kolpe kmalu smo ugotovili da je visinska predraga zahteva za izvedbo veliko Ëasa in temeljite posege v naravo odloËili smo se za nizinsko ta pa je povzroËila veliko prahu prihajale so razne delegacije strokovne in politiËne izjemno zanimanje so pokazala sredstva javnega obvesËanja okoli te ceste je dobesedno vrelo najbolj so se ji upirali zeleni slovenije nam pa je bilo jasno da je to edina najbolj primerna najhitreje in najceneje resljiva varianta s prebivalci smo zaËeli s prostovoljnim delom obsekavali smo nekdanji povsem zarasËen kolovoz in opravili manjsa zemeljska dela z naklonjenostjo in velikim prizadevanjem tedanjega predsednika is obËine koËevje alojzija petka smo zagotovili najnujnejsa finanËna sredstva in izvajalca lesdog iz koËevja dela so hitro napredovala in bila dokonËana vkljuËno z asfaltno prevleko konec septembra 1994 slavnostna odprtje ceste je bilo 4 oktobra 1994 prebivalci so si oddahnili poslej so lahko po slovenski strani prihajali v koËevje in slovenijo ni bilo veË treba stirikrat preËkati drzavne me je in se izpostavljati vsem vprasanjem obmejnih organov sËasoma so se polegle tudi razprave in negodovanja o tem da smo pregrobo posegli v naravo cesta je danes lepo obrasËena in skoraj povsem skrita v zelenju kolpe vsi ki so ji nasprotovali danes ugotavljajo da smo ravnali prav trenutno potekajo dela tudi na visinski varianti ki bo pot do koËevja sicer precej skrajsala poseg v naravo z velikimi useki ostrimi ovinki in strmimi klanci pa bo za to cesto predstavljalo veliko nevarnost zlasti v zimskem Ëasu v snegu in poledici kako ste s svojim delom na turistiËnem podroËju nadaljevali po osamosvojitvi znano je da ste ze je poleti 1991 ustanovili turistiËno-sportno drustvo kostel ki je danes eno od najbolj dejavnih turistiËnih drustev v sloveniji po osamosvojitvi so se razen delno resene cestne povezave zaËele tezave s sodelovanjem z drustvi na hrvaskem ki je naglo usihalo da bi se vezi kolikor toliko obdrzale sem iskal priloznosti v turizmu in mu namenjal Ëedalje veË svoje energije se zlasti potem ko sem moral zaradi omenjene ceste petrina mirtoviËi v predËasni pokoj z ustanovitvijo t©d kostel smo nadaljevali z ze zastavljenimi prireditvami ki smo jih povzeli iz osilnice predvsem s spusti po kolpi in drugimi ter pripravljali nove najprej smo najveË pozornosti namenili urejanju okolja in ËisËenju kolpe s pritoki saj smo v nekaj letih med drugim sanirali okoli 30 divjih odlagalisË smeti ob velikem razumevanju in pomoËi tedanje obËine koËevje zavoda za gozdove in drugih smo poskrbeli za kontejnerje vsem gospodinjstev z rednim tedenskim odvozom prav kmalu smo v okviru projekta turistiËne zveze slovenije moja dezela lepa in gostoljubna uvedli tekmovanje kostelci pometimo pred svojim pragom ki letos poteka ze 13 leto v tem projektu je t©d postal koordinator desete regije ki poteka od velikih lasË do kolpe nato smo zaËeli pripravljati trasirati markira vezi v turizmu ti in redno vzdrzevati tri pespoti za kar kostel nudi izredne priloznosti pripravljali smo spominke razglednice zgibanke cd knjige organizirali razne prireditve teËaje ob pespoteh in na izpostavljenih mestih smo postavili informacijske table umesËene v prijetne kozolËke tipa les ob katerih smo zasadili roze odkrili smo spominske plosËe znanim kostelcem kipe krosnjarja kostelke in Ërednika v zgodovinskem parku v vasi obnovili dva zanimiva kala in veË studencev zlasti ob pespoteh v spomin na preteklost pred gradom postavili gavge in ob glavni cesti kurjo glavico za plezalce pa krajso uËno plezalno steno poudariti velja se da je t©d uveljavilo blagovno znamko kostelskega zganja kostelsko rakÌjo ki jo nekateri ze uspesno trzijo in se veliko drugega nemogoËe je vse nasteti kaj bi torej danes imela leta 1998 ustanovljena obËina kostel Ëe ne bi bilo toliko vidnih uspehov t©d kostel zaenkrat bolj malo rezultati se bodo pokazali sele po daljsem Ëasu navesti pa je treba nekatere posodobitve cest vodovodov postavitev sanitarij nove prenoËitvene zmogljivosti osrednjo prireditev tamburanje va kostele s je pa ob ustanovitvi sprejela vse programe t©d in jih podprla z zeljo da se nadaljujejo dejstvo pa je da so v obËini prenehale z delom veËina trgovin in gostiln ali gostinskih obratov zlasti velik minus predstavlja ukinitev gostinskega obrata grajski hram pri gradu kar je obisk bistveno zmanjsalo tudi obnova gradu se ne nadaljuje je pa lani nastal nov obrat brez skodljivih vplivov na okolje polnilnica izvirske vode costella ki si zlagoma utira pot na trzisËe ste s sodelovanjem med obËino in t©d zadovoljni prizadevam si da bi bilo boljse saj zaenkrat ni zadovoljivo glede na to da imamo skupne cilje bi s tem dosegli mnogo veËje sinergijske uspehe tega kar lahko stori drustvena organizacija turistiËno drustvo s prostovoljnim delom obËina s profesionalnim delom ne more obËina foto sreËko ©ajn ze nekaj let pripravlja obsiren turistiËni projekt svet kolpe z mednarodnimi razseznostmi vendar k njegovi zasnovi in nastajanju t©d ni povabila obËina nima izdelane strategije turistiËnega razvoja vsaj t©d zanjo ne ve ste torej od obËine odrinjeni se vam zdi da vas je povozil Ëas nikakor ne v t©d vidim se veliko zanimivega dela na podroËju turizma dela ki naj bi se naprej populariziral to pokrajino ki naj bi privabljala nove in nove obiskovalce obËina bo morala delovati se veliko let da bo o njej v sredstvih javnega obvesËanja napisano toliko kot o t©d tudi toliko knjig prireditev zgibank razglednic in spominkov in drugih aktivnosti zlepa ne bo uspela pripraviti poudarjam le v sodelovanju v slogi je moË le skupna prizadevanja k istim ciljem bodo rojevala optimalne uspehe pri tem pa je pomembno upostevati vsa tudi razliËna mnenja dr stanko nikoliË kot vem ste za svoja prizadevanja dobili veË pohval in priznanj razliËnih organizacij na ravni drzave verjetno imate teh se veË od svoje matiËne obËine od obËine ne priËakujem ne zahvale ne nikakrsnega priznanja v t©d delamo za prebivalce in za razvoj turizma ne za obËino zahvaljujem pa se vsem organizacijam na ravni drzave ki spostujejo in znajo ceniti nasa prizadevanja zelim vam se veliko uspesnih let v prizadevanjih za lepso podobo kostela za organizacijo sportno-rekreativnih in drugih prireditev in pri uveljavljanju kostela v slovenskem prostoru trpimir gorski 5-6/2007 87

[close]

p. 12

turisti»ne publikacije temeljito prenovljena izletniska karta sv pokrajine pomurje je jedrnat naslov pravkar izsle izletniske karte temeljito prenovljenega izdelka kartografskega oddelka geodetskega zavoda rs obsega goriËko mursko raven in slovenske gorice tako poveËan obseg je omogoËilo prviË uporabljeno manjse merilo zemljevida 1:70.000 Ëeprav je ostala vsebina enaka kot na drugih izletniskih kartah doslej obiËajnega merila 1:50.000 z vinorodnimi predeli kot je ze obiËaj ima koristno izrabljeni obe strani razen spremenjenega merila naj opozorim se na eno zanimivo novost nekoliko skrajsani opisi na hrbtni strani so v celoti prevedeni v anglesËino tudi nekaj fotografij je povsem novih doslej se nikjer objavljenih posebej je poudarjen krajinski park goriËko tako na zemljevidu kot v besedilu na zemljevidu dokaj vidno izstopa predvsem turistiËna vsebina da je po znanih kategorijah vrisana vsa infrastruktura da so vidno izpisana imena naselij rek in jezer da so kmetijske povrsine loËene od gozdnih in da so vrisane plastnice z nekaterimi nadmorskimi visinami ni treba poudarjati v legendi je pojasnjenih veË kot 70 na zemljevidu prikazanih topografskih znakov veËina se jih nanasa na turizem turistiËne informacije markirane pespoti kolesarske steze kopalisËa razgledisËa kulturne in naravne zanimivosti muzeje itd zelo podrobno so obdelali tudi prenoËitvene in gostinske zmogljivosti hotele gostilne s prenoËisËi gostisËa restavracije izletniske in turistiËne kmetije vinotoËe vinske kleti itd dokaj diskretno so vrisane drzavne meje obËinske so spustili zemljevid je prijeten ze na pogled je vsakomur razumljiv in lahko berljiv hrbtno stran krasi in prijetno popestri 50 izbranih barvnih fotografij med njimi jih je nekaj izdelanih posebej za to izletnisko karto najprej so v stirih jezikih slovensko anglesko nemsko in italijansko predstavili pomurje za tem sledijo podrobnejsi opisi po zaokrozenih krajinskih celotah k vsaki taki celoti so dodali po nekaj fotografij besedila so loËili tako po velikosti Ërk kot po barvah glavni naslovi in podnaslovi so v modri podrobna vsebina zanimivosti informacije nastanitve gostinska ponudba itd pa v rdeËi barvi pojasnila v slovenskem so v pokonËni v angleskem jeziku pa v posevni pisavi najprej so podrobneje predstavili krajinski park goriËko grad rogasevci cankova bodonci maËkovci g petrovci ©alovci hodos prosenjakovci fokovci kobilje in dobrovnik v poglavju murska ravan sta podrobneje predstavljeni naselji murska sobota k njej so dodali tisino in martjance in moravske toplice terme 3000 ob toplicah so opisali se bogojino beltince izakovce turnisËe veliko polano in veË manjsih naselij v poglavju lendavske gorice so najprej predstavili vinorodni okolis in naselje lendava v poglavju mursko polje preberemo podrobnosti o gor nji radgoni nato o zdravilisËu radenci in nazadnje se o ljutomeru k slovenskim goricam so dodali poleg samih goric se ormoz jeruzalem veliko nedeljo in nekatere druge kraje slovensko obmoËje zakljuËuje opis haloz cirkulane zavrË grad na koncu so kratko predstavili se kartografsko prikazan del hrvaske madzarske in avstrije celovito pomurje zemljevid je velikega formata 100 x 65 centimetrov zlozen v zepni format in prilepljen na trsi lepo oblikovan barvni ovitek na severovzhodu obsega se manjse obmoËje sosednje madzarske z veËjim naseljem lenti na jugovzhodu del sosednje hrvaske z dvema veËjima naseljema »akovec in varazdin vkljuËno z varazdinskim jezerom na dravi na severozahodu se nekoliko dotika tudi sosednje avstrije zemljevid je slikovit saj obsega veËja obmoËja ravnin in griËevnatega sveta pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 88 pokrovitelj projekta turizmu pomaga lastna glava 5-6/2007

[close]

p. 13

nov katalog slovenskih turistiËnih kmetij turistiËna misel prijazno podezelje zdruzenje turistiËnih kmetij slovenije ztks je s slovensko turistiËno organizacijo sto pripravilo izdajo sestega kataloga slovenskih turistiËnih kmetij prijazno podezelje katalog v katerem je predstavljenih 179 turistiËnih kmetij od tega 24 novih je izsel v skupni nakladi 95.000 izvodov 18.000 v slovenskem 25.000 v nemskem 29.000 v angleskem 17.000 v italijanskem in letos prviË tudi 6000 izvodov v francoskem jeziku izdajo kataloga sta finanËno podprla tudi kmetijsko gozdarska zbornica slovenije in kmetijsko ministrstvo strokovno pomoË pri izvedbi projekta pa je zagotovil kmetijsko gozdarski zavod celje rodnih turistiËnih sejmih in borzah lahko pa jih naroËijo tudi po elektronski posti ali spletni strani po mnenju predsednice ztks vilme topolsek je katalog je vsekakor podlaga za stevilne promocijske dejavnosti s katerimi pomembno prispevamo k boljsemu obisku turistiËnih kmetij in slovenskega podezelja s pomoËjo kataloga si lahko gostje iz slovenije in tujine sami izberejo kmetijo ki ustreza njihovim zeljam za kmetije je skupni katalog zelo pomemben saj pride brez posredovanja turistiËne agencije kar 95 odstotkov gostov kmetije iz kataloga pa so predstavljene tudi na dobro obiskanem uradnem slovenskem turistiËnem informacijskem portalu www.slovenia.info podatki o obisku portala kazejo da so vsebine na temo turistiËnih kmetij med najbolj iskanimi brezplaËen katalog je na voljo na sedezu zdruzenja turistiËnih kmetij slovenije v celju z dopisnico poslano na naslov ztks trnoveljska cesta 1 3000 celje oziroma prek e-poste na ztks@siol.net na distribucijskem centru slovenske turistiËne organizacije v ljubljani ali v turistiËno informacijskih centrih zavarovana obmo»ja in izletni©tvo zbirka knjiæic turistiËna misel ki jo izdaja turistiËna zveza slovenije tzs je bogateja za dve novi publikaciji zbornik referatov posveta tzs turizem v zavarovanih obmoËjih je izel z zaporedno tevilko 20 s sodelovanjem ministrstva za okolje in prostor v njem so prispevki o vlogi dræave pri spodbujanju in omejevanju turistiËnega razvoja v zavarovanih obmoËjih o slednjih in turistiËnem napredku slovenije ter o turizmu v krajinskem parku goriËko seËoveljskih solinah triglavskem narodnem parku kozjanskem parku notranjskem regijskem parku in na obmoËjih nature 2000 v knjiæici posveta moænosti razvoja izletnitva v sloveniji ki je izla kot 21 v priËujoËi v razvoju izletnitva javnem potnikem pr ometu in izletnitvu zgodbi v izletnitvu o izletnikih obiskovalcih znamenitosti kolesarjenju kot izletnitvu naih najbolj obiskanih izletnikih toËkah olskih izletih izletniki kulturi izletnitvu in mladinskem turizmu in izletniki dejavnosti upokojencev obe publikaciji sta brezplaËno na voljo na turistiËni zvezi slovenije tel 01 43 41 670 e-pota tzs@siol.net v katalogu ki so ga javnosti predstavili na turistiËni kmetiji ljubica v vasi vinharje v blizini ©kofje loke je s fotografijo krajsim opisom ponudbe in cenikom na 54 straneh predstavljenih 179 turistiËnih kmetij v seznamu pa so navedene ostale registrirane turistiËne kmetije v sloveniji letosnja novost je predstavitev specializirane ponudbe turistiËnih kmetij saj je v katalogu 26 nastanitvenih kmetij ki so ponudbo prilagodile posameznim ciljnim skupinam gostov tako lahko gostje izbirajo med ekoloskimi turistiËnimi kmetijami kmetijami s ponudbo za zdravo zivljenje vinogradniskimi kmetijami med kmetijami ki so ponudbo prilagodile druzinam z otroki ali otrokom brez spremstva starsev kolesarjem prijaznimi turistiËnimi kmetijami in kmetijami prilagojenimi invalidom zanimanje tujih turistov za turizem na kmetijah je vsako leto veËje kataloge lahko turisti dobijo na predstavnistvih sto v tujini na medna zbirki pa so referati o izletnitvu kot turistiËnem dejavniku turistiËnih agencijah pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 89 5-6/2007

[close]

p. 14

sporo»ila zamik rezervacij tudi zaradi nelojalnega vremena portoro©ka revija slovenskega turizma sporoËilo z desete jubilejne slovenske turistiËne borze siw v portorozu je spodbudno zanimanje za poËitnikovanje v sloveniji v svetu narasËa ne le v evropi temveË tudi na oddaljenih trzisËih jeseni naj bi prileteli k nam celo v Ëarterski verigi japonski turisti na siwu se je zbralo kar 196 organizatorjev potovanj agentov in prevoznikov iz tujine ki so zastopali 140 podjetij odziv slovenskih prodajalcev poËitnic je bil zadovoljiv saj je kar 128 podjetij ponujalo poËitniske pakete zlasti za prihodnjo sezono ze jeseni bodo namreË velike agencije izdale svoje kataloge za prihodnje leto ©tevilo zlasti pa struktura udelezencev desetega siwa je vsekakor dokaz da je slovenska turistiËna borza ze prepoznaven dogodek priloznost za naso turistiËno ponudbo povprasevanje na tujem je vse veËje poudarja dimitrij piciga generalni direktor slovenske turistiËne organizacije sto ki je bila organizatorka portoroske revije slovenskega turizma vstop v leto 2007 ni bil obetaven zelena zima je zlasti zajela severovzhodno slovenijo mariborsko in aresko pohorje kjer pa so brz ponudili smuËarjem druge aktivnosti vandranje po pohorju kolesarjenje predvsem pa ponudbo wellnessa ogled mesta maribor za smuËarje so seveda hotelirji na pohorju organizirali tudi smuËarske avtobuse ki so peljali goste na terene kjer ni bilo veËjih problemov s snegom denimo na kope tudi v kranjsko goro in na krvavec terme maribor priznavajo da je stevilo gostov in njihovih prenoËitev pod letosnjim planom vendar je alenka iskra predsednica uprave term maribor optimistiËna morda bomo do konca leta le uresniËili plan boji pa se vremena kar so sporoËili v portorozu tudi hotelirji iz drugih turistiËnih krajih kjer razen na obali ugotavljajo zamik pri rezervacijah na evropskih trzisËih razlog nelojalno vreme pravijo v nemËiji opazajo celo trend rezervacij v zadnjih minutah ki so tudi cenejse od predhodnih rezervacij dopustov ki so bili na ponudbenih seznamih ali v katalogih na trgu v zaËetku leta hotel hvala je vabil goste iz tujine s posteljo kar zgovorno kaze na prijaznost hotelske ponudbe v posoËju dela italije od rima navzdol portoroz je veliko priËakoval od letalske linije jata v rim vendar srbski prevoznik ni znal izkoristiti priloznosti Ëeprav mu je slovenski turizem omogoËil celo prevoze na trgu evropske unije spet se odpira nemsko trzisËe kjer se kaze konjunkturna rast poveËalo se je stevilo zaposlenih prviË po letu 1980 se je v nemËiji zgodilo da narasËa stevilo rezervacij za poËitnice tudi za slovenijo razlozi majda rozina dolenc predstavnica sto v münchnu tudi jan cigleneËki poudarja da je avstrijsko trzisËe razgibano na njem moramo biti previdni s ponudbo kajti konkurenca je izredno huda tudi pri zdravilisËih kjer prednjaËijo domaËe terme trendi v avstriji so kolesarjenje pohodnistvo kulinarika ne gre prezreti dejstva da je problem slovenije hotelska infrastruktura svetovni gospodarski forum je namreË v svoji raziskavi trga v 124 drzavah gre za konkurenËnost poslovnega okolja in turistiËne infrastrukture ugotovil da se je slovenija uvrstila na 35 mesto pri stevilu hotelskih sob na prebivalca njena ocena je 0,8 hrvaska je denimo na devetem mestu avstrija z rezultatom 3,6 kotira celo na tretjem prvo in drugo mesto zasedata ciper in malta zelena zima je sicer zmesala strene mnogim nasim ponudnikom Ëeprav pa statistiËni urad le dokazuje rast stevila gostov in njihovih prenoËitev v zaËetku leta je denimo stevilo domaËih gostov veËje za devet tujih za 12 odstotkov rast je bila tudi pri prenoËitvah pri domaËih gostih za pet pri tujcih za enajst odstotkov april je bil celo rekorden stevilo domaËih gostov je bilo veËje za 25 odstotkov tujih za 15 tuje prenoËitve so porasle za 17 domaËe za 23 odstotkov investicije zlasti v slovenskih termah se ze obrestujejo razveseljive novice prihajajo iz tujine z nasih najveËjih emitivnih trgov italija se vedno zaseda vodilno mesto ki ga je osvojila lani gorazd skrt predstavnik sto v milanu je nastel razloge za boljsi obisk nasih zahodnih sosedov sodobne ceste konkurenËne cene visja kakovost storitev zlasti wellneska in kulinariËna uvedba evra saj lahko zdaj italijani neposredno primerjajo cene pojasni da bo nas imidz izboljsal tudi vstop slovenije v schengen hkrati pa si zeli veË gostov iz juznega razveseljive novice slovenski turizem utrjuje tudi Ëedalje veËje stevilo letalskih povezav s svetom na mariborskem letalisËu pristaja prvi nizkocenovnik irski ryanair do jeseni je kupljenih ze 12.000 vozovnic na ljubljansko letalisËe prihaja ze 12 prevoznikov njihova letala letijo na 46 progah sto je namenila za marketing slovenskih letalisË milijon evrov dimitrij piciga poudarja nismo dobili novih koliËin denarja iz drzavnega proraËuna denar smo prerazdelili v proraËunu sto piciga je v portorozu tudi napovedal pet ali celo sest novih letalskih linij v prihodnjem letu denimo v atene skandinavijo na irsko v nemËijo tudi z japonske naj bi priletela Ëarterska letala veË letal na nasih letalisËih minister za gospodarstvo andrej vizjak ocenjuje da se formula 4 6 8 ze uresniËuje gre za napovedi poveËanja stevila prenoËitev gostov in deviznega priliva obetam si celo boljse rezultate je optimistiËen vizjak ki pa opozarja da slovenija se ni letalska destinacija smo sele na zaËetek nase linije do tujih letalisËe so prve lastovke je prepriËan minister ki se zavzema za veËje povezovanje slovenskih letalisË saj je to kljuËno za veËjo uËinkovitost ponudbe vizjak omenja na mnoziËni turizem se pri nas ne pripravljamo tega si tudi ne zelimo cilj slovenije ni da bi privabili na stotisoËe turistov iz kitajske besedilo in foto manfred mer©nik formula 4 6 8 se uresniËuje 90 5-6/2007

[close]

p. 15

javni razpis za dvig konkurenËnosti turistiËnega gospodarstva evropski denar za turizem banka in sejalec junija je bil v uradnem listu rs objavljen javni razpis za dvig konkurenËnosti turistiËnega gospodarstva turistiËna infrastruktura prvi razpis iz nove finanËne perspektive 2007 2013 cilj razpisa je dvig kakovosti in pestrosti turistiËne ponudbe ustvarjanje novih prenoËitev novih zaposlitev in doseganje visje dodane vrednosti na zaposlenega na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske druzbe registrirane po zakonu o gospodarskih druzbah visina razpisanih sredstev je 50 milijonov evrov 85 odstotkov so sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj 15 odstotkov pa je iz nacionalnega proraËuna predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvedbe posameznih nalozb na podroËju turistiËne infrastrukture ki bodo vplivale na razvoj turistiËne destinacije kamor sodijo nalozbe v nastanitvene zmogljivosti treh ali veË zvezdic bazene in bazenske komplekse wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru ze obstojeËih hotelov ter hotelskih in apartmajskih naselij predlagatelja izgradnjo in prenovo ziËniskih naprav in umetno zasnezevanje igrisËa za golf pretezno namenjena turistom in zabavisËne parke poglavitni pogoj za kandidiranje je pridobljeno gradbeno dovoljenje bistvena razlika v primerjavi s preteklimi razpisi na podroËju turistiËne infrastrukture je da morajo nalozbeniki Ëakati z izvajanjem nalozbe vse do prejema sklepa o odobritvi sofinanciranja medtem ko je bilo treba prej Ëakati do oddaje vloge na razpis ta sprememba je posledica spremenjene zakonodaje eu predraËunska vrednost upraviËenih stroskov prijavljene nalozbe mora biti najmanj 500.000 evrov brez ddv za velika podjetja in najmanj 2,5 milijona evrov brez ddv za mala in srednja podjetja visina sofinanciranja upraviËenih stroskov posamezne nalozbe v obnovo in posodobitev obstojeËe in izgradnjo nove turistiËne infrastrukture lahko dosega najveË stiri milijone evrov za posamezno nalozbo oziroma ne veË kot 25 odstotkov upraviËenih stroskov nalozbe za velika podjetja in 35 odstotkov upraviËenih stroskov nalozbe za mala in srednja podjetja upraviËeni stroski so stroski gradnje in stroski nabave opreme in naprav razpis bo odprt do porabe sredstev prvo odpiranje prispelih vlog je predvideno 18 julija naslednja odpiranja pa 14 novembra 2007 6 februarja 4 junija in 19 novembra 2008 vsa naslednja odpiranja so predvidena vsako prvo sredo v februarju juniju in novembru odpiranja ne bodo javna razpisna dokumentacija navodila in obrazci je na voljo na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo ali v recepciji na sedezu ministrstva kotnikova 5 1000 ljubljana objavljen bo tudi poseben razpis za mala in srednje velika podjetja ki bo namenjen nalozbam v turistiËne nastanitvene zmogljivosti ki bodo zagotavljale najmanj deset novih lezisË in sicer v vrednosti od 250.000 do 2,5 milijona evrov visina razpisanih sredstev bo 20 milijonov evrov visina sofinanciranja bo 40 odstotkov upraviËenih stroskov oziroma najveË do 750.000 evrov razpis bo izvedel slovenski podjetniski sklad novosti in denar za obetavne turisti»ne ideje banka turistiËnih priloznosti slovenije btps in sejalec sta projekta slovenske turistiËne organizacije sto namenjena vzpostavitvi turistiËnim inovacijam prijaznega podpornega okolja zadnji rezultati potrjujejo da sta oba projekta na pravi poti na razpisu sejalec 2007 sodeluje 20 zanimivih slovenskih turistiËnih novosti btps pa je objavila novo priloznost mestne obËine koper za podporo najbolj perspektivnim turistiËnim idejam v visini 20.000 evrov namen projekta banka turistiËnih priloznosti slovenije je diskretno povezovanje potencialnih turistiËnih poslovnih idej in sredstev za njihovo uresniËevanje obstajata dve vrsti komitentov banke komitenti ki vlagajo idejne pologe svoje ideje predstavljajo z namenom da bi jih uresniËevali sami ali z morebitnimi partnerji nekateri pa zelijo ideje tudi prodati ali podariti komitenti ki vlagajo energijske pologe z njimi ponujajo sredstva za uresniËevanje idej ta lahko zajemajo finanËna in materialna sredstva ter znanje in izkusnje povezave med komitenti ki se ob tem porajajo poveËujejo moznosti za hitrejso in uspesnejso uresniËitev predstavljenih priloznosti slovenskega turizma poleg velikega stevila obiskovalcev spletne strani www btps.si in novih idejnih pologov je btps prejela veË zanimivih energijskih pologov ki zajemajo tako finanËna sredstva mestna obËina ljubljana in banka hypo kot nepremiËnine hisi in travnik v z sloveniji ter prostori muzeja premoderne umetnosti v blizini geometriËnega sredisËa slovenije spomladi je prvi komitent prek btps energijskega pologa dobil sredstva za izdelavo poslovnega naËrta za svojo zamisel maja pa je bil objavljen tudi energijski polog mo koper ki je za uresniËevanja najboljsih btps idej na obmoËju njihove obËine namenila 20.000 evrov ideje Ëakajo vas veË informacij www.btps.si hkrati s projektom btps ki spodbuja prve korake pri uresniËevanju idej Ëetrto leto zapored teËe tudi projekt nagrajevanja turistiËnih novosti ki so ze uspesno zazivele sejalec je nagrada sto za ustvarjalne in inovativne dosezke v turizmu ki prispevajo k veËji prepoznavnosti turistiËne ponudbe slovenije na letosnji razpis se je s predprijavami odzvalo 20 turistiËnih ponudnikov in nastala je nova spletna stran s predstavitvami njihovih uspelih turistiËnih domislic poleg zanimivega branja obiskovalce na spletni strani Ëakata klasiËen in satelitski interaktivni zemljevid po katerem lahko od predprijave do predprijave potujejo prek spleta ali se na raziskovanje prijavljenih novosti odpravijo v prostem Ëasu na spletni strani je dodana tudi moznost oddaje komentarjev o posameznih novostih ki bodo v pomoË strokovni komisiji ta bo izbirala finaliste ki bodo nato pripravili podrobne prijave da bodo med njimi lazje izbrali zmagovalce bodo Ëlani komisije jeseni vse finaliste tudi obiskali sveËana podelitev zlatega srebrnega in bronastega sejalca bo potekala v sklopu slovenskega turistiËnega foruma konec leta napeto bo vse do razglasitve veË informacij www.slovenia.info/sejalec pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna 91 5-6/2007

[close]

Comments

no comments yet