Revija Lipov list 19-1

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 19-1

Popular Pages


p. 1

stevilka 1/2 letnik 2008 slovenska turisticna revija aktualno turisticni sejmi pri nas in na tujem turisticni atributi vnanje gorice fokus prlekija

[close]

p. 2



[close]

p. 3

kazalo uvodnik turizem je naslovnica jeruzalem 1 4 aktualno ste se kdaj vprasali kaj je turizem in dobili odgovor iz medijev lastnih izkusenj od strokovnjakov prijateljev moje gledanje na ta pojav masovnega premikanja ljudi po kontinentih je sila preprost stkan iz lastnih izkusenj sprva izvajanja storitev in predstavljanja domacih in tujih potovalnih agencij kasneje snovanja turisticnih produktov v sloveniji in nemciji do vodenja turisticnih skupin po evropi rusiji in predvsem sibiriji mongoliji kitajski ter avstraliji in koncno ­ iz pisanja o turizmu potem ko so mi pri tjaereborgu nekoc davno zabicali da je turizem vse kar se vrti okoli njihovih gostov sem na brezkrajnih potovanjih sanjskih vlakov moj produkt in za nemskega narocnika so bila to potovanja z vlaki avstralije in sanjsko potovanje z vlakom od moskve do hongkonga kamor sem v zacetku 90-tih povabila tudi draga bulca da je naredil reportazo ki se je slovenci se dandanes radi spominjajo ugotovila da so ljudje zeljni ne zgolj narave kulture in namestitve temvec zgodb in dozivetij ter spoznavala da je izhodisce turizma vsak turist posebej njegova osebnost njegova pricakovanja zelje potrebe in motivi tudi zato vem da je turizem na eni strani dajanje in na drugi strani jemanje da ga je potrebno negovati na obeh straneh cloveku ponuditi zgodbo ki bo prepricljiva cetudi bo sila enostavna a avtenticna in pristna ter bo zapuscala ugodje ter lepe spomine in na drugi strani skrbno izobraziti ljudi ki kreirajo ponujajo in izvajajo turisticne storitve turizem sestavljajo trije kralji narava clovek in zgodbe zato vem da je slovenija srecna dezela in obljubljena turizmu nasa narava nase zgodbe in nasi ljudje so lahko temelji odlicnega turizma lipov list ki ni zgolj glasilo tzs temvec raste v slovenski turisticni casopis ima skozi cas posebno vlogo govori o sloveniji jo promovira in izpostavlja turisticne diamante ki na tiari slovenskega turizma izzarevajo slovenskost in samo to je nasa turisticna primerjalna prednost lipov list je nas skupni odsev dediscine in zgodb zato prijazno vabljeni da slovenijo odkrivamo in uzivamo skupaj vzemite si cas in zapisite svojo zgodbo ali nas opozorite nanjo samo tako bo lipov list zavetje radovednih bralcev to pa je nas cilj renata picej sejem turizem in prosti cas intergastra butara velikanka pravljicna bitja bukovniskega jezera turisticna drustva brestovica 8 10 12 13 14 16 17 21 22 23 24 26 27 28 30 31 trendi in konkurencnost akcije tzs publikacije in tisk turisticni atributi vnanje gorice izbrano fokus hotel hvala kobarid prlekija ljutomer in jeruzalem intervju peter misja zupan obcine podcetrtek dediscina kozolci pismo iz tujine ekologija mladi dan vode dan zemlje zeleni nahrbtnik edukacija razvoj podezelja kartica ugodnosti kolesarstvo prospekti

[close]

p. 4

aktualno turizem in prosti cas turisticni sejem v ljubljani na gospodarskem razstaviscu v ljubljani je letos med 24 in 27 januarjem ze drugic potekal sejem turizem in prosti cas »izberi svojo smer!« je bil zdruzevalni moto letosnje stiridnevne sejemske prireditve ki je tokrat prvic vkljucevala kar stiri sejme in eno borzo sejem turizem in prosti cas sejem vino in kulinarika festival kamping&karavaning salon plovil ter simex 2008 borzo poslovnega turizma na prireditvi ki jo je obiskalo okoli 26.000 ljudi kar je 6.000 vec kot lani se je na vec kot 13.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora predstavilo skoraj sesto podjetij iz 25 drzav prireditev je bila pravi pisan kalejdoskop turisticnih zgodb predstavitev in pokusinj izberi svojo smer ejem turizem in prosti cas se je razvil iz dosedanjega sejma pocitnic in je nova skupna prireditev vseh ki delajo v turi-zmu podprlo ga je ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano turisticna zveza slovenije ter slovenska turisticna organizacija s celovito ponudbo turizma in prezivljanja prostega casa so zeleli organizatorji sejma seznaniti sirso javnost o pomenu turizma ter doseci visjo stopnjo prepoznavnosti domace turisticne in kulinaricne ponudbe predstaviti destinacijo slovenija ter hkrati izkoristiti sejem kot dogodek v prestolnici drzave trenutno predsedujoce eu obiskovalci so se lahko podrobneje seznanili s pestro ponudbo pocitnic pri nas in v svetu kulinariko plovili ponudbo pocitniskih prikolic in avtodomov opremo za kampiranje ter poiskali sebi primeren nacin in kraj dopustovanja svojo nezamenljivo vlogo pa je ob tem odigrala s tzs v okviru sejma turizem in prosti cas tzs je nastopala kot krovna organizacija v okviru katere so se predstavila stevilna turisticna drustva in zveze iz vse slovenije turizmu predani posamezniki in predstavniki muzejev gostiln hotelov in turisticnih kmetij ter drugi ponudniki turisticnih storitev trudili so se da bi kar najbolje predstavili svoje kraje programe in produkte ter svojo prisotnost najveckrat kronali z manjso pogostitvijo turisticna drustvena organizacija je znova dokazala da je motor gibanja v turizmu zapisanih okoljih ter da je pomemben dejavnik pri oblikovanju slovenske turisticne ponudbe tzs zdruzuje kar 66o turisticnih drustev in obmocnih turisticnih zvez z vec desettisoc clani ki si vecinoma s prostovoljnim delom med drugim prizadevajo predvsem za urejanje okolja ohranjanje kulturne in naravne dediscine izobrazevanje podmladka in vec vec kot sto turisticnih drustev in zvez se je predstavilo v kletni hali b na 600 kvadratnih metrih razstavnega prostora s stojnicami odrom in pisanim programom sejem je bil ziv in je dokazal da turisticna drustvena organizacija zna izvrstno poskrbeti za privlacno turisticno dogajanje v okviru obsejemskega dogajanja je tzs skupaj z romanom koncarjem pripravila tudi predavanje o tem kako se lotiti organizacije turisticne prireditve kar so obiskovalci zelo dobro sprejeli simex 2008 v tujini so poslovne borze kjer se na enem mestu srecujeta ponudba in povprasevanje iz naslova kongresne dejavnosti ze uveljavljena praksa slovenija je tu novinka in se je letos v okviru sejma turizem in prosti cas pod naslovom simex 2008 ki ga je organiziral zavod ­ kongresnoturisticni urad predstavila drugic borze se je udelezilo 58 slovenskih ponudnikov in stevilni tujci prednost tovrstne borze je v tem da organizator na enem mestu zagotovi obsezno predstavitev domace ponudbe s podrocja kongresnega turizma to so ponudniki najema kongresnih centrov hotelov s konferencnimi dvoranami drugi ponudniki najema prostorov organizatorji kongresov in dogodkov incentive teambuilding in event agencije lokalne turisticne organizacije razni prevozniki ponudniki najema tehnicne opreme gostinskih storitev catering informacijskih resitev na tem podrocju in druge storitve na podrocju kongresnega turizma obiskovalci pa so lahko pridobili tudi znanja o delovanju mednarodnega zdruzenja mpi kongresnih standardih ter se udelezili razlicnih strokovnih predavanj o aktualnih dogajanjih in trendih na podrocju kongresnega turizma lipov list 1/2 2008

[close]

p. 5

intergastra v stuttgartu medalje za kuharje slovenska nacionalna kuharska reprezentanca se je sredi februarja udelezila mednarodnega kulinaricnega tekmovanja intergastra v stuttgartu na katerem so v razlicnih kategorijah tekmovale stevilne nacionalne in regionalne ekipe z vsega sveta pa so tudi samostojni tekmovalci ekipa v sestavi igor jagodic grand hotel toplice bled alenka kodele in borut jakic hit izc perla nova gorica matjaz cotic safir hotel casino sezana in vodja ekipe janez dolsak grand hotel union ljubljana je za svoj nastop prejela po posameznih kategorijah dve zlati medalji z dodatnim nastopom v pripravi glavne jedi za deset oseb s katero sta se predstavila borut jakic in igor jagodic pa je nasa reprezentanca skupno osvojila srebrno medaljo kot samostojni razstavljalci so se tekmovanja udelezili danilo kozar naravni park terme 3000 moravske toplice ki je osvojil dve zlati medalji ter miladin pavlovic in miroslav ilincic oba hit izc perla nova gorica ki sta za svoj prvi mednarodni nastop osvojila srebrni medalji m.n cvetna nedelja v virstajnu je se posebej slovesna butara velikanka aktualno vsako leto izdelajo na virstanju butaro velikanko ­ priprave zanjo so ze priblizno teden dni pred cvetno nedeljo ko zacnejo clani tkd virstanj in krajani prinasati zelenje za izdelavo zadnje dni pred cvetno nedeljo se zacne podrobnejsa izdelava lani je butara merila 18 metrov letos bo velika 20 m to je velik praznik za kraj saj zdruzuje staro in mlado vsi pa pomagajo po svojih najboljsih moceh ko je butara na cvetno soboto koncana jo v nedeljo odpeljemo na blagoslov k cerkvi sv filipa in jakoba v sela za prevoz poskrbi konjenica virstanj obsotelje med potjo nas veckrat ustavijo in pogostijo turisticne kmetije ki jih je na virstanju kar nekaj ko je butara blagoslovljena jo s pomocjo gasilcev postavimo ob cerkev martina omerza knjiga mojstra okusov zemlja in morje zakladnica nasih kuharskih knjig je bogatejsa za delo zemlja in morje s podnaslovom okusi iz slovenije izpod peresa in tudi kuhalnice mojstra kulinarike janeza bratovza zemlja in morje sta prispodobi za posebnosti in razpoznavnost nase kulinaricne tradicije kateri pripada tudi avtor hkrati pa je njegova kuhinja tako kot kuhinje drugih kuharskih mojstrov ves cas inovativna izhaja iz vseh stirih temeljnih elementov zemlje vode zraka in ognja vodi ustreza slano ognju grenko zraku kislo in ostro ter zemlji sladko knjiga povzema premisljeno sestavo okusov razvrscenih v trden sistem v katerem se okusi tako kot stirje elementi predvsem spreminjajo in prelivajo drug v drugega ustvarjalnost janeza bratovza ki jo avtor ves cas nadgrajuje z nenehnim ucenjem zaznamuje njegovo pot mocno utrjeno tudi v ljubljanski restavraciji jb na miklosicevi cesti in je eno vodilnih svetisc dobre kulinarike tu se srecamo z dobrimi starimi modrostmi v pripravi hrane z naravnim sestavinami sezonskimi jedmi in pocasnim kuhanjem na cim manjsem ognju seveda po novem in v sodobnih oblikah knjiga je zapis mojstra okusov hrustljavih prigrizkov palete izvirnih omak slastnih mesnih rezin disecih pirejev do krem in rizot in zapeljivih sladic vseh 55 jedi je pripravil avtor sam pod fotografije se podpi-suje priznani mojster kulinaricne fotografije janez puksic oblikovanje in graficna podoba sta delo zareta kerina priznanega oblikovalca kulinaricnih knjig uvodno besedo je zapisal dr janez bogataj etnolog in odlicen poznavalec kulinarike bratovzevo zivljenjsko zgodbo pa je ujel v besede joze rozman knjiga je izsla v samozalozbi v slovenscini in anglescini cena zanjo je 60 evrov m.n lipov list 1/2 2008 turisticna svitanja nad dolenjsko in belo krajino 21 februar 2008 se bo zagotovo zapisal v zgodovino dolenjskobelokranjskega turizma saj so se na otoccu tokrat prvic srecali turisticni ponudniki celotne gospodarske regije idejni oce projekta po poteh naravne in kulturne dediscine dolenjske in bele krajine je dr marko koscak z besedo in pisanimi materiali je svoje dragocene turisticne zanimivosti predstavljalo nad sestdeset ponudnikov v ospredju so bile terme krka ki so pokazale gostinsko oz turisticno ponudbo zdravilisc dolenjske ter smarjeske toplice in hotel grad otocec ter stevilni drugi turisticne kmetije gostilne mojstri domace obrti vinogradniki iz posavske vinske dezele medarji knjiznice turisticna drustva planinsko drustvo gospodarska interesna zdruzenja itd turisticna agencija kompas iz novega mesta ki trzi turisticne produkte po poteh naravne in kulturne dediscine dolenjske in bele krajine pa je bila soorganizator srecanja vodilo srecanja je bilo poslovno sodelovanje obstojecih in bodocih turisticnih ponudnikov za turisticni danes in jutri izrazena je bila jasna naloga ki se nanasa na pripravo programov za dozivljajski turizem ter povezava kolesarskih in sprehajalnih poti med dolenjsko-belokranjskimi obcinami kot kaze je ideja kot plemenito zrno padlo na rodovitna tla zato pricakujemo da bo letosnja turisticna zetev na jugovzhodu slovenije bogatejsa saj zdruzeni zmoremo vec in bolje poleg tega je bil prvega februarja v novem mestu ustanovljen zavod za turizem novo mesto ki je v svoj program zapisal strokovno in profesionalno delo na podrocju turisticne ponudbe leon sustarsic

[close]

p. 6

ribolov v slovenskih rekah in jezerih aktualno promocija ribolovnega turizma slovenija ima bogato vec kot stoletno tradicijo v sportnem ribolovu turisticni ribolov v slovenskih rekah in jezerih je zelo kakovostna oblika dozivljajskega turizma ter pomemben element promocije nasih voda in drzave v tujini v sodelovanju med ribisko zvezo slovenije rzs zavodom za ribistvo slovenije in slovensko turisticno organizacijo je zato izsla nova promocijska brosura ribolov v slovenskih rekah in jezerih avtor vseh besedil v publikaciji ki je izsla v stirih tujih jezikih v skupni nakladi 50.000 izvodov je priznani strokovnjak dr joze ocvirk fotografije pa so v veliki vecini delo fotografov ribicev brosuro je oblikovala snezana madic lesnik nacin organiziranja sladkovodnega ribistva v sloveniji omogoca siroko odprtost oziroma dostopnost do ribolova tako clanom ribiskih druzin kot tudi domacim in tujim turistom v tem se bistveno razlikujemo od vecine drzav zahodne evrope ribje populacije v nasih vodah so zelo heterogene povprecna naseljenost rib je med 200 in 400 kilogramov na hektar v stevilnih delih voda pa tudi precej vec prav ta dejavnost ohranja naravno okolje dober ribolov in nasa odprtost so lahko bistvene primerjalne prednosti pri razvoju ribolovnega turizma v sloveniji z ribami v okoli 94 odstotkih slovenskih voda v imenu drzave upravljajo ribiske druzine in nevladne organizacije ki delujejo v javnem interesu v sloveniji deluje 64 ribiskih druzin s skupno 13.000 clani ki so povezane v ribisko zvezo slovenije ostalih sest odstotkov voda upravlja javni zavod za ribistvo slovenije v aprilu bo zacel v okviru spletne strani rzs www.ribiska-zveza.si delovati tudi s spletni portal v slovenscini in anglescini ki bo kompleksno predstavil moznosti ribolovnega turizma v sloveniji domacim in tujim ribicem spletni portal nastaja od leta 2006 dokoncan pa bo do zacetka ribolovne sezone 2008 m.n za komunikacijo s koncnimi uporabniki je dala dtz izdelati se razlicico »nemcija preprosto prijazna« ki se navezuje na moto lanskoletnega svetovnega prvenstva v nogometu ko je bil ves svet v gosteh pri prijateljih drugo razlicico »nemcija pri poslovnih prijateljih« pa dtz uporablja pri promoviranju dezele kot poslovne destinacije podlaga za trditev o prijaznosti je nova podoba nemcije na katero od nogometnega prvenstva dalje bistveno bolj vplivajo svetovna odprtost simpaticnost prijaznost in vsestranskost za vsa trzisca so pripravljene ustrezne jezikovne prilagoditve povezuje pa jih okrogli graficni element ki ga dinamicno dopolnjujejo nemske nacionalne barve znak spominja na zogo in dozivetje nogometnega prvenstva poleg tega oblika posreduje gibanje in zivahnost nacionalne barve pa sluzijo kot pecat kakovosti in povezujejo tradicijo in sodobnost m.n pravljicna bitja bukovniskega jezera dobrovnik v obcini dobrovnik med naravne danosti pristevajo slikovito bukovnisko jezero ki ga iz leto v leto obisce vec turistov in nakljucnih obiskovalcev ob jezeru so v zadnjem casu uredili infrastrukturne objekte ki trzijo predvsem turisticne produkte pravljicna bitja bukovniskega jezera pocitniska in prijazna nemcija nemcija se predstavlja z novimi slogani nemska nacionalna turisticna organizacije dtz z novo celostno podobo in geslom »nemcija pocitniska dezela vabi goste vsega sveta v dezelo potovanj« upa na vecje stevilo gostov lipov list 1/2 2008 zabec jezernik ­ miha vogrinec vodi obiskovalce po obmocju bukovniskega jezera in jih seznanja z vrednotami tega zavarovanega obmocja natura 2000 in krajinskega parka goricko skratek blagodejnik ­ dominik vogrinec obiskovalce popelje po energetskih tockah vila orhideja ­ tamara casar in vila rusalka ­ larisa lara kolaroc pa pripovedujeta o naravnih vrednotah ter zivalskem in rastlinskem svetu bukovniskega jezera dobrovniska pravljicna bitja spremljajo otroke ob naravoslovnih dnevih organizirane skupine obiskovalcev pa se vkljucujejo v turisticne aranzmaje saj so vesce kot turisticni vodniki bojan zerdin

[close]

p. 7

uspesno poslovanje v crni gori priznanje hitovemu maestralu hit montenegro hitova odvisna druzba v crni gori je prejela najuglednejse priznanje gospodarske zbornice crne gore plaketo za izjemne poslovne rezultate v letu 2007 v obrazlozitvi so zapisali da je podjetje ki posluje v crni gori od leta 2002 v tem obdobju doseglo izjemne rezultate pri razvijanju kakovosti turisticnih in gostinskih storitev v hotelu maestral ki je postal prepoznaven turisticni proizvod doma in na tujem ter tako pomembno prispevalo k promociji turisticnega in poslovnega ugleda crne gore na slovesnosti v prostorih gospodarske zbornice crne gore v prisotnosti stevilnih gospodarstvenikov je v imenu druzbe hit montenegro priznanje prejel njen izvrsni direktor vasja mihelj resort maestral je lansko leto posloval zelo uspesno ustvarili so vec kot 72.000 prnocitev 91 odstotkov s tujimi gosti z vec kot 200 carterskimi leti so samo iz juzne italije v resort maestral pripeljali vec kot 8000 gostov povprecna letna zasedenost hotelskih sob je bila 65-odstotna vse leto pa so se v maestralu vrstili stevilni seminarji in drugi tudi mednarodni konferencni dogodki resort trenutno zaposljuje 250 mladih ambicioznih in strokovno usposobljenih ljudi ki so dobili ze stevilne nagrade na razlicnih tekmovanjih v letu 2007 je bila druzba hit montenegro v treh kategorijah predlagana med tri najboljsa podjetja v drzavi za ugledno nagrado wild beauty award ki jo razpisuje turisticna organizacija crne gore kot najboljsi izmed najboljsih so nagrado prejeli za uspehe na tujih trgih m.n zupanova jama prenova razsvetljave v grosupeljski zupanovi jami so uspesno zakljucili prvo fazo prenove elektricne napeljave najbolj vidni so novi manjsi in varcnejsi reflektorji ki ze osvetljujejo permetovo dvorano manj opazni pa so drugi elementi popolnoma nove napeljave ­ glavna in razdelilne omarice ter na sodoben nacin v kanalih polozeni kabli v tleh nova razsvetljava bo podzemne lepote jame bolje in preudarneje osvetlila predvsem pa bo zanesljivo obratovala obnova elektricne napeljave se je pokazala kot nujnost saj je bila zadnja generalna prenova narejena pred vec kot tridesetimi leti zupanova jama ­ turisticno in okoljsko drustvo grosuplje ki jamo upravlja je projektno dokumentacijo pripravljalo vec kot leto dni delo je bilo zahtevno tudi zato ker je jama zavarovan naravni spomenik v njej pa se zadrzujejo prav tako zavarovani netopirji pri zagotavljanju financnih virov za uresnicitev investicije je opazno priskocila na pomoc obcina grosuplje letos se bodo dela predvidoma nadaljevala v srebrni dvorani in ledenici projekt pa naj bi koncali v treh do stirih letih damjan virsek aktualno hitov gospodarski nacrt nalozbe in odnosi z gosti nadzorni svet druzbe hit je potrdil gospodarski nacrt druzbe za leto 2008 njena bruto realizacija naj bi znasala 231,5 milijona evrov pri cemer so upostevani spremenjene in zaostrene trzne razmere v sloveniji recesija na italijanskem trgu ter spremenjen zakonodajni okvir v sloveniji gospodarski nacrt predvideva dobicek v visini 6,5 milijona evrov kar bo druzba dosegla z nizanjem stroskov in se ucinkovitejsim trzenjem v letu 2007 je druzba zakljucila prenovo igralnisko-zabaviscnega centra park v novi gorici popolnoma prenovila in dogradila hotelski del igralniskozabaviscnega centra perla vstopila na hrvaski trg z odprtjem igralniskozabaviscnega centra kristal v umagu ter odprla igralnisko-zabaviscni center mond v sentilju ki je hitova najvecja greenfield nalozba poleg teh investicij je druzba vstopila na obmocje bovca kjer se je z nakupom hotela kanin in deleza v atc kanin aktivno vkljucila v razvoj bovske turisticne destinacije z navedenimi investicijami je druzba uresnicila svojo strategijo razvoja zaokrozenih turisticnih destinacij z raznovrstnimi turisticnimi produkti nadaljevale so se tudi investicije v kranjski gori ki je po dolgih letih stagnacije postala konkurencni turisticni center z vso pripadajoco ponudbo letos bo druzba nadaljevala z investicijami v vse turisticne zmogljivosti veliko truda pa bo vlozila v sistem odnosov z gosti ki je lahko ena izmed kljucnih konkurencnih prednosti poleg turisticnih investicij je druzba v letu 2007 pridobila koncesijo za prirejanje sportnih stav v italiji letos pa pricakuje pravno ureditev tega podrocja tudi v sloveniji m.n kulturna krajina in gradovi parki in vrtovi kot novost lestvice turisticnih atributov nemska kultura na poti v svet s tematskim letom »gradovi parki in vrtovi ­ romanticna nemcija« nemska nacionalna turisticna organizacija dtz letos nadaljuje trzenje nemske kulture po vsem svetu v povezavi z lanskoletno kampanjo pod geslom »nemcija ­ dezela umetnosti in kulture« nemci zdaj odkrivajo se nove podrobnosti in osupljive naravne krajine v lastni dezeli gradovi parki in vrtovi so na lestvici priljubljenosti nemskih turisticnih ciljev na samem vrhu saj jih letno obisce okrog dvajset milijonov obiskovalcev angleski vrt v mnchnu vsako leto privabi tri milijone ljudi grad neuschwanstein pa 1,3 milijona stevilne znamenitosti so uvrscene na seznam unescove svetovne dediscine in vrtna kraljestva kot so vrtovi v dessau-worlitzu park kneza pcklerja v bad muskauu park belvedere v weimarju in otok cvetlic mainau na bodenskem jezeru vabijo na ogled uzitek sprehode in sprostitev v umetnisko oblikovano okolje gradovi parki in vrtovi v nemciji pa ne sluzijo zgolj vpogledu v preteklost temvec pogosto dajejo okvir muzejem so privlacna prizorisca najrazlicnejsih konferencnih prireditev ali izjemna kulisa stevilnih glasbenih in gledaliskih festivalov ter bogata cipka kulturno-zabavnih prireditev mnogi med njimi nudijo tudi prenocisca in prehrano vredno njihovih nekdanjih prebivalcev m.n lipov list 1/2 2008

[close]

p. 8

spostovani predsedniki clani turisticnih drustev ter drugi prijatelji lipovega lista turisticna drustva prenovljeni lipov list je nas skupni slovenski turisticni casopis namenjen sirokemu krogu bralcev prinasal bo informacije predvsem o turisticni sloveniji nakazoval ideje o tem kaj in kje bi kazalo kaj pogledati pripovedoval o zanimivostih novostih posebnostih nase domovine in prical o dogodkih nacrtih dosezkih in zivljenju v turisticnih drustvih v katerih klijejo nove turisticne zgodbe prav zato vas s tega mesta prijazno vabim da sooblikujete revijo da bo postala zanimivo branje in zakladnica besed ter fotografij o sloveniji in njenem turizmu pisite fotografirajte in posljite svoje vtise in zaznave v nase urednistvo dobrodosle bodo tudi dobre ideje ali namigi o temah ki bi jih veljalo predstaviti v nasi reviji clanke pricakujemo na spodnjih naslovih renata.picej@turisticna-zveza.si karmen.burger@turisticna-zveza.si brestovica v brestovici so clani gledaliske skupine pod taktirko reziserja petra militareva iz medvod konec januarja uprizorili veseloigro z naslovom jutri bo v brestovici sejem to je ze druga gledaliska igra brestovskih igralskih navdusencev po komediji cudo cudo nad cudom v brestovici iz leta 2006 zamisel za dramsko skupino v brestovici se je porodila kmalu po ustanovitvi turisticnega drustva brest ki ze skoraj dve leti ozivlja druzabno zivljenje v prijetni kraski vasi z dramsko skupino so zeleli vascani popestriti razne dogodke na vasi med letom na zacetku se jih je na vecernih vajah zbiralo le kakih dvanajst kasneje pa so k igranju pritegnili se druge predvsem mlajse igralske talente dogajanje komedije je postavljeno v brestovico natancneje v brestovsko gledalisko druzino saj druzina nenazadnje predstavlja temelj vsega in je se vedno ena izmed glavnih zivljenjskih vrednot vsakdo med druzinskimi clani zaseda svoj prostor v druzbi doma v drustvu vsi dobro poznajo svoj domaci kraj da pa bi bil se bolj zanimiv si tudi radi kaj izmislijo npr o »carovnicah v votlini bezen« prizorisce predstavlja domovanje gledaliske druzine oder ­ garderobo iz katerega nastajajo nerealisticne napol kabaretne scene ker gre za igro v igri daje to neprimerno vecje moznosti za duhovito odrsko izvedbo predvsem pa nakazuje in spodbuja komicno igrivost ki je brestovskim igralkam in igralcem in zares blizu vloge v igrici so si razdelili izkljucno domaci igralci glavno vlogo skrivnostnega ljubimca in nonota je prevzel pavel svetlic ob njem pa so zaigrali se darja zavadlal matej ferfolja simon bele vido antonic lucija filipcic krizaj darja kacic jozica filipcic vilma krapez zdenka svetlic maricka mezinec irena svigelj teja filipcic in katarina svigelj za glasbeno opremo in ton je poskrbel marko filipcic za raznobarvne odrske luci pa zvone rebula dvorana vaske sole v brestovici je bila nekaj minut pred predstavo ze polna zasedena so bila celo stojisca igralci so nestrpno pricakovali trenutek ko so se po nekaj mesecih vaj prve segajo v oktober preteklega leta izdelavi celotnega odra scene kostumov glasbe osvetlitve rekvizitov lahko predstavili obcinstvu zavesa se je dvignila in predstava se je zacela sprva morda malce zadrzano nato pa je trema popustila in igralci so se prepustili toku igre publika je bila po besedah nastopajocih vec kot odlicna ze med predstavo so pozeli kar nekaj aplavzov ki so jim zagotovo vlivali zaupanje in zdelo se je da postajajo iz minute v minuto bolj sprosceni in zabavni ob koncu predstave aplavza kar ni lipov list 1/2 2008 hotelo biti konec irena svigelj ena izmed igralk je zatrdila da so jim prav navduseni obiskovalci najvecje placilo za vlozeni trud »zato publika hvala vam se si zelimo takih gledalcev in upamo da jih bomo v prihodnje tudi delezni.« predstavo nameravajo gledaliscniki iz brestovice se ponoviti in zato vabijo vse ki so sicer zamudili sobotno premiero da si v njihovi druzbi privoscijo smeha poln vecer helena ursic pozdrav slovenije evropi nasa predsednica turisticnega drustva kopriva irma selinsek je prejela telefonski klic iz jars bil je nekoliko nenavaden bilo je pravzaprav vabilo ni bilo cisto jasno kako so prav nase drustvo izbrali iz seznama stajerske regije nase drustvo so povabili za predstavitev stajerske regije in sicer v jarsahgroblje kjer bi bili navzoci predstavniki eu in domaci visoki gostje katerim bi predstavili poleg ostalih slovenskih regij vsaj kancek nasih navad in obicajev predstavitev naj bi potekala pod naslovom pozdrav slovenije evropi clanice drustva smo se zbrale in posvetovale kako bi v zelo kratkem casu desetih dni pripravile kar najboljso predstavitev stajerske na sreco so nam priskocili na pomoc stevilni bliznji vinogradniki nagrajenih vin g leskovar g hojnik in bistriska klet iz slovenske bistrice tudi oljarna gea iz slovenske bistrice in oljarna fram sta nam bili v veliko pomoc pri popestritvi prikaza stajerskih dobrin seveda na mizi ni manjkalo pravih domacih stajerskih klobas kruha iz krusne peci zaseke suhega sadja slivovke jabolcnega kisa in raznih semen v lepih rocno izdelanih kosaric iz licja ki smo jih izdelale same na mizo je bil seveda postavljen tudi stefan domacega vina ki smo mu nadeli nalepko stajerska brajdesnica kakor mu po domace tudi pravimo prikupni par marjanca in zarko sta popestrila naso predstavitev v stajerski narodni nosi razdelila sta vec kot sesto razlicnih neminljivih roz izdelanih iz krep papirja in tako prav prijetno razveselila mnozico povabljenih videlo se je da jim je nasa stajerska predstavitev kar sedla v srce sodelovala so tudi drustva iz gorenjske dolenjske primorske prekmurske in notranjske po koncanem pestrem programu je bila pogostitev vseh povabljenih dolga miza gostiteljev je bila dobro oblozena z vsemi slovenskimi dobrotami da bi goste prepricali o nasih stajerskih dobrotah so lahko poizkusali nasa priznana stajerska vina domace klobase z zaseko na sveze pecenem kruhu iz krusne peci sadni kruh idr seveda so se najbolj smukali okrog velikega stefana z »brajdesnico« in ga hvalili saj jim je kar dobro tekel po grlu na koncu bi se radi zahvalili vsem ki so nam kakor koli priskocili na pomoc in nam omogocili pripraviti nase stajerske dobrote nam bo na to prireditev se dolgo ostal lep spomin jozica vinkler

[close]

p. 9

magdalenska gora nad grosupljem okolica ljubljane ima veliko zanimivih izletniskih tock vsi vemo za smarno goro ali rasico le pescica pa pozna magdalensko goro ki lezi med ljubljano in grosupljem agdalenska gora je vzpetina s cervico visoka 504 metrov ob lepem vremenu ponuja razgled na tri najvisje vrhove slovenskih alp grintovec 2558m stol 2236m in triglav 2864m magdalenska gora je priljubljena izletniska tocka in kraj miru kamor se po napornem dnevu ali za konec tedna odpravimo po mir in spokojnost to je tudi kraj kamor se k mariji magdaleni zatekajo ljudje s svojimi prosnjami in zeljami turisticna drustva m hcere meklenburske ostal v ljubljanskem narodnem muzeju kako neki bi pogledali davni haltstatski kovaci ce bi jim povedali da bodo nihove situle celade sulice zapestnice in drugo nekoc koncali v dezeli ki so jo odkrili sele cez dobri dve tisocletji da bi to dobili nazaj danes ko prisegamo na svojo suverenost in neodvisnost ni velikih moznosti saj je bila zbirka prodana izkopavanj z vojvodinjo se tudi ne spominja nihce vec saj je preteklo prevec casa brezimni prebivalci prazgodovine spet v miru pocivajo olajsani za tisto kar so jim svojci nekoc podarili za pot v neznano vecnost arheoloska pot arheoloska ucna pot na magdalenski gori predstavlja izjemno zanimivo in bogato zgodovino obmocja dolga je dva kilometra na njej pa je osem informacijskih tock ki predstavljajo zgodovino izkopavanj in najdb sprehajalno-ucna pot omogoca ogled se vidnih ostankov zeleznodobnega gradisca in orise nacin zivljenja takratnih prebivalcev v letu 1998 jo je uredila obcina grosuplje junija 2005 pa jo je obnovila turisticno drustvo ima v okviru obcinskega projekta lokalnih turisticnih vodnikov na voljo usposobljeni vodicki ki vas lahko po predhodnem dogovoru popeljeta po vecjem delu arheoloske poti informacije o vodenju po magdalenski gori so na nasi spletni strani www.magdalenska-gora.info kako do nje ko se po dolenjski avtocesti pripeljete skozi tunel pri smarju-sap zagledate na prvi pogled bolj poloznem holmu na levi med drevjem cerkveni zvonik to je zvonik cerkvice sv magdalene na magdalenski gori ki je bila vcasih tudi bozjepotna cerkvica eden izmed moznih dostopov do nje je da avtocesto zapustimo na prvem izvozu za grosuplje se takoj za bistrojem fortuna odcepimo desno in se enkrat desno proti smarju-sap ko pridemo do odcepa za lipoglav se peljemo cez zeleznisko progo nato skozi podvoz po asfaltni cesti v hrib proti gozdu ko pridemo iz gozda na desni ze zagledamo oznake za magdalensko goro od tam naprej se peljemo po makadamu se nekaj sto metrov in ze zagledamo cerkvico na hribu cerkev na magdalenski gori potrjeno je mnenje da tam kjer so nekoc imeli posebna znamenja stoje tudi danes stavbe ki skrivajo in odkrivajo preteklost ter jo povezujejo s sedanjostjo v srednjem veku so na magdalenski gori zgradili cerkev katere glavni oltar je posvecen mariji magdaleni leta 1669 je bila cerkev prezidana in leta 2001 so v njeni notranjosti postavlili nove kipe saj so originali izginili v rokah nepridipravov leta 2007 pa je bila povsem obnovljena zunanjost cerkve svete mase so v tej cerkvi trikrat na leto in sicer · konec meseca aprila natancneje 25 aprila na god sv marka · konec meseca julija natancneje 22 julija na god sv magdalene in prvo nedeljo po tem ko je na magdalenski gori zegnanje · vsako leto na veliki smaren tj 15 avgusta nekoc je bilo na magdalenski gori nekoc je na magdalenski gori stalo cvetoce mesto morda kar drzavica s stevilnimi prebivalci zanimivo je da so umrle pokopavali v vsem zivljenjskem bliscu in z obilico predmetov ki so jih potrebovali na tem svetu in naj bi jih potrebovali tudi na onem tako so okrog magdalenske gore nastale stevilne gomile ki so s svojimi predmeti pri nakljucnih najdbah npr pri oranju zaceli buriti domisljijo govorice o nakljucnih najdbah so prisle tudi na usesa kustosa dezelnega muzeja dragotina dezmana ta se je s sodelavcem schultzem lotil izkopavanj in o najdbah pisal tudi v nemskem strokovnem tisku k izkopavanju je veliko pripomogla marija meklenburska ki je z raziskavami zacela leta 1905 v desetletju je postala njena zbirka izkopanin iz zgodnje zelezne dobe najvecja prazgodovinska zbirka v evropi hranila jo je na druzinskem gradu na bogensperku ki je bil med izkopavanji njen generalstab vendar marije antoniete hcere vojvodinje meklenburske materina zbirka ni zanimala in jo je ponudila v odkup jugoslovanski drzavi ta pa ni pokazala zanimanja dovolili so celo legalen izvoz leta 1934 je zbirko na veliki drazbi v new yorku skoraj v celoti kupil peabody museum iz harvardske univerze le majhen del zbirke je kot dar krizev pot na magdalenski gori med vznozjem in vrhom magdalenske gore so postavljene postaje krizevega pota vsako leto v postnem casu je ob nedeljah popoldne v zupniji smarje-sap molitev krizevega pota v naravi turisticno drustvo magdalenska gora leta 2000 je bilo na magdalenski gori ustanovljeno turisticno drustvo magdalenska gora ki sodeluje pri razvoju turizma s tem da organizira prireditve ob pomembnih praznikih cez celo leto junija je kresovanje na predvecer janeza krstnika avgusta je prireditev ob velikem smarnu v juniju ali septembru organiziran pohod med orlami in magdalensko goro oktobra sta dve kostanjevi nedelji prvo soboto v decembru pohod z baklami na zadnji dan v letu pa silvestrovanje na prostem turisticno drustvo se zavzema za varstvo okolja ter naravne in kulturne dediscine za ohranjanje ljudskih obicajev sprejema pa tudi turiste ki zelijo organizirano vodenje po magdalenski gori vec o tem si lahko preberete na spletni strani www.magdalenska-gora.info lea janezic lipov list 1/2 2008

[close]

p. 10

10 trendi in konkurenca turisticna destinacija slovenija trendi in konkurencnost konkurencnost in menedzment turisticnih destinacij sta postali osrednji vprasanji turizma iscejo se novi nacini za rast konkurencnosti turizma in izboljsevanje razvojnih ciklov destinacij te se pri oblikovanju konkurencnih strategij naslanjajo na nove trende na turisticnem trgu in se jim poskusajo prilagajati po eni izmed najnovejsih list ki jo je v letu 2007 v sodelovanju s turisticnimi univerzami in instituti sestavil rick perdue urednik revije journal of travel research so trenutno najpomembnejsi izzivi turizma trajnostni turizem varnost novi trgi politicna in pravna podpora razvoju turizma ter e-turizem ki temelji na uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije izbrani trendi na podrocju razvoja in konkurencnosti turizma glede na rang 2007 trend trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe varnost novi trgi politicni in pravni okvir mednarodnega turizma e-turizem globalizacija in koncentracija svetovno gospodarstvo spremembe pri povprasevanju in ponudbi kakovost in dozivljaji razvoj nizkokakovostnih proizvodov staranje prebivalstva in dostopnost potovanj izobrazevanje zaposlenih in turistov konkurenca v letalski industriji tradicionalni letalski prevozniki na poti v nizkostroskovne razcvet nizkostroskovnih ­ nizkocenovnih letalskih druzb strateske letalske povezave turizem v povezavi s kulturno dediscino in kulturo strateske povezave v turizmu rang 1 2 3 10 to so drzave ki so po ugotovitvah svetovnega turisticnega foruma v turizmu bolj konkurencne kot slovenija v celoti stiriinstirideseto mesto slovenije med stostiriindvajsetimi konkurenti svetovni ekonomski forum ocenjuje kot konkurencno vendar pa primerjava z nasimi konkurenti pokaze da so nas vsi prehiteli saj so na listi konkurencnosti visje uvrsceni zakaj torej zaostajamo poenostavljen model konkurencnosti turizma turisticna drzava je konkurencna ce uspe optimizirati dane determinante konkurencnosti tako da uspe realizirati zeleno dodano vrednost dodano vrednost ustvarja menedzment z dano ponudbo oziroma z danimi viri slika 1 na turisticnem trgu potrosniki kupujejo turisticne proizvode kot so transport nocitev ogled ali masaza te zagotavlja turisticna in druga infra in superstuktura prodajajo se na trgu in imajo ceno navedene storitve kupujejo zato ker jih je destinacija pritegnila s svojimi zgrajenimi ali predvsem naravnimi ali kulturnimi privlacnostmi ki so gonilna sila turisticnega razvoja a ne nastopajo direktno na trgu in nimajo cene turisticni menedzerji realizirajo tudi tako imenovano premijsko ali valorizacijsko vrednost glede na privlacnost in to manj enako ali bolj uspesno kot njihovi turisticni konkurenti njihova uspesnost pa ni odvisna samo od razpolozljivih virov temvec tudi od pogojev slika 1 v katerih poslujejo in od tega kako uspesen je pri tem njihov menedzment menedzment je lepilo ki zdruzuje oba dela in lahko vpliva na vse determinante modela lahko poveca privlacnost naravnih in kulturnih virov in s ciljnimi promocijskimi in drugimi aktivnostmi vpliva tudi na razmere na turisticnem trgu konkurencnosti slovenije kot turisticne destinacije leta 1998 je bila konkurencnost slovenskega turizma ocenjena z vanhove modelom pokazalo se je da slovenski turisticni menedzerji delijo enotno mnenje slovenski turizem je na podrocju naravnih socialnih in kulturnih privlacnosti mocnejsi kot na podrocju sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti torej na podrocju menedzmenta zlasti so slabo ocenili vladni menedzment to je turisticno politiko in odnos vlade do razvoja turizma tudi zunanji sodelavci econstata so ugotovili da je sibka tocka slovenskega turizma menedzment kar se kaze v nizki kakovosti turisticnih storitev profesor in svetovalec za turisticni razvoj norbert vanhove je v sodelovanju z aiest association internationale d experts scientifiques du turisme ugotovil »slovenija ima adute s katerimi lahko ustvari dodano vrednost v turisticnem sektorju toda veliko ovir bo treba premagati zagrabite priloznost.« turisticni menedzerji menijo tudi da bi konkurencnost slovenije lahko povecali z akcijami na podrocju turisticnega povprasevanja saj so razmere na trgu za slovenijo izrazito neugodne slovenija na tujih trgih ni neprepoznavna in nima imidza podobno je v magistrski studiji na ekonomski fakulteti ugotovila tudi doris gomezelj ki je zbrala ocene konkurencnosti 118 slovenskih turisticnih menedzerjev gomezelj 2006 podobne so tudi ugotovitve studij konkurencnosti ki jih je opravil raziskovalni center ekonomske fakultete univerze v ljubljani v letih 2000 do 2007 vecina ugotovitev temelji na ocenah turisticnih menedzerjev iz zgoraj 11 12 ako se novim trendom prilagaja slovenski turizem kaksna je konkurencnost slovenskega turizma katere turisticne drzave so konkurencne sloveniji ali slovenija kot turisticna destinacija zadovoljuje potrebe obiskovalcev tako da pri tem dosega zelene gospodarske rezultate ali slovenski turisticni menedzerji uspesno povezujejo turisticni sistem v homogeno celoto in pri tem realizirajo zeleno dodano vrednost ko indirektno na turisticnem trgu »prodajajo« nase naravne kulturne in izgrajene turisticne privlacnosti ali skrbijo za trajnostni turisticni razvoj in za ohranjanje turisticnih privlacnosti kateri so dejavniki konkurencnosti slovenskega turizma kateri so mocnejsi in kateri sibkejsi clen in kaj to pomeni konkurencnost turisticne destinacije pogosto opredelimo relativno v primerjavi z zelenimi konkurenti ocenjujejo se lahko poslovni rezultati tako lahko ocenimo ali je na primer slovenija po turisticnem deviznem prilivu na prebivalca konkurencna destinacija ocenjujejo pa se lahko tudi pogoji oziroma determinante konkurencnosti ali je slovenija glede privlacnosti konkurencna ali nekonkurencna drzava ali je po stevilu hotelskih zmogljivosti na prebivalca odgovor je odvisen od tega s katerim konkurentom se primerjamo dosedanje raziskave so pokazale da se slovenski turisticni menedzerji najraje primerjajo s sosednjo hrvasko avstrijo in italijo ter svico tabela 2 izbrane drzave po indeksu konkurencnosti turizma ­uvrstitve na lestvici od 1 do 124 drzava hrvaska avstrija svica italija slovenija wef indeks konkurencnosti turizma ­ rang 2 2 1 33 k sloveniji konkurencne turisticne destinacije drzava hrvaska avstrija svica italija 1 mesto 0,0 31,0 ,0 ,0 lipov list 1/2 2008

[close]

p. 11

omenjenih studij posamezne elemente konkurencnosti so ocenjevali s trditvami ocenjevali so s pomocjo 5-stopenjske likertove lestvice lestvica je bila 1 ­ precej pod povprecjem 3 ­ povprecno in 5 ­ precej nad povprecno v primerjavi s konkurenco tudi slovenski turisticni menedzerji se strinjajo da je slovenija na splosno v turizmu manj konkurencna kot njeni konkurenti ta ugotovitev je skladna z ze omenjeno neodvisno oceno svetovnega gospodarskega foruma tabela 3 ocena konkurencnosti slovenija 2004 lestvica 1 do 5 konkurencnost skupaj povprecna ocena 2 podpovprecno konkurencni naslednje podrocje ki je v trendih tudi opredeljeno kot prioritetno je e-turizem oziroma uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije v slovenskem turizmu studije ekonomske fakultete kazejo da je informacijska tehnologija nizko na lestvici prioritet slovenskih hotelskih menedzerjev in da slovenija pri tem zaostaja za evropo in svetom ocena polozaja informacijske in komunikacijske tehnologije v slovenskih hotelih 2005 rang 1-6 konkurencnost informacijska in komunikacijska tehnologija rang predzadnje mesto podpovprecno konkurencni 11 trendi in konkurenca ze dolgo in v vseh studijah konkurencnosti ugotavljamo da je slovenija najbolj konkurencna v naravnih lepotah in kulturnih virih po mnenju nasih menedzerjev je konkurencna tudi izgrajena turisticna ponudba oceni konkurencnosti turisticne ponudbe 2004 lestvica 1 do 5 konkurencnost naravni in kulturni viri naravne in kulturne privlacnosti izgrajena turisticna ponudba npr hoteli nastanitvene zmogljivosti zabavisca prometne in transportne povezave storitve itd povprecna ocena 3,2 nadpovprecno konkurencni svetovni ekonomski forum je v letosnji studiji konkurencnosti turisticnih drzav ugotovil da je politicna in vladna podpora razvoju turizma eden kljucnih dejavnikov konkurencnosti pri tem je pomembno kako visoko na listi razvojnih prioritet neke drzave je dejavnost turizem in kako je to mesto podprto z ukrepi turisticne politike v primerjavi z drugimi dejavnostmi slovenija je bila na listi foruma slabo ocenjena enako pa je potrdila tudi gomezelj ko je o tem sprasevala turisticne menedzerje ocena prioritetnosti razvoja turizma slovenija 2005 lestvica 1 do 5 konkurencnost aktivno sodelovanje turisticne politike drzave pri oblikovanju povprecna ocena 2,3 2 podpovprecno konkurencni nekonkurencni 3,1 zavedanje drzave o pomembnosti trajnostnega turisticnega razvoja tudi splosno politicno ekonomsko in socialno okolje ugodno delujejo na konkurencnost slovenije slovenija je predvsem varna drzava kar dviguje njeno konkurencnost ocena konkurencnosti okolja slovenija 2004 lestvica 1 do 5 konkurencnost okolje okolje npr ekonomske socialne kulturne demografske in politicne razmere tehnoloski razvoj in drzavne spodbude varnost povprecna ocena nadpovprecno sklep v globalnem svetu turisticne konkurencnosti ne moremo mimo globalnih tendov konkurencnosti zanimivo je zato primerjati ocene konkurencnosti slovenskega turizma z uvodoma navedenimi globalnimi turisticnimi trendi in sestaviti bilanco pomanjkljivosti in prednosti slovenskega turizma s tega zornega kota ce bi sli skozi celotno listo trendov deloma prikazana v tabeli 1 bi seveda ugotovili da slovenija nekaterim trendom dobro sledi a ker vseh podrocij v pricujocem tekstu nismo obravnavali na primer nizkocenovni letalski prevozniki strateske povezave izobrazevanje itd za ilustracijo navajamo primerjavo le s prvimi petimi v tem tekstu tudi obravnavanimi trendi vendar se zavedamo da je za celovit dvig konkurencnosti potrebno upostevati tudi druga podrocja ne samo teh pet ocena prioritetnosti razvoja turizma slovenija 2005 lestvica 1 do 5 trend trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe ocena pomankljivost prednost pomankljivost pomankljivost pomankljivost 3,1 drugacna pa je ocena konkurencnosti ce analiziramo stanje na turisticnem trgu razmere tu so za slovenski turizem zelo neugodne saj je zaradi njih slovenija nekonkurencna turisticna destinacija slovenija je na tujih trgih premalo prepoznavna nima konkurencnega imaga in potrosniki zato nimajo jasno izrazenih preferenc za obisk slovenije ocene konkurencnosti razmer na trgih slovenija 2004 lestvica 1 do 5 konkurencnost razmere na turisticnem trgu npr prepoznavnost imidz in preference povprecna ocena 2 nekonkurencni varnost novi trgi politicni in pravni okvir e-turizem prav tako nizko je ocenjen kljucni element slovenskega turizma destinacijski menedzment po ocenah slovenskih turisticnih menedzerjev je menedzment nekonkurencen slovensko turisticno gospodarstvo z danimi sredstvi naravnimi kulturnimi in izgrajenimi viri ustvarja nizjo dodano vrednost kot v povprecju nasi konkurenti ocena konkurencnosti menedzmenta slovenija 2004 lestvica 1 do 5 konkurencnost menedzment mngm npr tuje investicije vladna politika odnos do trajnostnega razvoja izobrazevanje in raziskave uspesnost odnos lokalnega prebivalstva do turisticnega razvoja itd povprecna ocena podpovprecno konkurencni 2 menedzment je v obravnavanem modelu precej siroko opredeljen in se ne nanasa le na ucinkovitost turisticnih delavcev v podjetjih ta je bila v primerjavi s konkurenti povprecno ocenjena v modelu pa se menedzment nanasa tudi na naklonjenost politicnega okolja do tujih investicij ter na vladno politiko in odnos do trajnostnega razvoja turizma gre za nekatere kljucne trende konkurencnosti ki smo jih navedli uvodoma in kjer potemtakem slovenija se dodatno zaostaja ce najprej pogledamo podrocje negativnih odstopanj ugotovimo da odstopamo ze kar pri prvem trendu spodbujanja trajnostnega razvoja turizma za povecanje konkurencnosti bi morali izboljsati javni menedzment na podrocju trajnostnega razvoja in spodbuditi aktivnosti za prilagajanje na izzive klimatskih sprememb ne nazadnje je to tudi eno izmed kljucnih podrocij nove turisticne politike v eu tudi politicna podpora je kljucna za konkurencnost turizma in cetrto mesto na letvici trendov je indikator da druge in nam konkurencne drzave delujejo tudi na tem podrocju ocene slovenskih menedzerjev so bile da slovenija tukaj ni primerljivo konkurencna enako je ugotovil tudi svetovni turisticni forum zato bi morali premike doseci tudi na tem podrocju zagotovo mora slovenski turisticni menedzment skozi javno zasebno partnerstvo se naprej nenehno vplivati tudi na razmere na turisticnih trgih novih in starih in povecati prepoznavnost in zavedanje o sloveniji kot turisticni destinaciji na podrocju e-turizma pa moramo zmanjsati razkorak z evropo in svetom kar je spet naloga tako zasebnega kot tudi javnega sektorja in nazadnje prednost ki jo imamo je na podrocju varnosti in tudi na prednostih velja graditi konkurencnost turizma tanja mihalic lipov list 1/2 2008

[close]

p. 12

turizmu pomaga lastna glava 12 akcije tzs od zrna do mize ­ dober dan kruh na ii osnovni soli rogaska slatina ze nekaj casa delujeta turisticni podmladek in otroska folklorna skupina spomincice prva pod vodstvom mentorice jasne cugalj in druga pod vodstvom mojce kmetec obe skupini se povezujeta s krajem turisticnim drustvom rogaska slatina obcino rogaska slatina in obmocno izpostavo javnega sklada rs za kulturne dejavnosti ter drustvom za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in obicajev gaja vec znanja za vec turizma bogastvo gozdov gorjanski skratje so se prebudili pod krivo jelko zeleni zaklad zmajevo srce gozdna pot hrepenenja in ljubezni energijska pot po bistrskem vintgarju arneseva luknja oglarska noc po sledeh zlatoroga mestni park tivoli in roznik je le nekaj naslovov raziskovalnih nalog letosnjega 5 mednarodnega festivala vec znanja za vec turizma namenjenega dijakom srednjih sol ki dajo slutiti kako zanimivih tem so se lotili turisticna zveza slovenije zavod rs za solstvo in center za poklicno izobrazevanje ljubljana so tokrat razpisali festival na temo bogastvo gozdov ­ od legend do naravne in kulturne dediscine srednjesolci so pripravili kar stirideset raziskovalnih nalog ki jih bodo 18 aprila s turisticnimi proizvodi predstavili tudi na stojnicah turisticne trznice v ljubljani slovenija ima veliko gozdov saj je z njimi porascena vec kot polovica nasega prostora pomembno vlogo pa imajo tudi v turisticni ponudbi sodobni izletniki in popotniki nadvse cenijo neokrnjeno naravo z gozdovi v katerih bodo s pomocjo festivalskih odkritij lahko spoznali marsikaj novega in presenetljivo zanimivega v okviru projekta turisticne zveze slovenije vec znanja za vec turizma si srednjesolci pridobijo razlicno znanje s podrocja turizma kar morda lahko vpliva tudi na odlocitev pri izbiri poklica predvsem spoznajo turizem v kraju in sirsi okolici turisticno gospodarstvo delo turisticnih drustev in zvez naravno in kulturno dediscino skrb za lepo in urejeno okolje ter za njegovo ohranjanje s pomocjo profesorjev mentorjev ob podpori vodstva sole in s sodelovanjem turisticnih podjetij lokalnih mladinskih organizacij lokalne oblasti turisticnih drustev in zvez pripravijo raziskovalno nalogo in se ob tem ucijo tudi javnega nastopanja v nalogi in na turisticni trznici podrobno predstavijo nov turisticni produkt ki ga je mogoce vkljuciti v turisticno ponudbo in s tem lahko pomembno prispevajo k turisticnemu razvoju kraja in obogatitvi slovenske turisticne ponudbe m.n ucenci turisticnega podmladka se vkljucujejo v projekt turizmu pomaga lastna glava v letosnjem solskem letu se lotevajo vsebin osredotocenih na oblikovanje turisticnega proizvoda in predstavitev tega na turisticni trznici vse pod skupnim imenom od zrna do mize predstavili bodo zdrav nacin prehrane in povezali sedanjost s preteklostjo ter tako poudarili vsebine na katere se v danasnjem hitrem nacinu zivljenja mnogokrat pozablja ucenci se pripravljajo ze vse leto v sodelovanju z drustvom gaja so pekli »zulike« in »jerpice« na junezevi kmetiji jih ponudili razlicni javnosti prvic na prireditvi blagoslovitve konj v rogaski slatini ljudski obicaj na stefanovo zadnjic pa na sejmu turizem in prosti cas v ljubljani v projekt od zrna do mize je vkljucena tudi otroska folklorna skupina spomincice ki poustvarja otrosko ljudsko izrocilo ljudske plese pesmi igre in obicaje prizadeva si da bi slovenska ljudska glasba in ples nasla mesto v sodobni kulturi ki ji pripadata in na ta nacin povezala preteklost s sedanjostjo njen poglavitni namen je ljudsko izrocilo cim bolj priblizati in predstaviti otrokom ter jih tako vkljuciti v spoznavanje preteklega zivljenja kulturna dediscina in ohranjanje tradicionalnih ljudskih obicajev sta nenadomestljiva vrednota pri razvijanju osebnosti otrok in ljubezni do ljudskega izrocila vsaka sestavina kulturne dediscine ki je poskodovana ali unicena je zal izgubljena zato jo je smiselno vkljuciti v vsakodnevno zivljenje ze v zgodnjem otrostvu izrocilo se ohranja le ob posredovanju znanja in izkusenj mlajsim generacijam pri cemer je vzor pomembno vzgojno sredstvo pridobljeno znanje in izkusnje nato otroci prenasajo naprej ter tako skrbijo za ohranjanje izrocila tudi v obdobju odrascanja na soli se zavedamo da je kulturna dediscina del nase zgodovine in nase identitete ce ne poznamo svoje zgodovine svojih korenin tezko zgradimo nekaj novega in kakovostnejsega jasna cugalj lipov list 1/2 2008 turizmu pomaga lastna glava pridelava in ponudba zdrave hrane turistom je za slovenijo izjemna priloznost ki je ne smemo zanemariti slovenija je pestra raznolika in mnogo bolj neokrnjena kot so druge evropske pokrajine zato je pri nas veliko moznosti za pridelavo in ponudbo zdrave hrane v dezelah od koder prihajajo k nam turisti se ljudje prehranjujejo na hitro z vnaprej pripravljeno hrano pridelano s pomocjo najrazlicnejsih kemikalij kar skodi zdravju zdrava domaca ekolosko pridelana in tudi po videzu privlacna hrana je v turizmu prednost ki jo moramo vsestransko izkoristiti zato bodo osnovnosolci pod vodstvom mentorjev v nalogah oblikovali nove turisticne produkte kateri lahko postanejo kakovostna nadgradnja obstojece turisticne ponudbe v njihovem kraju turisticne trznice s predstavitvami turisticnih produktov bodo potekale v mercatorjevih centrih med 14.00 in 19.00 uro in sicer · 13 marca na ptuju · 19 marca v celju · 27 marca v novem mestu · 3 aprila v kranju · 10 aprila v novi gorici in · 17 aprila v mariboru ali murski soboti · 24 aprila je zakljucna prireditev pokrovitelj projekta turizmu pomaga lastna glava

[close]

p. 13

pester izbor prireditev koledar prireditev 2008 stevilne prireditve ki se iz leta v leto zvrstijo v sloveniji bogatijo bivanje v nasem prostoru in so hkrati tudi pomemben del turisticne ponudbe v njih se prepletajo zakladi kulturne dediscine in izzivi sodobne ustvarjalnosti ki v letu evropskega medkulturnega dialoga se posebej zblizujejo veckulturno skupnost gostiteljev in gostov turisticna zveza slovenije in slovenska turisticna organizacija sta zato tudi letos izdali koledar prireditev naslovnica knjizice nas s podobo moza s knjigo opominja na 500.obletnico rojstva primoza trubarja zacetnika slo-venskega jezika in slovenske knjizevnosti pisca in izdajatelja nasih prvih dveh knjig njegovo neprecenljivo izrocilo zato botruje razglasitvi letosnjega leta za trubarjevo leto zaznamovala ga bo vrsta dogodkov posvecenih bogati zapuscini tega pomembnega slovenca pomembno je da je trubarjevo leto v koledar pomembnih obletnic vnesel tudi unesco v koledarju je izbor kronolosko urejenih prireditev s podrocja dediscine in folklore turisticno-gastronomskih prireditev sejmov gospodarskih in promocijskih razstav kongresov posvetovanj srecanj simpozijev tradicionalnih kramarskih zivinskih in novoletnih sejmov kmeckih praznikov turisticnih dni in tednov veselic parad noci proslav drustvenih obletnic gledaliskih literarnih glasbenih plesnih in filmskih prireditev kulturnih festivalov likovnih razstav sportnih prireditev rekreacije in pohodov prireditve zanimive za domace in tuje obiskovalce so objavljene tudi na spletnih straneh www.turisticna-zveza.si in na www.slovenia.info v anglescini nemscini in italijanscini so izsli se koledarji z izborom nekaj deset najpomembnejsih podrobneje opisanih prireditev publikacije so brezplacno na voljo na turisticni zvezi slovenije miklosiceva 38 1000 ljubljana bisera djutovi tel 01/434 16 79 in slovenski turisticni organizaciji parmova 53 1000 ljubljana boza suljgic tel 01/280 88 70 m.n korenine turizma nova knjiga tsd kostel turisticno-sportno drustvo kostel je konec leta 2007 ob jubileju 15-letnici delovanja pripravilo izdalo in zalozilo novo knjigo z naslovom korenine turizma to je ze osma knjiga po letu 2000 ki jo je to izjemno marljivo drustvo pripravilo in zalozilo predstavlja kronologijo uspesnega in raznovrstnega dela z neposrednimi rezultati tega drustva napisal jo je clan drustva peter svetik knjiga obsega 134 strani in je smiselno razdeljena v vec poglavij v prvem kronologija razvoja je v kratkem predstavljena 15-letna pot drustva sledi poglavje o pomembnejsih delih tsd kostel natecaj za najlepse urejeno domacijo urejanje okolja knjizna dejavnost izobrazevanje razstave predavanja tecaji delavnice spominska obelezja spominki pespoti pohodi idr v samostojnem poglavju so predstavljeni organi drustva povezave z drugimi drustvi prostovoljstvo in priznanja v zadnjem poglavju je nanizanih vrsta mnenj drugih o delu tega marljivega drustva in nekaj odlomkov iz sredstev javnega obvescanja ki so o drustvu veliko objavljali knjigo bogato ilustrira okoli 100 predvsem barvnih fotografij ta izdaja je nedvomno lahko zgled mnogim turisticnim drustvom o tem kaj je mogoce doseci s prostovoljnim delom ki ga z vso zagnanostjo ze vsa leta vodi predsednik dr stanko nikolic do pred kratkim malo znano obmocje kostel je zahvaljujoc uspehom tsd postalo v slovenskem prostoru prepoznavno terpe garac 13 publikacije in tisk litija ­ nov zemljevid geodetski institut slovenije je v zasnovi kartografski izvedbi in vodstvu braneta mihelica v merilu 1 50.000 pred kratkim pripravil novo upravno karto obcine litija v kateri je tudi geometricno sredisce slovenije ­ geoss zelo dobro jo je natisnila tiskarna aco iz litije zemljevid obsega poleg litije se obcino moravce ter dele obcin trbovlje zagorje ob savi ljubljane dol smartno in se nekatere druge poleg obicajnih prikazov infrastruktura naselja z imeni sole vrtci poste zdravstveni domovi lekarne knjiznice sportni objekti idr so snovalci tega zemljevida najvec pozornosti namenili kulturni dediscini kar so posebej oznacili in pojasnili vidno so poudarjene meje obcin in krajevnih skupnosti izstopa tudi evropska pespot e6 na hrbtni strani velja najprej omeniti aeroposnetek naselja litija na katerem je posebej oznacenih in pojasnjenih 22 najpomembnejsih zgradb z opisi imen ulic avtorji so ob tem kratko predstavili lego obcine njen razvoj s prihodom zeleznice razvoj gospodarstva in poselitve ter danasnjo litijo dodali so se seznam ulic in kratko osebno izkaznico besedila so ilustrirana z 18 barvnimi razglednicami litija je tako po dolgih letih dobila sodoben zemljevid svoje obcine z okolico peter svetik lipov list 1/2 2008

[close]

p. 14

1 turistucni atributi povabljeni v vnanje gorice turisticno dozivetje na pragu ljubljane vnanje gorice s tipicno kmecko arhitekturo lezijo v obcini brezovica sedem km od ljubljane staro vasko jedro lezi v sedlu med osamelcema veliki vrh in gulc ter je vezano na blizino ljubljanskega barja posebnost kraja so rekreativne in ucne poti ter nacin zivljenja kateremu v zadnjem casu dajemo velik poudarek saj poudarja medosebne in medcloveske odnose pravilu in za drva prejmejo fizol tako se je tako dobljeno seme veselo sadilo in rodilo tako obilno da so ga vaski veljaki povzdignili v krajevni simbol tretja zgodba se skozi cas nadaljuje se dandanes v vnanjih goricah namrec ze stoletja vsako leto 25 aprila prirejamo markovo procesijo to pa je tudi datum ko se sadi fizol zgodba o cloveku pri nas zaradi prijaznega okolja v cudoviti naravi vse od leta 1990 negujemo »projekt prenove naselij in izboljsanja zaupanja med ljudmi« kar je glavna zgodba okoli katere se pletejo mnoge druge da bi tako izboljsali odnose med partnerji v druzini sosescini in drugod odnosi med ljudmi so za zivljenje cloveka pomembna stvar ki jo solski ucni programi zanemarjajo mnogi pa nanjo mislimo z nostalgijo in se spominjamo dedkov in babic ter njihovega casa ki so ga namenjali pogovoru potrpljenju razkazovanju narave idr mi smo iz tega naredili zgodbo pomembno za zivljenje nas samih z veseljem pa jo delimo z obiskovalci oz turisti to je zgodba o notranjem miru zdravi naravi in prepoznavnem okolju kar je tudi osnovno izhodisce turizma da bi to dosegli imamo pripravljeno celo vrsto znanj od ravnanja z zivljenjskimi viri do prezivetja v naravi ter prikaze preprostih resitev za mirnejso sedanjost in varnejso prihodnost k temu dodajamo se prakticno spoznavanje naravne in kulturne dediscine zanimivosti judje ki tod zivimo se zavedamo posebnosti in dediscine tega prostora zato z veliko dobre volje varujemo to enkratnost narave in posebni nacin zivljenja zelimo ga neokrnjenega predati naslednjim rodovom in ponuditi v uzitek obiskovalcem tukaj postavljamo na noge turizem ki povezuje gibanje v naravi s spoznavanjem domace naravne in kulturne dediscine ekologije ter ljudi l zakaj je fizol simbol nasega kraja vnanje gorice ki so prvic omenjene ze leta 1414 so nelocljivo povezane z barjem in razlicnimi zgodbami prva sega v cas osusevanja barja ko je baron zorn pl mildenheim leta 1762 dal izkopati nov jarek curnovec od podplesivice skozi vnanje gorice v mestni log zaradi cesar se je na osuseni zemlji razrasla bujna goscava domacini so jo pozigali in v pepel sadili fizol ki je bogato obrodil tudi prihodnja leta druga zgodba opisuje cas izgradnje zeleznice dunaj­ljubljana­trst po letu 1857 se je parna lokomotiva prvic ustavila tudi pri nas in iznajdljivi domacini so se pogodili s strojevodjo da v zameno za pomoc pri polipov list 1/2 2008 asicev dom na brce 4 z lepim razgledom ponuja dom moznost zasilne prenocitve ima kuhinjo in ucilnico ter predstavlja izhpodisce za stevilna dozivetja v okolici v zadnjem casu omogoca izposojo koles in kanujev v njem od leta 1993 potekajo razlicna srecanja in predavanja za boljse sozitje cloveka z naravo ter predavanja o zeliscih in zdravilnih rozah srecanj se udelezujejo obiskovalci iz vse slovenije po 14 marcu 2008 bo tukaj znani zeliscar majes vzgajal bodoce poznavalce zdravilnih rastlin solo zdravljena s cvetjem pa vodi domacin kozamernik ljubljansko barje je ravnina jugozahodno od ljubljane in zemljepisno informacije med ljubljano vrhniko skofljico in krimom ter predstavime za predel td lokvanj km2 veliko mocvirnato ravnico stkano iz vzorca travnikov lja skoraj150 njiv jarkov jezero 21 1352 preserje nezamenljiv krajinski vzorec tic brezovica,steljnikov in poti ki tkejo01 363 10 21 tic@brezovica.si slove nije z znacilno floro 344 688 ljudski jezik je s na brce 27 1351 brezovica drago stanovnik 051 in favno.sdrago@siol.net casom ustvaril kar 24 izrazov ki oznacujejo pojav zastajanja vode in s tem povezan videz krajine spletni portali so zbrani na http sdrago.blog.siol.net fran levstik je bil tisti ki je leta 1880 za mocvirje ob ljubljani prvic uporabil izraz ljubljansko barje.

[close]

p. 15

gorsko kolesarjenje pater asic 1906­1992 redovnik zupnik in prior sicer znan kot pater simon iz stiskega samostana in velik poznavalec zelisc z vnanjimi goricami je povezan prek zupnika franceta dularja ki je zasluzen da je lastnica podarila posestvo s hiso v dobro kraja in smo ga ob smrti najvecjega zeliscarja 20 stoletja poimenovali asicev dom ze pred casom smo pripravili mnoge krozne poti za gibanje ki blagodejno deluje na nase pocutje poimenovali smo jih asiceve poti in jih oznacili z rumeno-zeleno markacijo ze ob prvi postavitvi ucne botanicne asiceve poti leta 1993 so strokovnjaki priporocili da bi jo razvejali po celem barju to se je res zgodilo po letu 2004 ko so vse obcine osrednje slovenije pristopile v projekt mreze kolesarskih poti in se je zataknilo s kolesi na drzavnih in gozdnih cestah vecnamenske ucne in rekreativne poti zakonodaja dopusca zato se vse te poti zdaj imenujejo tudi asiceve poti druga se pomembnejsa dimenzija je zakonska obveza varnih poti vsakega solskega okolisa ki v tem primeru povezuje se vse zupnijske in vse omenjene okolise med seboj od 1996 dalje organiziramo vsako leto skupaj z os brezovica in sd bvg gulc drzavna prvenstva v gorskem kolesarjenju za osnovne in srednje sole balonarski poleti in poleti z lahkimi letali ob vznozjih osamelcev so ugodni pogoji za vzletanje balonov zato smo v projekt privabili tudi balonarskega prvaka slavka sorna ki je postavil v vnanjih goricah balonarski center slovenije pri zelezniski postaji v brezovici so aktivni piloti aerokluba brezovica kulturni utrinki podruznicna cerkev na gulcu posvecena sv trojici se ponasa s freskami na lehnjaku kar je delo domacega umetnika izidorja moleta vaska cerkev se lahko odlikuje tudi z racunalniskim bitjem zvona in tipicnim slovenskim pritrkavanjem obcudovanja vredni so opecni zracniki na gospodarskih poslopjih portali vrat in podobno zanimiva so sakralna znamenja krajevni vodnjak in studenec zanimiva je grsakova domacija pod goricami 17 ena najlepse urejenih his v kraju pa je hisa ­ muzej pri speli vnanje gorice 87 mozna je voznja s konjsko vprego v vasi je se nekaj furmanov ki vas po predhodnem dogovoru popeljejo s kocijo 1 turisticni atributi prijazno otrokom in druzinam ideja o zasciti in imenovanju ljubljanskega barja kot krajinskega parka je stara vec informacije kot 20 let tovrstna obmocja so v svetu vse redkejsa in vse bolj dragocena k njihovemu varovanju nas zavezuje slovenska in evtd lokvanj ropska zakonodaja aprila 2007 je zacel veljati 21 tic@brezovica.si tic brezovica jezero 21 1352 preserje 01 363 10 sporazum o sodelovanju pri ustanavljanju krajinskega parka ljubljansko barje v katerega je drago stanovnik 051 344 688 sdrago@siol.net na brce 27 1351 brezovica vkljucenih sedem obcin ministrstvo za okolje in prostor lokalno prebspletni portali so zbrani na http sdrago.blog.siol.net ivalstvo ter razlicne interesne in strokovne skupine krajinski park naj bi bil ustanovljen letos vnanje gorice so se posebej otrokom prijazen kraj saj vse kar otroske oci vidijo tukaj plete zgodbo o naravi in kulturi nasih dedkov ter babic in to z namenom da bi se zavedli pomembnosti preteklosti za nas danasnji danes in njihov jutri domacini jim bomo na teh odkrivanjih z veseljem stali ob strani zatorej ­ pridite v naravo k vodi in barju ter k prijaznim ljudem besedilo in foto drago stanovnik center brce na brce 27 to je nekdanje gospodarsko poslopje z dovolj prostora za organizacijo najrazlicnejsih sportno rekreativnih in druzabnih prireditev tukaj smo odlicno izpeljali stevilna drzavna prvenstva v gorskem kolesarjenju tu je stalna razstava netopirjev v blizini je na ogled 300-metrska vrtina za pitno vodo tukaj potekajo raziskave o sestavi barjanskih tal v centru si lahko ogledamo stevilne filme in prestopimo v barjanski virtualni svet ter se na delavnicah pogovarjamo o zanimivosti hisnih imen ta se tukaj tudi snujejo potem ko za zacetek raziskovanja lastne zgodovine velja leta 1990 deskarski poligon v centru in pred njim otrosko adrenalinsko igrisce,ob centru ­ igrisce z najrazlicnejsimi gugalnicami gozdni teki od 1978 dalje je bilo okrog igrisca organiziranih ze veliko gozdnih tekov organiziramo jih skupaj z atletskim klubom spela tudi letos bo 11 maja ob 14 uri informacije td lokvanj tic brezovica jezero 21 1352 preserje 01 363 10 21 tic@brezovica.si drago stanovnik 051 344 688 sdrago@siol.net na brce 27 1351 brezovica spletni portali so zbrani na http sdrago.blog.siol.net lipov list 1/2 2008

[close]

Comments

no comments yet