Revija Lipov list 7/8/2007

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 7/8/2007

Popular Pages


p. 1

slovenska turisti»na revija mestna obËina velenje obiskovalcem veliko ponujajo zmago skobir letali©»e kot regijsko kroæi©»e danica zorko bistveno nespremenjene zna»ilnosti rok klanËnik æenske med tradicijo in velikimi priloænostmi svetovni dan turizma turizem odpira vrata æenskam najbolj©i turisti»ni spominek 2007 potnina plaËana pri poti 1102 ljubljana izdaja turisti»na zveza slovenije ©tevilka 7-8 letnik 49 ljubljana julij avgust 2007 -

[close]

p. 2

veË znanja za veË turizma turistiËn a trænic a spostovane dijakinje in dijaki mentorice in mentorji ravnateljice in ravnatelji predsednice in predsedniki turistiËnih drustev in zvez ter predstavniki ustanov s podroËja turizma v letosnjem solskem letu bomo ze petiË pripravili festival veË znanja za veË turizma namenjen dijakinjam in dijakom srednjih sol vseh programov in usmeritev vabimo vas da sodelujete na petem mednarodnem festivalu ki bo 18 aprila sklenjen s turistiËno trznico tako vas zelimo spodbuditi da tudi sami s svojimi zamislimi ki jih boste predstavili v raziskovalni nalogi in na turistiËni trznici prispevate k kakovostnemu razvoju slovenskega turizma vasi predhodniki so prekosili vsa priËakovanja in pokazali da prihodnost turizma stoji prav na mladih turizem je ena najbolj obetavnih razvojnih priloznosti in tudi turistiËna zveza slovenije si skupaj z drugimi turistiËnimi dejavniki prizadeva za dobro mednarodno bolj prepoznavno turistiËno ponudbo slovenije zato je letosnja tema festivala bogastvo gozdov od legend do naravne in kulturne dedi©»ine sodelovanje na festivalu vkljuËuje pripravo raziskovalne naloge in predstavitev turistiËnega proizvoda na turistiËni trznici pri tem skupinsko delo omogoËa predstavitve razliËnih podroËij ki oblikujejo turizem kot celoto priËakujemo da boste pod vodstvom mentorjev ob podpori vodstva sole in s sodelovanjem turistiËnih podjetij lokalnih mladinskih organizacij lokalne oblasti turistiËnih drustev in zvez pripravili raziskovalne naloge in predstavitev turistiËnega proizvoda ki naj bo usmerjen v · zasnovo nove konkretne turistiËne ponudbe ki bi lahko z bogastvom vasih gozdov od legend do naravne in kulturne dedisËine napravila vas kraj dozivljajsko se bolj zanimiv za domaËine domaËe in tuje turiste · oblikovanje turistiËnega proizvoda ki daje poudarek aktivnim dozivetjem oziroma zajema naravno ali kulturno dedisËino gozdnega bogastva vasega kraja ter predstavlja kakovostno nadgradnjo obstojeËe turistiËne ponudbe · analizo moznosti organizacije in izvedbe izbrane zamisli oziroma dejavnosti njene predstavitve in trzenja turistom oziroma drugim obiskovalcem vasega kraja · izdelavo turistiËnega spominka ki simbolizira sporoËilo vase zamisli in lahko predstavlja tudi odliËno trzno priloznost · poziv in spodbudo turistiËnemu drustvu v kraju in obËini predvsem pa zupanji ali zupanu da vase turistiËne dejavnosti podpre finanËno materialno moralno in kadrovsko ter jih vkljuËi v bodoËo ponudbo vasega kraja · v razmislek turistiËnim podjetjem agencijam hotelom gostincem in se komu da ste mladi lahko odliËni organizatorji turisti in bodoËi odjemalci njihovih storitev zato naj ze zdaj nekaj naredijo za vas rok za prijavo na festival je sreda 24 oktober 2007 izpolnjeno prijavnico ki je na spletni strani http www.turisticna-zveza.si/projekti1.php?pr=1 posljite na naslov turistiËna zveza slovenije miklosiËeva 38 1000 ljubljana rok za oddajo raziskovalnih nalog ki jih posljite na isti naslov je 15 februar 2008 vsa dodatna pojasnila dobite na turistiËni zvezi slovenije pri petri pistotnik oziroma karmen burger tel 01/43-41-675 ali 01/43-41-670 podrobni podatki o lanskem in letosnjem festivalu veË znanja za veË turizma so dostopni na spletnem naslovu http www.turisticna-zveza.si rubika znanje mladi in turizem .

[close]

p. 3

uvodnik trije vogali turizma pa se 123 svetovni dan turizma 123 k naslovnici mestna obËina velenje obiskovalcem veliko ponujajo 124 prireditve 37 sreËanje gorenjskih turistiËnih delavcev 128 negovska gorska pravda 128 praznik kruha 129 obiskan in odmeven festival 129 forma viva v makolah 131 veliki turisti»ni pogovor zmago skobir predsednik uprave aerodroma ljubljana letalisËe kot regijsko krozisËe 130 turizem odpira vrata zenskam 139 slovenija kolesari 140 podobe bistriskih domaËij 143 s kolesom od izole do kranja 144 iz dela obnova izvira dicove vode 145 s folkloro po evropi 146 uspesno prvo polletje 147 dan odprtih vrat 147 zanesljiv planinski smerokaz 147 novi turistiËni vodniki 148 mladi od plesa do pogaËe 149 spominki nadgradnja dedisËina 150 uvodnik trije vogali turizma pa ©e pravzaprav sem uvodnik æelel nasloviti ni fer!« ne nisem se ustrail dragega kolega borisa bajælja ki bi me okregal zaradi tujke preprosto spomnil sem se da bom danes pisal o moji materi zveni preveË cankarjansko niti ne moja mati je v gostinstvu ki je kot vemo eden temeljnih kamnov turizma preæivela 40 let ko to piem se sonËi nekje na djerbi toda da je sploh zaËela potovati na poËitnice v daljne kraje je morala kristusova leta in e veË streËi vino hrano kuhati kavo in z golimi rokami pomivati kozarce v 70-ih letih je bila najveËja nagrada ki jo je doæivela hilda klanËnik da je v kranjskogorskem hotelu kompas josip broz tito na drugem obisku zahteval da mu je postregla prav ona ne reËem imamo tudi mnogo mokih natakarjev kako da ne toda v sloveniji in mnogih drugih zahodnih dræavah je paË tako da gostinska podjetja za ank raje zaposlijo æenske kot moke pa ne zgolj zato ker so Ëedne in prijazne resnica je v tem da so æe po naravi bolj trdoæive in spretne od nas mokih in predvsem zato ker so pripravljene delati veË in za manj denarja in to je tisto kar ni poteno slovenski turizem je vse prepogosto poln samohvale imamo najlepo deæelo najlepe gore kratko a sanjsko lepo obalo najboljo hrano na svetu da o vinu ne govorimo in najbolj gostoljubne ljudi vsaj danes vsaj tokrat pozabimo na vse te superlative pa Ëe jim verjamemo ali ne pomislimo raje da je v slovenskem turizmu zaposlenih kar 60 odstotkov æensk ©e leta 1998 jih je bilo 65,7 odstotka torej dve tretjini vseh pa ne govorimo samo o direktoricah ki so v zanemarljivi manjini veË æensk je bilo samo e med finanËnimi posrednicami uËiteljicami in v zdravstvu deleæ zaposlenih turistiËnih delavk se vendarle nekoliko zniæuje toda e zdaleË pa nismo dosegli naËela da bi zaposleni za enakovredno delo prejeli enakovredno plaËilo zapovedano v direktivi evropske skupnosti 75/117/es izpred veË kot tridesetih let kot vemo je malo gospodarskih panog ki bi tako uspeno odpirala nova delovna mesta kot je turizem vendar niso dovolj delovna mesta temveË teje tudi njihova kakovost in plaËilo zanje zlasti kar se zaposlenih æensk tiËe to je sporoËilo letonjega svetovnega dne turizma in naega dananjega osrednjega Ëlanka rok klan»nik raziskave s podro»ja turizma bistveno nespremenjene znaËilnosti 132 kolesarski turizem 134 celo pomozna lezisËa 135 turisti»ne publikacije cerknisko in ptujsko jezero 136 med 137 postojnska jama vodnik 137 iz tujine pestra izbira 151 pomorski hamburg 151 gradovi parki in vrtovi 152 mesto umetnosti in kulture 152 slovenski turizem sloven©»ina in tuji jeziki tudi na spletnih straneh 153 predstavljamo vam predstavljanje slovenije japoncem 154 slovenija na bruseljskem letalisËu 154 sporo»ila zenske med tradicijo in velikimi priloznostmi 138 kakno veselje kako malo je potrebno na turistiËni kmetiji da se nam nasmehnejo najmlaji svetovni dan turizma osrednja slovenska proslava letosnjega svetovnega dneva turizma bo 27 septembra ob 11 uri na muzejskih vrtovih dolenjskega muzeja v novem mestu ob okrogli mizi bo tekel pogovor o vlogi in dosezkih zensk v turizmu slovenska turistiËna organizacija bo podelila priznanje naj menedzerki v turizmu in turistiËna zveza slovenije naj prostovoljki v turizmu v primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih muzeja 7-8/2007 123

[close]

p. 4

k naslovnici mestna obËina velenje velenje po velikosti peto slovensko mesto mnogi e vedno poznajo predvsem zaradi tamkajnjega premogovnika in proizvajalca bele tehnike ter druge opreme za dom gorenja vendar je urbano srediËe ©aleke doline z okolico vedno bolj prepoznavno tudi kot turistiËna destinacija svojo priloænost so velenjski turistiËni delavci nali predvsem v kongresnem portnem in izobraæevalnem turizmu s slednjim mislimo predvsem razliËne programe za olske in druge skupine med katerimi so najbolj prepoznavni tisti z okoljskimi vsebinami ter kot organizatorji velikih organizacijsko zahtevnih prireditev v velenju imajo za svojo turistiËno prihodnost smele naËrte ki so vezani predvsem na velike vodne povrine zaradi izkopavanja premoga nastalih jezer na bogato industrijsko in tehniko dediËino pa tudi na razcvet kulturne in prireditvene dejavnosti ki jo bo prinesla nominacija velenja in partnerskih mest vzhodne kohezijske regije za evropsko prestolnico kulture 2012 lahko nam verjamete da zna velenje ki je nenazadnje æe vrsto let med mesti prejemniki nagrad in priznanj za urejenost obiskovalcem ponuditi marsikaj in nekaj tega vam predstavljamo v nadaljevanju obiskovalcem veliko ponujajo sreËko meh velenjski æupan ©e mnogo priloÆnosti pred leti smo izoblikovali geslo velenje mesto priloænosti velenje je v svoji sicer razmeroma kratki zgodovini leta 2009 bo mesto praznovalo 50 obletnico resniËno ponudilo priloænost mnogim tevilni so tu nali svoje delo dom prepriËan sem da je priloænosti e vedno veliko in da jih bomo znali izkoristiti velenje so tako kot vsak kraj predvsem njegovi prebivalci ljudje ljudje so tisti ki nae ime ponesejo v svet uspeni gospodarstveniki portniki glasbeniki ustvarjalci na podroËju kulture predvsem pa se mi zdi pomembno da smo velenjËani ljudje ki znamo sobivati biti strpni ter ohranjati mladostno energijo s katero odgovarjamo na izzive Ëasa in pravijo da smo res dobri gostitelji ne verjemite govori veËji dogodki v septembru pikin festival v velenju vsako leto v septembru pripravijo najveËji slovenski otroki festival ki ga obiËe veË kot 100.000 otrok in njihovih spremljevalcev letonji æe osemnajsti pikin festival bo med 16 in 22 septembrom najbolj zabaven bo zadnji dan festivala sobotni pikin dan evropsko cvetliËarsko prvenstvo med 28 in 30 septembrom bo velenje cvetliËarska prestolnica evrope gostilo bo namreË evropsko prvenstvo v floristiki na katerem bodo sodelovali dræavni prvaki iz 20 dræav v nedeljo 30 septembra si lahko v velenjski rdeËi dvorani ogledate veË kot 120 razstavljenih cvetliËarskih mojstrovin sreËko meh cam pridite in se prepriËajte veseli vas bomo pa sreËno sreËno je rudarski pozdrav moËno zasidran v velenjsko tradicijo jesenski sejem na velenjskem titovem trgu ob katerem stoji velik kip josipa broza tita bo zelo æivahno v soboto 29 septembra ko tu pripravljajo zanimiv jesenski sejem s tevilnimi prodajno-razstavnimi stojnicami razstavami pokuinami domaËih dobrot ter z glasbenimi in s plesnimi nastopi pridih podeæelja v sodobnem mestu vas bo gotovo navduil 124 7-8/2007

[close]

p. 5

srednjeveki dan velenjski grad se bo v nedeljo 30 septembra vrnil v Ëas srednjega veka vabljeni na zanimivo prireditev srednjeveki dan na gradu muzej velenje na velenjskem gradu vzpon do velenjskega gradu vas bo nagradil s Ëudovitim pogledom na mesto v gradu ima prostore muzej velenje z enajstimi zanimivimi stalnimi muzejskimi zbirkami redno pa pripravljajo tudi obËasne razstave in tevilne prireditve sklop dogodkov ob obËinskem prazniku 20 september je praznik mestne obËine velenje zato je v tudi sicer vedno æivahnem mestu september e posebej pester in poln dogodkov v Ëasu med 1 septembrom in 15 oktobrom se vsako leto zvrsti veliko prireditev posveËenih obËinskemu praznovanju trc jezero ob obisku velenja se vsekakor odloËite tudi za sprehod ob velenjskih jezerih v trc jezero lahko preæivite prijeten portno-druæaben dan Ëe pa boste æeleli tu ostati Ëez noË vabljeni v velenjski avtokamp tik ob velenjskem jezeru vredno ogleda muzej premogovnitva slovenije muzej premogovnitva slovenije je zagotovo ena veËjih slovenskih turistiËnih atrakcij podajte se na avanturo 180 metrov pod zemeljsko povrje spoznajte æivljenje in delo rudarjev nekoË in danes ter v podzemlju zauæijte pravo knapovsko malico ogled muzeja lahko dopolnite z zanimivimi programi ki jih obiskovalcem ponuja intitut za ekoloke raziskave erico velenje na privlaËen naËin vam bodo predstavili nastanek jezer v ©aleki dolini in druge velike spremembe ki jih je dolina doæivela v 20 stoletju 7-8/2007 125

[close]

p. 6

mestna obËina velenje leto ustanovitve 1994 obËinski praznik 20 september Æupan sreËko meh »astni obËani franc leskoek luka nestl ægank dr matjaæ kmecl mag ivan marin dr milan æevart pristojna upravna enota ue velenje povrina 83,5 km2 ©t krajevnih skupnosti in mestnih Ëetrti 19 sosednje obËine polzela ©otanj ©martno ob paki slovenj gradec mislinja dobrna æalec prijateljska in partnerska mesta in obËine albacete ©panija udine italija esslingen nemËija vienne francija schiedam nizozemska neath port talbot velika britanija piotrkow trybunalski poljska split hrvaka jurga rusija omsk rusija st pölten avstrija dalian kitajska quigdao kitajska ©tevilo prebivalcev obËine 33.775 31 12 2006 od tega 17.135 mokih in 16.640 æensk ©tevilo prebivalcev mesta velenje 26.742 31 12 2002 povpreËna starost 31 12 2004 36,8 zanimiva mestna arhitektura z arhitekturnega vidika je velenje zagotovo posebnost med slovenskimi mesti slovi predvsem po arhitekturi iz obdobja moderne priporoËamo ogled titovega trga sonËnega parka doma kulture galerije ljudske univerze mestne hie knjiænice navduila pa vas bo tudi primestna vila herberstein podeæelje v velenju ni privlaËno le njegovo srediËe ampak tudi podeæelje tu so tevilne sprehajalne pohodnike in kolesarske poti bogata naravna in kulturna dediËina dobrote domaËih kmetij nekaj namigov ©aleka planinska pot turistiËna in kolesarska pot po vinski gori vinska cesta v ©entilju ©alek desetminutni sprehod ob paki vas iz srediËa mesta pripelje do zanimivega naselja ©alek ki je pred leti prejelo priznanje turistiËne zveze slovenije za najlepe urejeno staro krajevno jedro tu si lahko ogledate enega najlepih sakralnih spomenikov ©aleke doline cerkev sv andreja ali pa se sprehodite do razvalin gradu ©alek ki velja za najstarejo grajsko stavbo v dolini pokrovitelj projekta turizmu pomaga lastna glava 126 7-8/2007 foto barbara pokorny milan mari» uros kotnik alojz hudarin matej vrani» arhivi muzejev

[close]

p. 7

soboto 22 septembra ko bo v velenju pripravila prav poseben pikin dan s tevilnimi gosti s podelitvijo najvijih festivalskih priznanj zlatih pik ter z mnogimi preseneËenji veË informacij o festivalu www.pikinfestival.org pikastih osemnajst v velenju bo sredi septembra najveËji slovenski otroki festival ki ga skupaj prirejajo medobËinska zveza prijateljev mladine velenje knjiænica velenje ter mestna obËina velenje osrednja tema letonjega festivala ki bo v velenju æe osemnajstiË bo pikastih osemnajst »astna pokroviteljica festivala pa je priljubljena violinistka anja bukovec glavno prizoriËe festivalskih dogodkov bo tudi letos na turistiËno-rekreacijskem centru ob velenjskem jezeru sicer pa bo v tednu od 16 do 22 septembra vse mesto pikasto obarvano poleg stotih pikinih ustvarjalnih delavnic ki bodo v beli dvorani in na prostem potekale ves teden bo mogoËe na prizoriËih trc jezero obiskati tudi pikino knjiæno menjalnico pikin tabor pikino poto banko in trgovino mogoËe bo posedeti v pikini kavarni si privoËiti pikine palaËinke ali pa se pozabavati v pikinem zabaviËu pika bo tudi letos mlade planince popeljala na planinski pohod v okolico velenja na velenjskem jezeru pa pripravila pikino jadralno regato vsa festivalska dogajanja bo spremljal pikin radio æivahno bo tudi v srediËu mesta organizatorji bodo poskrbeli za bogat izbor lutkovnih gledalikih in plesnih predstav ki bodo na tirih odrih velikem malem pravljiËnem in lutkovnem potekale od ponedeljka 17 septembra do petka 21 septembra ljubitelji plesa bodo zagotovo uæivali na prireditvi pika miga kjer se bodo sreËale otroke plesne skupine iz vse slovenije na tevilnih razstaviËih v srediËu mesta pa bodo postavljene pikine razstave organizatorji pripravljajo pikin literarni nateËaj tudi letos pa bo v okviru pikinega festivala potekala Ëlovekoljubna akcija novo sonce pika pomaga pika nogaviËka bo 18 festival odprla z veliko zabavo v nedeljo 16 septembra na trc jezero sledil bo teden pikaste zabave in smeha najbolj æivahen dan pa pika napoveduje za cvetli»arska prestolnica priprave na najveËje evropsko cvetliËarsko tekmovanje ki poteka le enkrat na tiri leta so æe v polnem zamahu soorganizatorja obrtna zbornica slovenije in mestna obËina velenje priËakujeta poleg domaËih obiskovalcev tudi veliko ljubiteljev cvetja iz tujine prijavilo se je namreË kar dvajset dræavnih cvetliËarskih prvakov uveljavljenih floristov izdelali bodo stodvajset vrhunskih cvetliËnih kreacij soorganizatorja pa pripravljata tudi vrsto drugih spremljajoËih dogodkov ki bodo obogatili velenje in slovenijo zadnji vikend v septembru tekmovanje bo potekalo v rdeËi dvorani v velenju in na mestnem otrokem igriËu ob dvorani tekmovalci se bodo pomerili v estih tekmovalnih temah prav vse bodo lahko spremljali tudi gledalci · pikina pojedina petek 28 9 ob 10:00 rdeËa dvorana · poroËni opek petek 28 9 ob 12:30 rdeËa dvorana · nasad v posodi petek 28 9 ob 17:00 mestno otroko igriËe ob rdeËi dvorani vstop prost · joæe pleËnik sobota 29 9 ob 9.30 rdeËa dvorana · ©opek sobota 29 9 ob 18.15 rdeËa dvorana · preseneËenje sobota 29 9 ob 19:00 rdeËa dvorana v soboto bodo na sveËani veËerni prireditvi razglasili zmagovalca v nedeljo pa bodo vse evropske cvetliËne kreacije na ogled na razstavi ki se v naslednjih letih v sloveniji zagotovo ne bo ponovila slovenijo bo na evropskem cvetliËarskem tekmovanju zastopal matjaæ begu iz kranja aktualni dræavni prvak v floristiki matjaæ begu nadaljuje druæinsko cvetliËarsko tradicijo in je predstavnik æe tretje generacije spletna stran z dodatnimi informacijami www.florist.si 7-8/2007 127

[close]

p. 8

prireditve ne prezrite gostinsko turisti»ni zbor vseslovenska predstavitev kulinariËnih in drugih strokovnih spretnosti in znanj tokrat æe 54 zapored bo letos na gostinsko turistiËnem zboru med 8 in 10 oktobrom v podËetrtku zaposleni in dijaki gostinsko turistiËnih ol se bodo pomerili v æe uveljavljenih tekmovalnih disciplinah in pokazali najbolje kar znajo v svoji stroki za zagotavljanje vsestranskega zadovoljstva svojih gostov hkrati bodo spoznali novosti in doseæke nekaj Ëasa pa namenili tudi prijetnemu druæenju ne prezrite gorenjska turistiËna zveza in turistiËna drutva kranjska gora rateËe-planica gozd martuljek dovje-mojstrana ter obËina kranjska gora vas vljudno vabimo na 37 sre»anje gorenjskih turisti»nih delavcev 12 ptki delamo v turistiËnih drutvenih organizacijah sreËanje bo v soboto 6 oktobra 2007 ob 18 uri v portni dvorani vitranc v kranjski gori sreËanje gorenjskih turistiËnih delavcev je skupna prireditev lokalnega turistiËnega drutva ali drutev obËine v kateri je sreËanje in gorenjske turistiËne zveze namen sreËanja je druæenje Ëlanov turistiËnih drutev spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti izmenjava dobrih praks in podelitev priznanj zasluænim drutvom prostovoljcem ali skupinam ki delujejo v drutvih ali na podroËju turistiËne dejavnosti letonje sreËanje bo v kranjski gori kjer so moËi zdruæila vsa tiri drutva v obËini s pomoËjo obËine kranjska gora bodo pripravila oglede muzejev in krajev od dovja mojstrane do rateË in planice pred in v dvorani vitranc bo pester kulturni program s prikazom kmeËkih opravil harmonikarji maæoretkami folklorno skupino obiskala nas bo tudi teta pehta sledil bo uradni del z podelitvijo priznanj nato pa zabava z narodnozabavnim ansamblom informacije o sreËanju dobite na gorenjski turistiËni zvezi ali v turistiËnem drutvu iz vaega kraja sebastjan gubi» grof in grofica negovske gospoËine in Ëastni obËan obËine gornja radgona slavko lonËariË prangerjada negovska gorska pravda letonja jubilejna 10 prangerjada je bila sredi avgusta v starem trgu pri koËevju vseslovenske prireditve na kateri se vsako leto v drugem kraju slovenije sreËajo prangerski kraji ki imajo e ohranjen pranger in med njimi je tudi negova se je udeleæilo tudi turistiËno drutvo negova spodnji ivanjci ki je uprizorilo sojenje z gorsko pravdo in ponovno navduilo domaËine in goste iz negove se je podalo na pot 65 domaËinov Ëlanov drutva ki so v srednjevekih kostimih pomagali prikazati Ëas obdobja prangarjev in ponovno smo bili v najveËji zasedbi z nami je bil tudi Ëastni obËan obËine gornja radgona in Ëlan drutva slavko lonËariË ki je v Ëastni loæi sedel s koËevskim æupanom jankom vebrom in drugimi visokimi gosti vsemi srednjeveko obleËenimi pravimi grofi drutvo se je na stojnici predstavilo z domaËimi dobrotami in vinom vinogradnikov fleisingerja in lonËariËa z nami je bil grajski zeliËar andrej coklin seveda smo promovirali vse naravne danosti in lepote negove in okolice ter celotno obËino gornja radgona zlatko mulec 128 7-8/2007

[close]

p. 9

ix mednarodni glasbeni festival mladih postojna 2007 obiskan in odmeven festival turistiËno drustvo postojna letos organizira ze ix mednarodni glasbeni festival mladih postojna 2007 katerega glavni pokrovitelj je zavarovalnica triglav d d festival so omogoËili in podprli se slovenska turistiËna organizacija postojnska jama turizem d d in obËina postojna veËerni koncerti v jamskem dvorcu in matineje na plosËadi pred postojnsko jamo so lepo sprejeti med turisti ki obisËejo krasko lepotico in obËinstvom na veËernih koncertih gumin gemona praznik kruha na povabilo turistiËnega drutva pro glemona se je turistiËna zveza gornjega posoËja tzgp sredi avgusta udeleæila letos prviË organizirane prireditve namenjene ohranjanju dediËine in skrivnosti peke domaËega kruha praznika kruha in glasbe v guminu gemona italija na prireditvi so sodelovali domaËi peki iz furlanije gostje iz avstrije in sicer dve z guminom pobrateni koroki mesti kot gostje iz slovenije pa turistiËna zveza gornjega posoËja z izvrstnima pripravljavkama domaËega kruha in peciva gabrijelo levpuËek iz tolminskega loma in majdo paviË iz tolmina organizator je tzgp vkljuËil v tridnevni program s promocijsko predstavitvijo slovenskih kruhov in delavnicami peke kruha za otroke predstavnice zveze smo na prireditvenem trgu najprej postavile razstavo domaËega kruha in sicer ajdov hleb z orehi meano belo in ajdovo zamotano truco pletenice mleËni kruh ræen hleb s semeni koruzni hleb in raËke hlebe in truce smo razstavile v pletenih koarah z domaËimi vezenimi prtiËi in okrasile s pripomoËki za peko ekoloka kmetija seljak z logarË nam je priskrbela tudi razliËno klasje in zrnje ki smo ga razstavili poleg ustrezne vrste kruha razstava je vzbudila veliko zanimanje e veËje pa sama delavnica peke kruha za izvedbo katere smo poæeli nemalo obËudovanja in pohval gabrijela levpuËek sicer dobitnica 12 zlatih in po veË srebr nih ter bronastih priznanj za kruh potice in drobna peciva na tradicionalni ptujski prireditvi dobrote slovenskih kmetij in majda paviË izkuena slaËiËarka in lastnica nekdanje priznane slaËiËarne jeæek sta tevilnim otrokom in niË manj tevilnim odraslim prikazali pripravo pletenic ptiËkov in raËk iz mleËnega kruha zamotanega kruha iz bele in ajdove moke ter sirovih truËk veselje je bilo gledati nerodne a pridne roËice deklic in deËkov ki so se po najboljih moËeh trudile valjati mokati vleËi in prepletati testo ga krasiti in oznaËevati v nestrpnem priËakovanju kdaj bodo izdelki peËeni smo na koncu vsi preseneËeni ugotavljali kako lepo so jim raËke in ptiËki uspeli vsak je lahko dieËe pecivo z zlato zapeËeno skorjico odnesel domov odrasli so se izjemno zanimali za recepte za pripravo razliËnih vrst slovenskega kruha nekateri so povedali tudi svoje izkunje pri peki in rade volje prisluhnili drobnim skrivnostim obeh gospodinj ki nista skoparili z informacijami tako za razstavo kot za izvedbo delavnice so nam udeleæenci vsi po vrsti Ëestitali in nas spraevali ali bomo naslednje leto spet prili mnogim je bilo æal da so zamudili prikaz in prili ele na koncu ko je bil kruh æe peËen razveselili pa so se lahko ko smo razstavljeni kruh na koncu razrezali in razdelili veliko obiskovalcev se je posluæilo tudi razstavljenega prospektnega materiala besedilo in foto mojca rutar veËji del festivala je ze minil ostajata se koncerta dveh simfoniËnih orkestrov mladih glasbenikov v jamskem dvorcu in sicer v soboto 27 oktobra ob 19 uri nastop simfoniËnega orkestra zveze primorskih glasbenih sol ter zakljuËek festivala v soboto 10 novembra ob 19 uri ko bo nastopil mladinski orkester srednjeevropske pobude cei youth orchestra pod vodstvom igorja kureta corettija oba koncerta obetata se obilo glasbenih uzitkov letosnji festival je potekal z razliËnimi vokalnimi zasedbami godalnimi in simfoniËnimi orkestri ter orkestrom akordeonistov z domaËo in mednarodno zasedbo izvajalcev prvi izmed sedmih koncertov je bil konec julija v jamskem dvorcu ko je nastopil akademski komorni orkester akordeonistov tutti iz belorusije sledil je poznoavgustovski tradicionalni koncert v cerkvi sv ©tefana v postojni v izvedbi kd musica noster amor postojna s pevcema tenoristom miranom æitkom in baritonistom simonom novakom ter patricijo peËar kumar na orglah turiste pred postojnsko jamo je razveselil mladinski pevski zbor vesna iz moskve ki je tudi nastopil se avgusta drugo septembrsko nedeljo je z matinejo nastopil na plosËadi pred postojnsko jamo godalni orkester glasbene sole postojna pod vodstvom marinke kukec juriË obËinstvo je navdusila tudi angleska vokalna skupina voces 8 iz anglije ki je tri dni kasneje nastopila v dvorani hotela jama mednarodni glasbeni festival postojna postaja vse bolj prepoznaven obiskan in odmeven saj poskusa vnesti med gosti poletno popestritev in prijazen sprejem pred postojnsko jamo ter za glasbene sladokusce pestre poletne veËere v prijetnem ambientu jamskega dvorca marica gomba» 7-8/2007 129 pokrovitelj projekta turizmu pomaga lastna glava

[close]

p. 10

veliki turisti»ni pogovor sliati je pritoæbe da je ljubljansko letaliËe drago zmago skobir predsednik uprave aerodroma ljubljana pravi ne zaradi letalikih storitev temveË zaradi drugih dajatev kot so priletne varnostne takse in cena za kerozin ki naj bi jo regulirala dræava kar 17 milijonov evrov je veljala naloæba prve faze modernizacije ljubljanskega letaliËa na brniku ki se zdaj imenuje letaliËe joæeta puËnika ljubljana odprli smo nov terminal kakovosten in klimatiziran prostor velik 5000 kvadratnih metrov prilagojen je schengenu ki bo veljal na letaliËu od marca prihodnjega leta novost so tudi tirje letaliki mostovi za velika letala gre za neposreden vstop v letala vsaj v zgornjem delu terminala na ploËadi bo tako lahko parkiranih veË letal saj se bodo priklopila z nosom na mostove izkoriËenost ploËadi bo veËja terminal t1 seveda ne bo poseben magnet za prihod novih prevoznikov na brnik pripeljalo jih bo le kakovostno in prodorno træenje koliko novih potnikov priËakujete letos na letaliËu lani smo jih nateli 1,33 milijona brækone jih bo letos za okrog dest odstotkov veË priËakujemo okrog 1,5 milijona potnikov po koncu predsedovanja slovenije eu v drugi polovici prihodnjega leta naËrtujete zaËetek gradnje druge faze napovedujete da pred prijavnimi linicami ne bo veË gneËe saj bo lahko hkrati odprtih kar 36 okenc za prijavo leta kakne novosti e naËrtujete gre za terminal 2 ki bo naa nova tehnoloka zgodba saj bo sodobna oprema omogoËila tudi nakup letalskih vozovnic prek interneta in tudi mobilnikov gneËe pri registraciji potnikov in prtljage ne bo pot do letal bo hitra in enostavna kakna bo skupna naloæba za drugo fazo okrog 40 milijonov evrov bo druga faza zakljuËena leta 2009 takni so naËrti in upamo da jih bomo uresniËili zmago skobir predsednik uprave aerodroma ljubljana letali©»e kot regijsko kroÆi©»e skega jugovzhoda projekt ups æe deluje pri nas ima bazo iz slovenije servisira vse republike nekdanje jugoslavije cesto in nebo æe imamo pripeljati bo treba e æeleznico dræava je æe obljubila krak do brnika od nove æeleznike proge ljubljana jesenice ki naj bi bila dvotirna ali naËrtujete tudi novo vzletno-pristajalno stezo zagotovo je ne bomo zgradili prej kot v petnajstih letih gorivo za 20 do 30 odstotkov draæje kot v zahodni evropi ideja je da bi dræava cene kerozinu doloËila kot pri normalnem bencinu na podlagi borzne cene in omejenih maræ kdo bo petrolu pokril razliko upam da bomo nali dogovor zneski ne bi bili previsoki veËji bi moral biti interes da pristaja pri nas Ëim veË letal s potniki tudi pri priletnih in drugih taksah moramo biti poslovno-træno proæni in realni vodstvu easyjeta smo obljubili da bomo skuali reiti probleme vsaj za kerozin letaliËe je predrago ©tevilni letalski prevozniki oËitajo ljubljanskemu letaliËu da je predrago easyjet je na primer æe zagrozil da bo ukinil svojo londonsko linijo zaradi previsoke cene kerozina ne skrivam dejstev zares so se tevilni prevozniki æe pritoæili toda ne zaradi letalikih storitev temveË zaradi drugih strokov kot so priletne takse cene za kerozin in druge takse ki jih je treba seveda plaËati tudi na tujih letaliËih kaæe da prihaja e ekoloka taksa njeno viino e usklajuje evropska unija moja teza je slovenski trg je majhen in tudi e precej nerazpoznaven postajamo nekonkurenËni v poplavi ponudb denimo v vzhodni evropi konkurenta sta denimo romunija in bolgarija kaj predlagate s petrolom smo nali skupni jezik da bi bile cene za kerozin primerljive z evropskimi problematiËne so zlasti cene za cargo prevoznike pri nas je letaliko mesto naËrtujete tudi tretjo fazo letaliko mesto kaken je koncept tega projekta kdo ga bo financiral tudi dræava od dræave ne bo denarja æe zdaj ni sofinancerka naih naloæb letaliko mesto-airport city je ideja za priliv novih prihodkov in zasluæka letaliËe namreË ni le infrastruktura je gospodarska druæba zlasti pa igralec na trgu vedno bolj mesto bo moænost za træenje zgradili bomo turistiËno-poslovni center s hotelom rekreativnim srediËem in novimi skladiËnimi prostori prvi objekt bo konËan æe letos zgrajen bo nov logistiËni center dhl ki je specialist za hitre poiljke v mesto æelimo povabiti tudi veËje multinacionalke ki bi imele v njem svoja zastopstva in servisirale obmoËje evrop brnik bo regijsko kroæiËe ljubljansko letaliËe naj bi postalo vodilno regijsko kroæiËe ali je ta zamisel stvarna ali zgolj æelja kakna so pravzaprav merila da bi lahko bilo regijsko to je naa vizija ki pa ima æe temelje v geografski legi letaliËa smo pravzaprav sredi evrope zelo pomemben pogoj je da bomo imeli tako ponudbo letalskih prevozov rednih in Ëarterskih da bo nae letaliËe zanimivo za potnike na primer v krogu 150 kilometrov æelimo si e veË linij e veË povezav z glavnimi mesti dræav mreæne in Ëarterske pa cargo na strokovnem svetu ministrstva za gospodarstvo ste predlagali zdruæitev slovenskih letaliË gre za konzorcij ali kakno drugo obliko zdruæevanja 130 7-8/2007

[close]

p. 11

nisem za fiziËno zdruæitev to ni bila misel mojega predloga sem nasprotnik taknih potez ne æelim holdingov ali form ki diijo po administrativnih reitvah gre za strateko odloËitev vseh slovenskih letaliË zavzemam se za krovni slovenski spot zdruæenje ki bi se dogovarjalo o razvoju prepreËil naj bi podvajanje linij nizkocenovniki so posel kaj je pomenil prihod nizkocenovnikov na ljubljansko letaliËe posel ali le stroke za promocijo absolutno posel njegov deleæ je 80-odstoten le 20 odstotkov so stroki za promocijo ki so neznatni Ëe upotevamo potronjo turistov ki so postali odliËni ambasadorji slovenije kolikna je bila naloæba spota spot interesno gospodarsko zdruæenje slovenian power of tourism deluje na principu pristojbin ki jih plaËujejo turistiËni partnerji nobenih skrivnosti ni od 30 do 50.000 evrov znaa letni vloæek ki je naloæba v eno linijo in sicer za oglaevanje na internetu ali klasiËno oglaevanje na raznih predstavitvah delavnicah borzah stroek je zelo majhen v primerjavi z uËinki naloæba je donosna spot je pripeljal na brnik easyjet in wizzair kakni so e njegovi naËrti mar ni malce zaspal priznam po prihodu easyjeta in wizzaira smo v spotu malce popustili gre celo za stagnacijo ni bilo odgovora na vpraanje kako naprej trËili smo zlasti ob problem cen hkrati pa so se spremenile razmere na trgu dokler se niso pojavile na njem poljska »eka slovaka romunija bolgarija smo bili za druge nizkocenovnike leta 2004 in 2005 zanimiv trg dejstvo pa je da so stroki pri nas viji slovenski trg pa je majhen nizkocenovniki iËejo dvosmerni promet potnikov linija ki pripelje potnike le v dræavo je kratkega diha ryanair pristaja na mariborskem letaliËu Æe vseskozi podpirate razvoj mariborskega letaliËa kaj mu predlagate ryanair naj bi pristajal v mariboru dnevno prihod irskega prevoznika je spodbuden zaËetek njegovo londonsko linijo bo treba zadræati tudi v zimskem Ëasu ©tajerci naj bi se z irci ali drugimi prevozniki dogovorili za nove linije jasno pa jim bo treba povedati koliko potnikov se bo vrnilo v london ali drugam najveËja priloænost za maribor je trg avstrijske ©tajerske saj gradec zdaj jemlje potnike severovzhodni sloveniji poiskati pa bo treba destinacije ki bodo zanimive za to regijo potnike bi bilo treba peljati do kriæiËa od koder bi lahko potovali naprej prvonagrajena cerkvena ograja mihaela kritofa umetnost in druæenje z domaËini forma viva v makolah dober teden dni je 24 kiparjev in 26 slikarjev iz osmih dræav turËije romunije hrvake avstrije nizozemske francije zimbabveja in slovenije v makolah ustvarjalo umetnine na prostem formo vivo je v ta kotiËek dravinjske doline na obronkih haloz pripeljal ljubiteljski kipar ivan dvorak po petih letih je dvorakov festival prerasel v mednarodno sreËanje uglednih ustvarjalcev od blizu in daleË akademskih kiparjev in samoukih rezbarjev panoramskih slikarjev zaËetnikov in izkuenih mentorjev danes si je na okrog sedem kilometrov dolgi poti makolske forma vive mogoËe ogledati kar 83 skulptur letonja peta izvedba je pritegnila tevilne goste med drugimi tudi veleposlanico republike turËije v sloveniji njeno ekscelenco sino baydu ki je prila je na povabilo turke slikarke mizyal karabiber nacaroglu za vsakega od sedmih dni festivala je kud for ma viva pripravil spremljevalni program tako da so se kiparji na razliËnih krajih ob veËerih sreËevali in se druæili z domaËini zvrstili so se koncerti v vinskih kleteh druæabne igre na domaËijah turistiËni posvet o sobodajalstvu otroke likovne delavnice radijska oddaja s pogovori s kiparji v æivo rock koncert in folklorna revija posvet o zakonskih spremembah pri oddajanju sob je na gradu ©tatenberg vodila sneæana ©kerbinc iz turistiËno gostinske zbornice slovenije zanimanje domaËinov pa je bilo precejnje ker sta istega dne potekali kar dve pomembni turistiËni prireditvi podobe bistrikih sodelovanje s turistiËnimi drutvi sodeluje druæba aerodrom ljubljana tudi s turistiËnimi drutvi ali regijsko turistiËno zvezo neposredno sodelujemo s turistiËnim gospodarstvom zato je nastal tudi spot ki sodeluje s slovensko turistiËno organizacijo na temeljni cilj je privabiti Ëim veË tujih gostov neposredno ne sodelujemo s subjekti na niæjih ravneh z lokalnimi organizacijami turistiËno zvezo in drutvi ki so vkljuËena v nacionalni turistiËni koncept oziroma razvojno strategijo kakna pa naj bi bila vloga turistiËnih drutev ki delujejo na obmoËju blizu letaliË nastaja nova ideja gre za destinacijski menedæment lokalne skupnosti tudi turistiËna drutva naj ne bi le aktivno sodelovale pri træenju temveË pri oblikovanju storitev za turiste ki bi prileteli z letali s turisti bi se aktivno ukvarjali pri tem bi lahko sodelovala tudi turistiËna drutva potnik ki pride k nam ne bi smel biti prepuËen samemu sebi na naem letaliËu bomo zagotovili prostor za delovanje destinacijskega menedæmenta ali ste Ëlan turistiËnega drutva nisem zakaj bi le bil sem pa pripravljen sodelovati z drutvi jim posredovati svoje znanje in predloge besedilo in foto manfred mer©nik nagrajencem po 400 evrov strokovna ocenjevalna komisija je razglasila pet enakovrednih nagrad in vsakemu nagrajencu namenila enako denar no nagrado po 400 evrov organizatorji pa so ostali zvesti naËelu razvrstitve od prvega do petega mesta in tako namenili prvo nagrado mihaelu kritofu umetnostnemu kovaËu iz maribora drugi je bil janez grauf tretji stefan curelaru romunija Ëetrti franci »ernelË in peti henk korthuys nizozemska domaËij na keblju in forma viva makole si ju je v spremstvu predsednika tz slovenska bistrica lepolda turka ogledala tudi glavna tajnica turistiËne zveze slovenije karmen grebenc burger besedilo in foto bojan sini» 7-8/2007 131 pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna

[close]

p. 12

zajetje raziskave s podro»ja turizma odstotka med zaposlenimi in samozaposlenimi se jih je v za turistiËna potovanja domaËega prebivalstva v letu 2006 bistveno nespremenjene zna»ilnosti o zasebnih in poslovnih potovanjih dræavljanov slovenije poroËamo v lipovem listu æe od leta 2000 ko je statistiËni urad rs slovenske statistiËne standarde prilagodil evropskim in zaËel z rednim Ëetrtletnim spremljanjem poËitnikih navad domaËih prebivalcev rezultati lanskoletnih Ëetrtletnih anket strnjeni na letno raven so bili objavljeni v posebni 43 stranski publikaciji statistiËne informacije t 51 16 julija 2007 v nakladi 55 izvodov tabele in komentar je pripravila edita glinek za angleki prevod besedila pa je poskrbel boris paniË k sodelovanju v telefonski anketi je bilo tudi tokrat povabljenih 15.000 oseb starejih od 15 let po tri tisoË v prvih treh in 6000 v Ëetrtem Ëetrtletju vendar je na anketna vpraanja odgovorilo samo 63,6 odstotka povabljenih 20,6 odstotka jih je sodelovanje odklonilo ostali niso sodelovali iz drugih razlogov mlajih od 15 let ki jih anketa ne zajema a so prav tako zanimiva turistiËna kategorija je v sloveniji okrog 15 odstotkov na zasebna in poslovna turistiËna potovanja se je leta 2006 odpravilo blizu 1.073.000 prebivalcev slovenije oziroma 62,2-odstotni deleæ izbrane populacije leto prej 1.063.000 oseb ali 62 odstotkov izbrane populacije opravili so 5.423.615 turistiËnih potovanj od tega 4.765.250 zasebnih in 658.365 poslovnih leto prej okrog 3.900 tisoË zasebnih in 699 tisoË poslovnih medletna primerjava pokaæe da je lanskoletno skupno tevilo udeleæencev potovanj poraslo za slab odstotek da je bilo zasebnih potovanj bistveno veË kot leto prej tevilo poslovnih pa je nazadovalo tudi lani si je veËina potujoËih slovencev 1036 tisoË privoËila vsaj eno dalje turistiËno potovanje z najmanj tirimi prenoËitvami leto prej okrog 1014 tisoË dnjih dveh letih odpravilo na turistiËno potovanje nekaj prek 72 odstotkov in med brezposlenimi lani æe skoraj polovica 48,7-odstotni deleæ leto prej 40,9-odstotni deleæ najmanj turistiËnih potovanj si privoËijo upokojenci leta 2006 je bil deleæ potujoËih med upokojenci 39-odstoten leto prej 37,8odstoten æe konstantne so ugotovitve da se odpravijo na turistiËna potovanja pogosteje prebivalci mest in primestnih okolij prek 70 odstotkov in redkeje ljudje s podeæelja ter da si redkeje privoËijo turistiËna potovanja tisti ki æivijo sami lani je bil deleæ samo 35,5-odstoten in leto prej e manj samo 34,3-odstoten in najbolj pogosto tisti ki æivijo v tri ali tiriËlanskih gospodinjstvih lanskoletni deleæ je dosegel 69,7 odstotka leto prej e 71,1 odstotka zasebna potovanja med vsemi opravljenimi zasebnimi potovanji je bilo lani 1.807.380 ali 37,9 odstotka daljih s tirimi in veË prenoËitvami ter 2.957.870 ali 62,1 odstotka krajih z eno do tremi prenoËitvami oziroma leto prej 42,1 odstotka daljih in 57,9 odstotka krajih veË lanskoletnih zasebnih potovanj so opravili slovenci v domovini 2.568.838 ali 53,9 odstotka leto prej le 45,6 odstotka in manj v tujini 2.196.412 ali 46,1 odstotka leto prej 54,4 odstotka dalja zasebna potovanja so bila zveËine usmerjena v tujino leta 2006 so dosegla 72,4-odstotni deleæ in leto prej 73,9-odstotnega za kraja zasebna potovanja pa je bila bolj zanimiva domovina leta 2006 so dosegla 70-odstotni deleæ in leto prej 59,8-odstotnega glavni razlog za zasebna potovanja tako doma kot v tujini je æe vsa leta preæivljanje prostega Ëasa na poËitnicah dopustu ali potovanju s tem namenom se je odpravilo z doma leta 2006 84,7 odstotka dræavljanov slovenije leto prej 85,7 preostali deleæ potovanj je bil namenjen obisku sorodnikov in prijateljev poglavitne dejavnosti na zasebnih potovanjih so namenjene sprostitvi poËitku in zabavi njim je leta 2006 pripadel kar 77,2-odstotni deleæ poËitnikih aktivnosti leto prej 72,7-odstotni deleæ sledijo rekreativne dejavnosti s 13.8-odstotnim deleæem leto prej 15,8-odstotni deleæ ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti s 4,3-odstotnim deleæem leto prej 6,1-odstotni deleæ skrb za zdravje z 1,6-odstotnim deleæem leto prej 1,9odstotni deleæ itd zdravju namenjene dalje poËitnice preæivljajo slovenski dræavljani preteæno v slovenskih naravnih zdraviliËih njihov lanskoletni deleæ je presegel enajst odstotkov poËitnice z namenom ogledovanja znamenitosti pa so usmerjene preteæno v tujino njihov lanskoletni deleæ je dosegel 10,6 odstotka leto prej 9,8 odstotka na dalja in kraja zasebna potovanja so se odpravili slovenci tudi lani preteæno z avtomobili z njimi so opravili kar 87 odstotkov vseh potovanj leto prej 86,2 odstotka krajih celo nekatere sociodemografske znaËilnosti turistiËnih potovanj kot opaæamo æe nekaj let je bil deleæ potujoËih dræavljanov slovenije med mokimi tudi leta 2006 veËji kot med æenskami med moko populacijo jih je potovalo 66,3 odstotka leto prej 64 odstotka med æenskami le 58,3 odstotka leto prej e 60,1 odstotka kar velja tako za zasebna kot poslovna potovanja potujejo najveË mladi med 15 in 24 letom vendar se deleæ potujoËih v tej skupini zmanjuje leta 2006 je potoval 80-odstotni deleæ oseb iz te starostne skupine leto prej e 82,8-odstotni deleæ rahlo je lani porasel deleæ potujoËih slovencev v starostni skupini med 25 in 44 letom starosti s 75,2-odstotnega deleæa v letu 2005 na 75,6-odstotni deleæ v letu 2006 in nekoliko bolj v starostni skupini me 45 in 64 letom starosti s 53-odstotnega deleæa na 57,1-odstotni deleæ nazadoval pa je deleæ potujoËih v starostni skupini nad 65 let ki je tako in tako æe vsa leta najniæji z 32,1-odstotnega deleæa v letu 2005 na 30,8-odstotni deleæ v letu 2006 po stopnji izobrazbe potujejo v najveËji meri visoko izobraæeni slovenci deleæ potujoËih v tej kategoriji je dosegel lani æe 89,4 odstotka leto prej 88 odstotkov v primerjavi z letom prej se je deleæ potujoËih nekoliko zvial tudi pri ostalih stopnjah izobrazbe razen pri tistih z osnovno izobrazbo ali manj kjer je æe tako in tako vsa leta najniæji leta 2005 je dosegel deleæ potujoËih v tej kategoriji samo 45,8 odstotka leta 2005 e 47,6 odstotka glede na status potujejo najpogosteje dijaki in tudentje vendar se njihov deleæ zmanjuje kar se skoraj povsem ujema s starostnimi razredi leta 2006 se je na turistiËno potovanje odpravilo 83,5 odstotka dijakov in tudentov leto prej e 85,4 132 7-8/2007

[close]

p. 13

91 odstotkov leto prej 90,2 odstotka v lanskoletni strukturi uporabljenih prevoznih sredstev na vseh vrstah potovanj je bi avtobus udeleæen z dobrimi petimi odstotki vlak s slabimi tremi letalo s 3,6-odstotnim deleæem in vsa druga prevozna sredstva z dobrim odstotkom veËino potovanj so si slovenski dræavljani tudi lani organizirali brez pomoËi potovalnih agencij te so poskrbele samo za 10,2-odstotni deleæ vseh zasebnih potovanj leto prej e za 12,2-odstotni deleæ veË za potovanja v tujino 19,1-odstotni deleæ leto prej e 19,7 odstotni deleæ in minimalno za potovanja po sloveniji samo 2,6-odstotni deleæ leto prej e 3,2-odstotni deleæ uporaba interneta za naËrtovanje in organizacijo zasebnih potovanj je pri dræavljanih slovenije e vedno skromna in je v letu 2006 v primerjavi z letom prej celo nazadovala lani so uporabili internet le e za blizu 18 odstotkov potovanj leto prej skoraj za 20 odstotkov na zasebnih potovanjih so slovenski dræavljani tudi lani bivali najpogosteje v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih njihov deleæ je dosegel 62,2 odstotka leto prej 55 odstotka med zasebnimi zmogljivostmi so bile najbolj priljubljene zmogljivosti sorodnikov in prijateljev z 48,5-odstotnim deleæem in lastne poËitnike zmogljivosti s 37,8-odstotnim deleæem leto prej so bile sorodstvene in prijateljske zmogljivosti zastopane s 43,3odstotnim deleæem in lastna poËitnika bivaliËe z 39,5-odstotnim deleæem hoteli in njim podobni prenoËitveni obrati so bili zastopani samo s 17,6-odstotnim deleæem leto prej e z 19,9-odstotnim deleæem in drugi gostinski obrati z 19,4-odstotnim deleæem leto prej e 23,9-odstotnim deleæem lani so ostali dræavljani slovenije na posameznem zasebnem potovanju nekoliko kraji Ëas kot leto prej leta 2006 so ustvarili v povpreËju 4,3 prenoËitve leto prej 4,6 prenoËitve pri vseh daljih 8,2 prenoËitve in vseh krajih zasebnih potovanjih 1,9 prenoËitve pa se tevilo prenoËitev v zadnjih dveh letih ni spremenilo paË pa se je skrajala povpreËna doba bivanja pri zasebnih potovanjih po sloveniji kjer je bilo lani zabeleæenih samo 2,8 prenoËitev leto prej e 3,2 prenoËitve in podaljala na potovanjih po tujini kjer je bilo leta 2006 zabeleæenih 6,1 prenoËitve leto prej le 5,7 prenoËitve skladno s tem je bilo na lanskoletnih potovanjih po sloveniji manj prenoËitev kot leto prej tako pri krajih kot pri daljih potovanjih oziroma rahlo veË v obeh primerih na potovanjih po tujini najveË zasebnih potovanj opravijo slovenci æe od nekdaj v tretjem Ëetrtletju vendar je koncentracija na poletne mesece v preteklem letu popustila julija avgusta in septembra 2005 so opravili 45,5 odstotka vseh potovanj lani le e 39,6 odstotka najveËji deleæ zasebnih potovanj usmerjenih na tuje opravijo dræavljani slovenije po evropi lani 96,4-odstotni deleæ leto prej 96,8-odstotni deleæ evropi je sledila v obeh letih z enakim 1,6-odstotnim deleæem afrika med evropskimi dræavami je æe vsa leta glavni poËitniko-potovalni cilj hrvaka lani s 65,7odstotnim deleæem vseh zasebnih potovanj ki jih v tujini opravijo slovenci in leto prej s 64,7-odstotnim deleæem lanskoletna zasebna turistiËna potovanja po domovini so bila usmerjena v preteæni meri v sedem od dvanajstih statistiËnih regij 81,5-odstotni deleæ med regijami je izstopala obalno-kraka 19,5-odstotni deleæ njej pa so sledile gorenjska s 13,3-odstotnim deleæem savinjska z 11,6-odstotnim deleæem osrednjeslovenska z 10,8-odstotnim deleæem dolenjska z 9,7-odstotnim deleæem podravska z 9,6-odstotnim deleæem in pomurska s sedemodstotnim deleæem z 18,5-odstotnim deleæem je bilo zastopani ostalih pet regij leto prej je bil deleæ zasebnih potovanj po regijah nekoliko drugaËen na obalno-krako obmoËje je bilo usmerjenih 22,2 odstotka zasebnih turistiËnih potovanj na gorenjsko 15,9 odstotka v savinjsko regijo 13,3 odstotka na dolenjsko 10,4 odstotka v osrednjeslovensko 8,3 odstotka v pomurje 7,6 odstotka in v podravje 6,8 odstotka po deleæu ustvarjenih zasebnih turistiËnih potovanj v posameznih turistiËnih krajih so se leta 2006 med najbolj priljubljene uvrstili izola ljubljana portoroæ maribor kranjska gora bohinj »ateæ ob savi koper podËetrtek in piran ter leto prej portoroæ izola kranjska gora bohinj ljubljana podËetrtek moravske toplice novo mesto »ateæ ob savi in ankaran vzroki za neudeleæbo na daljih zasebnih potovanjih lani ni moglo na dalje zasebno potovanje 40 odstotkov prebivalcev slovenije starejih od 15 let leto prej 40,9 odstotka kot glavni razlog za neudeleæbo na daljih zasebnih potovanjih v letu 2006 je 36,2 odstotka anketiranih navedla pomanjkanje denarja 25,4 odstotka pomanjkanje Ëasa 20,6 odstotka zdravstvene teæave 12,6 odstotka ni Ëutilo nobene potrebe po potovanju 3,5 odstotka anketiranih je obiskovalo lastna poËitnike hiice in stanovanja ali hodilo na enodnevne izlete 1,7 odstotka anketiranih pa je navedlo druge razloge leto prej so bili razlogi podobni najveË anketiranih je kot osnovni vzrok navedlo pomanjkanje denarja 36,8 odstotka 24,6 odstotka pomanjkanje Ëasa 18 odstotkov zdravstvene razloge 12,6 odstotka jih ni Ëutilo potrebe po potovanjih tirje odstotki so odhajali v lastno poËitniko bivaliËe ali na enodnevne izlete in tirje odstotki so navedli druge razloge poslovna potovanja leta 2006 so dræavljani slovenije opravili 658.365 poslovnih potovanj kar predstavlja dobrih 12 odstotkov vseh turistiËnih potovanj leto prej e 15,2 odstotka v primerjavi z letom 2005 jih je bilo za est odstotkov manj lanskoletni deleæ poslovnih potovanj opravljenih v tujini se je sicer pribliæal trem Ëetrtinam 73,5 odstotka vendar je bil bistveno manji kot leto prej 77,2 odstotka na podlagi anketnih podatkov so strokovnjaki statistiki izraËunali da je leta 2006 poslovno potovalo 14,2 odstotka slovenskih prebivalcev izbrane skupine leto prej 15,3 odstotka od tega 25,4 odstotka samo v slovenji leto prej 22,1 odstotka 55,8 samo v tujini leto prej 54,5 odstotka in 18,8 v sloveniji in tujini leto prej 23,4 odstotka sociodemografske znaËilnosti poslovnih potovanj po spolu starosti izbiri prevoznega sredstva organizaciji potovanja izbiri prenoËiËa ki smo jih na podlagi anketnih podatkov za leti 2004 in 2005 podrobneje analizirali v lipovem listu tevilka 9-10/2006 se niso bistveno spremenile zato jih tokrat zaradi manjih odstotkovnih odstopanj ne bomo posebej obravnavali poraba na turistiËnih potovanjih tudi povpreËne porabe na zasebnih in poslovnih potovanjih tokrat ne bomo obravnavali ker je statistiËni urad rs razumljivo vse zneske objavil e v tolarjih saj je bil tolar vse do konca leta 2006 zakonito plaËilno sredstvo povejmo le to da so poslovni turisti leta 2006 porabili dnevno dobrih 12 odstotkov manj kot leto prej na poslovnem potovanju po sloveniji 15,8 odstotkov veË in na poslovnem potovanju v tujini 11,4 odstotka manj viina dnevne porabe domaËih turistov na zasebnih potovanjih doma in v tujini pa je bila leta 2006 povsem enaka porabi v letu 2005 danica zorko trajnice@trajnice.com www.trajnice.com gsm 031 818 010 7-8/2007 133 pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna

[close]

p. 14

premalo urejenih kolesarskih poti 1 kolesarski turizem pomen kolesarjenja v sloveniji je ogromen poleg tega da se kolesarjenje sprejema kot moznost gibanja sportne rekreacije zdravega naËina zivljenja spoznavanja naravnih lepot in kulturne dedisËine postaja tudi pomemben del turistiËnega povprasevanja in ponudbe kolesarjenje ima tudi velik ekonomski uËinek trgovine s kolesarsko opremo in servisi s prodajo koles zasluzijo veliko denarja hkrati pa nudijo tudi stevilna delovna mesta osnovna tezava pri razvoju kolesarskega turizma se kaze v pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi zaradi Ëesar so kolesarji najbolj ogrozeni udelezenci v prometu hitrejsi razvoj kolesarjenja pa ovira tudi skromna turistiËno-gostinska ponudba sestavine ki bi jih kolesarjenje kot turistiËni proizvod moralo vsebovati so · urejene kolesarske poti v sloveniji se vsako leto poveËuje stevilo t i turistiËnih kolesarskih poti ponudniki kolesarskih storitev so raznoliki in jih je mozno identificirati na drzavni regijski in lokalni ravni vendar pa v sloveniji stanje kolesarske infrastrukture ni zadovoljivo praviloma obstajajo urejene kolesarske povrsine le v neposredni blizini posameznih veËjih naselij in turistiËnih sredisË · izposojevalnice koles in dodatne kolesarke opreme ter servisi koles kolesarski servisi in izposojevalnice so najveËkrat zdruzeni kot ena dejavnost tovrstna ponudba je za vsakega kolesarja pomembna saj pomaga pri resevanju morebitnih tezav pomemben je dolg obratovalni Ëas tudi med vikendi ter posredovanje informacij o kolesarskih poteh v okolici v zadnjih 15 letih je opazen porast obeh dejavnosti v sloveniji je tako priblizno 60 specializiranih servisov kolesarske opreme s servisnimi dejavnostmi pa se ukvarja tudi veËina prodajalcev kolesarske opreme ponudniki servisnih storitev opazajo da se vedno veË ljudi odloËa za servisne storitve ne le za nujna popravila ampak tudi za generalne servise koles 20 odstotkov strank se odloËi za letni servis koles najveË izposojevalnic s kolesarsko opremo se nahaja v veËjih turistiËnih centrih tako ima danes ze skoraj vsak namestitveni objekt z veË kot 50 posteljami svojo izposojevalnico · naravne in kulturne znamenitosti ustrezne kolesarske povrsine so glavni dejavnik in pogoj za razvoj kolesarskega turizma vendar za uspesen in privlaËen proizvod urejene in varne kolesarske poti vendarle niso dovolj seveda moramo poudariti kako pomembno je da je kolesarska pot izpeljana med turistiËnimi zanimivostmi saj je s tem dan pogoj za povezovanje kolesarjenja z ostalimi ponudniki turistiËnih storitev kar je za razvoj kolesarjenja izrednega pomena · informacijski centri informacijske table urejena in enotna signalizacija je izredno pomembna in pravzaprav nepogresljiva sestavina vsake turistiËne kolesarske poti saj turista usmerja na njegovi poti v sloveniji je taksna signalizacija se zelo pomanjkljiva predvsem pa po posameznih kolesarskih podroËjih oblikovno neenotna na sami poti morajo turista kolesarja usmerjati informacijske table kjer so oznaËene vse kolesarske poti njihova tezavnost dolzina in turistiËne zanimivosti ob poti informacije v obliki kolesarskih zemljevidov vodnikov in zlozenk naj bi bile dosegljive pri vseh gostinsko-turistiËnih ponudnikih ob poti na bencinskih Ërpalkah v knjigarnah na turistiËno informacijskih centrih v turistiËnih zvezah in drustvih ob danasnjem razvoju tehnologije predvsem na podroËju informiranja je vse bolj pomemben internet kjer lahko kolesar turist dobi vse potrebne informacije glede zanimivih kolesarskih destinacij v sloveniji · gostinska ponudba gostinska ponudba ob kolesarski poteh bi se morala specializirati oziroma ustrezno prilagoditi novemu trgu potrosnikov ob tem je treba poudariti da so kolesarji mnogokrat prav posebni uporabniki raznih storitev ki jih drugi turisti ne potrebujejo in tudi ne priËakujejo gostinska ponudba bi morala vkljuËevati za kolesarje primerno hrano in pijaËo kolesar ki bo imel za seboj ze dolgo pot se bo zelel pred kosilom v gostilni oprhati ali pa opraviti manjse popravilo na kolesu kolesarji zelijo tudi varno shraniti kolo in drugo kolesarsko opremo veliko kolesarjev se odpravi na pot ze zelo zgodaj zato je dobrodosel tudi zgodni zajtrk urejen kolesarski kotiËek v tovrstnih obratih bi kolesarjem podal informacije o kolesarskih poteh zanimivostih v okolici · poËivalisËa in moznost okrepËila dobrodosla dopolnitev kolesarskim potem so tudi urejena poËivalisËa ob poteh pod pojmom urejenih poËivalisË mislimo predvsem na kraje kjer so postavljene klopi mize stojala za kolesa kosi za smeti in informacijska tabla ki usmerja kolesarja na urejenih poËivalisËih so dobrodosla tudi igrala da se otroci ob poËitku lahko sprostijo zazeleno je da so taksna poËivalisËa pokrita da nudijo kolesarjem zavetje pred vremenskimi spremembami · organizirano vodenje ali spremstvo pripraviti bi se morali ustrezni kolesarski programi sportni sportno-rekreativni ki bi bili namenjeni doloËenim ciljnim skupinam kot so individualni gosti druzine vrtci in sole sportna drustva oziroma klubi delovne organizacije oziroma podjetja ter skupine z doloËenim tretmanom glede na potrebe in interese ciljnih skupin bi morali nadalje opredeliti organizacijsko obliko obremenitev in Ëasovni razpored kolesarskih programov · zelezniski in avtobusni prevoz pomemben kriterij za oblikovanje kolesarsko turistiËne ponudbe je dostopnost z vlakom ali avtobusnim prevozom opazamo da so ponudniki javnih prevoznih sredstev vlak avtobus letalo premalo zainteresirani za prilagoditev svoje ponudbe specifiËnosti kolesarskega turista prostor za shranjevanje koles je tako omejen in odvisen od zasedenosti vlaka v sloveniji je prevoz koles mozen na vseh potniskih linijah avtobusnega prometa razliËnih prevoznikov vendar je omejen z velikostjo in trenutno zasedenostjo prtljaznega prostora taksne oblike prevoza torej niso primerne za skupine kolesarjev temveË le za prevoz dveh oziroma najveË treh koles · oglasevanje da postane neka turistiËna ponudba atraktivna jo je treba tudi ustrezno trziti z znanjem in ugotovitvami raziskav na podroËju kolesarjenja je mogoËe oblikovati oglasevanje ki bi ustrezalo doloËeni skupini kolesarjev mlajsi starejsi moski zenske bolj izobrazeni manj izobrazeni itd kolesarjenje je trenutno ena najpopularnejsih in najbolj 134 7-8/2007

[close]

p. 15

mnoziËnih sportno rekreativnih dejavnosti v sloveniji in je v nenehnem vzponu danes je znaËilno da ne obstajajo omejitve glede spola starosti stopnje treniranosti socialne pripadnosti in drugih znaËilnosti dosedanje raziskave kazejo da se kolesarstvo v zadnjih letih nahaja med prvimi petimi najbolj priljubljenimi panogami v sloveniji tako pri moskih kot pri zenskah pri obeh skupinah je delez kolesarjev priblizno 25 odstotkov ob tem se moramo zavedati da so danasnji kolesarji turisti potrosniki vse bolj zahtevni zato ni dovolj da posveËamo pozornost le izboljsanju kolesarske infrastrukture ampak je treba nameniti pozornost tudi ugotavljanju zelja mnenj in stalisË kolesarjev ti so v celotni verigi turistiËnega trga najpomembnejsi Ëlen od katerega je odvisna tudi turistiËna ponudba tako je bil glavni namen nase raziskave oris trenutnega stanja na podroËju kolesarjenja kot turistiËnega proizvoda v sloveniji v ta namen smo zbrali podatke s pomoËjo anketnega vprasalnika na katerega so odgovarjali udelezenci akcije slovenija kolesari ki so v letu 2005 dobili priznanje oks zdruzenje sportnih zvez vzorec je predstavljal redne kolesarje ki so hkrati tudi uporabniki turistiËnih in kolesarskih storitev po sloveniji na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo da anketirani kolesarji najbolj pogresajo veËjo urejenost kolesarskih poti in tiste dejavnike ki so vezani na samo kolesarsko pot poËivalisËa informacijske table turistiËna ponudba naravne in kulturne znamenitosti manj pomembni pa so dejavniki kot so animacija za otroke kolesarski vodniki organizirani izleti in izposojevalnice koles to je se en dokaz veË da je trenutno stanje kolesarskih poti slabo in bi bilo treba veË truda predvsem pa finanËnih sredstev za obnovo obstojeËih poti oziroma izgradnjo poti ki bi privabljale kolesarje le urejena kolesarska pot ki je speljana ob naravnih in kulturnih znamenitosti ter ob ustrezni turistiËni ponudbi bo privabljala se veË kolesarjev lep primer tovrstne poti je kolesarska pot od rateË do mojstrane ki poleg svoje urejenosti vsebuje tudi vse elemente turistiËne ponudbe razlogi pri izbiri ciljev izletov so najveËkrat vezani na naravno okolje in privlaËnost pokrajine torej je zelo pomemben estetski vidik oziroma vtis ki ga pokrajina naredi na kolesarje manj pomembni dejavniki so vezani na konfiguracijo terena kar pomeni da kolesarji izbirajo cilje ne glede na to ali gre za lazje oziroma tezje ture trenutno najpogostejsi vir informacij na podroËju kolesarjenja so osebne izkusnje internet propagandni material in priporoËila sorodnikov prijateljev v Ëasu razvoja tehnologije ko ima ze skoraj vsako gospodinjstvo raËunalnik z internetom predvsem slednji predstavlja potencialno najpomembnejsi vir informiranja na podroËju kolesarjenja oËitno je da je treba informacijo nekje dobiti potem pa se siri prek sorodnikov in znancev internet trenutno predstavlja najpomembnejsi vir informacij na vseh podroËjih tudi na podroËju kolesarjenja na spletnih straneh lahko poisËemo kar nekaj kolesarskih inter netnih portalov po sloveniji www.slovenia-bike.com www.slovenia-turizem.si www.mtbslovenija.info www.kolesarjenje.com zgleden primer taksne internetne strani pa je tudi stran razgibajmo zivljenje ki jo oblikuje ©portno informacijski center www.spic.si kazalo bi razmisliti o internetni strani kjer bi bile izbrane vse kvalitetne turistiËno-kolesarske poti ki bi jih predstavili razliËni ponudniki po vnaprej doloËenih merilih ugotavljamo da bi z ureditvijo kolesarskih povezav med kulturnimi in naravnimi znamenitostmi turistiËnimi in gorskimi kmetijami hoteli in zdravilisËi turistiËnimi objekti v posameznih obmoËjih in neokrnjeno naravo v veliki meri vplivali na dvig standarda in turistiËnega gospodarstva z organiziranim pristopom je treba obogatiti turistiËno ponudbo prispevati k veËji varnosti in vnesti veË dozivetij in domiselnosti v siritev turistiËnih storitev ki jih sodobni turist priËakuje konËni rezultat bo organizirana turistiËno kolesarska ponudba po posame slovenska zdraviliËa celo pomoÆna leÆi©»a zdraviliki hoteli so na vrhuncu poletne turistiËne sezone dosegli v povpreËju 80,7-odstotno meseËno zasedenost razpoloæljivih leæiË v treh zdraviliËih pa so s pomoËjo pomoænih leæiË celo presegli tevilo razpoloæljivih posteljnih zmagljivosti bolje kot lani so bili zasedeni zdraviliki apartmaji 71,5 in precej bolje tudi zdraviliki avtokampi 73,9 poleg dnevnih obiskovalcev ki jim je bilo naklonjeno tudi vreme so zdraviliËa v avgustu gostila 69.482 gostov oziroma za 2,5 odstotka veË kot lani razmerje med domaËini 50,4 in tujimi gosti 49,6 je bilo skoraj izenaËeno s tem da se je tevilo domaËih gostov poveËalo za 0,7 odstotka tujih pa za 4,4 odstotka med tujimi gosti so prevladovali gosti iz sosednje italije ki jih je bilo za 0,4 odstotka veË kot lani avgusta kar za 14 odstotkov se je poveËalo tevilo gostov iz nemËije za dva odstotka iz hrvake za pet odstotkov iz ©vice za 59 odstotkov iz nizozemske za 25 odstotkov iz drugih evropskih dræav in za tiri odstotke iz izraela skupno tevilo prenoËitev se je avgusta poveËalo sicer le za 0,3 odstotka na 331.101 vendar jih je bilo kar za 21 odstotkov veË kot julija oziroma kar za 46 odstotkov veË kot je znaalo letonje meseËno povpreËje ustvarjenih prenoËitev v zdraviliËih opozoriti kaæe na avtokampe kjer se je tevilo gostov poveËalo za 10,6 odstotka tujih kar za 15,4 od tega nemcev za 20 italijanov za 15 nizozemcev za 57 in iz drugih evropskih dræav za 21 tevilo prenoËitev tujcev v zdravilikih avtokampih pa za 17,2 odstotka podatki za letonje osemmeseËje kaæejo da so zdraviliËa poveËala tevilo gostov za 5,1 odstotka tevilo prenoËitev pa za 2,4 odstotka po zelo dobri lanskoletni turistiËni sezoni lahko v zdraviliËih ob koncu poletne turistiËne sezone napovemo dokaj dobro letonjo celoletno sezono glede na to da zdraviliËa æe nekaj let poslujejo na zgornji meji« zmogljivosti bo verjetno njihov prispevek k uspenosti letonje slovenske turistiËne sezone nekoliko manji kot v preteklih letih vendar konec septembra napovedana otvoritev novega hotela na ptuju predstavlja za okrog triodstotno poveËanje razpoloæljivih zdravilikih hotelskih zmogljivosti s tem pa tudi moænosti za nadaljnje izboljanje rezultatov turistiËnega prometa zdraviliË na letni ravni rudi rumbak pokrovitelj projekta moja deæela lepa in gostoljubna znih regijah ki bo sestavni del celovite turistiËne ponudbe in se bo ustrezno trzila slavka podobnik 1 avtorica je na temo kolesarjenja kot turistiËnega proizvoda letos zagovarjala magistrsko nalogo na fakulteti za sport v ljubljani 7-8/2007 135

[close]

Comments

no comments yet