p. 1

stevilka7/8 letnik 2008 slovenska turisticna revija intervju danilo türk sem za lipov list akcija tzs posvet o turizmu fokus dvor lovenjak

[close]

p. 2

so to r i-h pe tre al eod ri vransko 03/703-21-00 so pe to r www.petre.si i-h tre al e od ri

[close]

p. 3

kazalo uvodnik hvala avseniki za turisticno zgodbo promocijo in turisticni spominek poletni pogovor na temo o turizmu v sloveniji v organizaciji tzs je izpostavil dejstva ki spremljajo nas turizem in zavirajo njegov razvoj znova se je govorilo o ze znanih stvareh veliko smo slisali o konsenzih destinacijskem mendzmentu nisni in ciljni prepoznavi v zacetku julija sem sedela v posebnem turisticnem vlaku grand trans siberian expressu na poti med pekingom in moskvo luksuzni vlak je gostil skupino kitajcev iz hongkonga stiri italijane tri svicarje in mene poleg osebja seveda kitajci kot se je izkazalo ljubijo karaoke saj so v konferencnem vagonu ki se je pod vecer spremenil v disko s kompletno tehnicno podporo prepevali do onemoglosti z enim od njih sem se ze na zacetku poti zapletla v pogovor ki je postal posebej zanimiv takrat ko je zelel izvedeti od kod prihajam ne slovenija mu v njegovi virtualni podobi evrope ni pasala nikamor vsaj 20 krat me je vprasal ce nisem iz slovaske potem pa mu je nekega dne kapnila izvirna ideja s katero me je zares presenetil vprasal me je kaksno glasbo poslusamo pri nas mogoce so ga na to napeljali mongolski pevci narodne glasbe ki smo jih poslusali tega dne sredi gobija kjer je vlak obstal posebej zaradi tega turisticnega dozivljaja kamele pevci v nosah oranzno sonce in zlati tiri sredi peska na katerih je kot srebrna kaca cakal nas vlak so ga ocitno napeljali na to izjemno vprasanje no sem si mislila zdaj smo pa tam kaj bo z imeni zvrsti glasbe ga pac ne zanimajo in potem je odgovor priplaval kar sam po sebi rekla sem avsenike kitajec je skocil v zrak in zavpil »yes yes i know them!« kitajec sredi mongolije ki nima pojma kje bi bila slovenija pozna avsenike sprva sem verjela da se pretvarja potem sem mislila da je pomesal imena vendar ko je z rokami nazorno pokazal na kaksen instrument igrajo in mislil je harmoniko sem mu verjela vse je razlozil v enem stavku poslovno sodelovanje z nemcijo obisk glasbene prireditve musikantenstadl in avsenikov cd ki so mu ga naslednjic podarili poslovni partnerji poletje v begunjah je bilo zelo zivahno pri avseniku kjer so nekdanje letoviscarje ze zdavnaj zamenjali turisti in kjer gostje namesto pod nekdanje kostanje sedajo pod avsenikovo marelo ­ vecnamensko dvorano se je dogajal kulturno-turisticni spektakel festival avsenik 2008 vecdnevna prireditev ki je bila posvecena 55-obletnici avsenikove glasbe je zdruzila velika glasbena imena in mlade upe domace glasbene virtuoze in mojstre iz tujine povezala je avsenikovo glasbo z moderno glasbo modernim plesom in oplemenitila se druga umetniska izvajanja povsem nov in drugacen pristop h glasbi in prav posebna zasnova turisticne zgodbe bravo gregor avsenik motor dogajanja ki zasluzi vso pozornost in pohvalo pa saj ne gre zgolj za to avseniki neutrudno tkejo prav to kar v sloveniji manjka ­ zgodbe evente in dozivetja in avseniki iz begunj ze dolgo niso samo gostilna z muziko so prava akademija uzitkov glasbenih kulinaricnih likovnih in evropski glasbeni fenomen ki ga v sloveniji ne znamo ali nocemo prepoznati kot izjemno dobrino slovenskega turizma oni so zgodba najboljsa promocija in turisticni spominek hkrati in kljub temu jih nasa uradna promocija zaobide in se kiti z modernisticnim in minimalisticnim pristopom pa saj ne tekmujemo za najbolj umetniski pristop k turizmu tekmujemo za gosta ki ga zelimo prepricati da pride k nam in ne kaksne zirije na zlatem bobnu pa ceprav pod sloganom i feel slovenia ja kaj naj turist cuti plezanje po fasadah jaz cutim glasbo prej in bolje in se posebej cutim tisto ­ slovenija od kod lepote tvoje renata picej naslovnica lovenjakov dvor foto renata picej turisticna drustva projekt tzs prvi krog ocenjevanja moja dezela ­ lepa in gostoljubna 4 11 14 21 27 30 32 34 35 40 posvet tzs slovenski turizem fokus dvor lovenjak intervju danilo türk tisk pismo iz tujine dediscina posta na slovenskem dogaja se kolesarstvo

[close]

p. 4

td ankaran turisticna drustva srednjeveska trznica ob prazniku marijinega vnebovzetja smo clani td ankaran pognali casovni stroj nazaj in ambient starega benediktinskega samostana ter ankaranski hotel adria convent popeljali v pozni barok na srednjeveski trznici ki je bila letos prvic na samostanskem preddverju so med 10 in 12 uro ter med 17 in 24 uro sodelovali stevilni gostje in razstavljalci tako je »manufaktura mojster janez« izdeloval odtiske na rocno izdelani gutenbergovi presi s cimer smo na prireditvi pocastili trubarjevo leto in pisano slovensko besedo videli smo kako so nekoc izdelovali cipke pletli kosare izdelovali glinaste posode cevlje rocno izdelovali papir in obdelovali les prica smo bili izdelovanju platna na starih statvah peki domacega kruha kovastvu in drugim nazornim prikazom zivljenja iz preteklosti zaceli smo s slavnostno povorko od hotela adria convent do osrednjega trga in vse do plaze kjer smo z grajskimi plesi ob barocni glasbi in sabljanju zabavali goste ter jih vabili na grajsko zabavo na samostanskem vrtu tam smo skupaj s skupino grofa lambergerja prestopili v cas poznega baroka in se udelezili bogatega kulturnega programa ob hisah so vinogradi in brajde slovenci imamo zilico za oblikovanje vrtov oziroma urejanje okolice his domacini so dokazali da znajo vsako hiso urediti v prijeten in prijazen dom za bivanje velikokrat z zanimivimi izvirnimi idejami in primerno zasnovo okolice da se doma dobro pocutijo k temu vsekakor sodi tudi okolica hise saj se takrat ko vreme dopusca radi in veliko zadrzujejo zunaj po napornem delu se jim prileze posedanje pod krosnjami dreves ali ob bazenih sprehodih cez trato obcudovanje neznih popkov ki se razvijejo v cudovite cvetove vrt kot tak ze dolgo nima vec samo temeljne funkcije kot jo je imel nekoc ni le koscek zemlje na kateri gojijo zelenjavo za domace potrebe vedno bolj se spreminja v prostor za pocitek ali razvedrilo besedilo in fotografija zdenka golub crna na koroskem pozdrav krompirju clani td ankaran vsako leto predstavimo del zgodovinskega obdobja v kostumografiji in tako smo tudi letos prikazali kostume iz obdobja konca 18 stoletja udelezencem prireditve smo jih tudi opisali ter razlozili takratne modne dodatke in trende ob 19 uri se je sestal sodni senat in uprizoril sodni proces na katerem so obsodili mlado dekle spoznali so jo za carovnico in presustnico ter jo zato obsodili na smrt z giljotino sledilo je srednjevesko rajanje ob dobri hrani in pijaci ter seveda odlicni barocni glasbi na katerem smo vse nastopajoce povabili na grajsko pojedino besedilo in fotografija ada marija butinar peter lence znameniti skrubi je krompirju primesal brusnice in navdusil crna na koroskem ki spada med manjse obcine a ima najvec olimpijcev na stevilo prebivalcev je v soboto 6 septembra gostila 8 svetovni festival prazenega krompirja na tej prireditvi se vsako leto v drugi slovenski pokrajini zberejo ljubitelji krompirja kot samostojne jedi ter si ga privoscijo na vse mogoce nacine tako je bilo tudi na koroskem kjer so se zbrale stevilne ekipe iz cele slovenije madzarske islandije in hrvaske praznik posvecen krompirju je znova dokazal da so ljudje zeljni dogodkov druzenja zabave in spoznavanja poleg castilcev v slovenski kulinariki nepogresljivih gomoljev se je na konec meziske doline podalo precej turisticnih drustev med njimi tudi td radece kamor se bo festival preselil naslednje leto r.s td podlehnik ocenjevanje vrtov in okolja v zacetku avgusta je potekalo ze 9 ocenjevanje domov in poslovnih objektov v obcini podlehnik.turisticno drustvo se trudi vzpodbujati obcane da bi cim lepse urejali domove in okolico da bi bila prijetna ocem domacinov in turistom na predloge obcanov in upravnega odbora td podlehnik si je komisija ogledala domove kmetije in poslovne objekte vsi objekti so bili zelo lepo urejeni zasajeni s cvetjem in sadnim drevjem vrtovi so vzorno zasajeni z zelenjavo in lipov list 7/8 2008

[close]

p. 5

td podlehnik cas je za klopotec ob sv lovrencu so clani td podlehnik ze 3 leto zapored postavili klopotec kot so ga postavljali nekoc klopotce postavljajo kmetje v svoje vinograde ko zacne zoreti grozdje klopotcev glas pa kljub svoji zanimivosti v sebi skriva tudi grenko stran ko so se iz haloskih vinogradov oglasili klopotci so gospodarji otrokom strogo prepovedali vstop v vinograd ucili so jih da se v vsakem grozdu skriva kaca da otroci ne bi jedli grozdja in bi potem zmanjkalo vina za odrasle julija ob sv jakobu pa vse tja do septembra postavljajo klopotce na visoke drogove klopotce postavljajo zato da bi odganjali ptice lacne skorce in nikdar site vrabce le-ti se jih spocetka res bojijo pozneje pa se jim privadijo nekateri klopotci so izredno veliki vetrnice merijo do 4 m v dolzino leseni batki tolcejo po kostanjevi deski tak velikanski klopotec ima tudi dolg in mocan rep da ga obraca veter tak klopotec je tezko sestaviti in postaviti glas takega klopotca je slisati tudi uro hoda dalec velik klopotec je ponos gospodarja in vse soseske ob postavitvi ne manjka dobre kapljice domace hrane in seveda glasu harmonike tako se grozdje v miru mehca in caka bratve ki se zacne septembra klopotec snamejo sele po 30 oktobru pravijo da ga vsi svetniki ne smejo najti na drogu tedaj spustijo tudi kokosi v vinograd in z njimi smejo v gorico tudi otroci v nasem kraju je bil zelo znan izdelovalec klopotcev g hinko lozinsek izdelovanja se je naucil od svojega oceta in stricev ze kot otrok je na pasi rezljal z zepnim nozem svoje prve klopotce klopotec mora biti narejen iz sedmih vrst lesa najboljsi pa je trd les to je bukov hrastov in jesenov iz katerega so izdelani vsi deli razen deske po kateri udarjajo kici deska mora biti iz lesa divje cesnje ali kostanja da klopotec lepo poje peresa so iz smrekovega ali jelkinega lesa ves les za klopotce se mora susiti vsaj tri leta manjsi klopotci morajo biti izdelani brez lepila in brez enega samega zebljicka vecji pa imajo kovinskih delov le toliko kolikor je potrebno vse drugo je pritrjeno z lesenimi zatici in zagozdami ki so iz trnovega ali drenovega lesa nato se zacne postavitev klopotca sestavljen je iz mnogih delov in vsak ima natancno doloceno funkcijo zato ni vseeno iz kaksnega lesa je narejen stolcek je tisti del ki drzi gred biti mora iz mocnega trdnega lesa najprej mozje postavijo drog in ga dobro vkopljejo in podprejo nanj namestijo stol z gredljem kici in desko spredaj pritrdijo peresa na koncu pa rep da se lahko obraca po vetru navadno je iz hrastovih vej haloski klopotec ima sestkrako vetrnico slovenjegoriski pa stiri krake nato pocakajo na prvi veter ki zazene peresa in nato vsi prisluhnejo novorojencu prireditve se je udelezil zupana obcine podlehnik svetnica in svetniki obcine podlehnik duhovnik obcinska uprava predsedniki in predstavniki domacih drustev predsedniki in predstavniki sosednjih drustev clani td veliko gostov in nastopajocih govorniki na prireditvi so bili predsednik td milan vidovic zupan obcine podlehnik marko maucic poslanec dz rs branko marinic predsednica du mimica pernek predsednica fd rozmarin iz dolene slavica petrovic predsednik td markovci franc brodnjak predsednica kud sp kungota marija kralj trpin in drago korade nato so stanko jani in ivan postavili klopotec pomagali so jim zupan podzupan poslanec in predsednik td zraven pa so ljudski godci igrali da je delo lazje potekalo duhovnik p janko gasparic je blagoslovil postavljeni klopotec in vso naravo besedilo in fotografija zdenka golub turisticna drustva td podlehnik v znamenju puha drustvo rojaka janeza puha je organiziralo ze 8 mednarodno srecanje ljubiteljev starodavnih vozil vse slovenije francije in avstrije 28 junija so se podali na promocijsko voznjo ki je bila dolga 60 km pot se je zacela v jursincih in nadaljevala cez dornavo v moskanjce do dolan cez cirkulane zg leskovec v podlehnik kjer so pisano druscino najrazlicnejsih vozil pricakali obcani in clani td najprej so jih postregli z osvezilno pijaco nato je sledil kulturni program v katerem so nastopili ucenci os podlehnik clani td in pihalni orkester kd podlehnik nato je sledil nagovor predsednika td milana vidovica in svetnika obcine mag sebastjana toplaka zbrane so nagovorili tudi predsednik drustva rojaka janeza puha vlado slodnjak zupan obcine jursinci in podpredsednik drustva alojz kavcic ter podpredsednik drustva vlado nedeljko izmenjali so si spominska darila posebna darila pa sta prejela domacin ivan pernat lastnik starega avtomobila in vlado tos ki ze veliko let dela v podlehniku in je lastnik najlepsega motorja ponosni lastniki so razkazali svoja starodobna vozila podlehnicanom ki so v njihovo restavriranje vlozili leta prostega casa nato so se okrepcali z izdatno malico in domaco kapljico srecanja v podlehniku so se udelezili tudi ljubitelji starodobnih vozil koles avtomobilov in motorjev in ljubitelji iz sosednjih obcin po krajsem druzenju so se udelezenci srecanja napotili naprej proti ptuju cez puhov most in naprej proti muzeju rojaka janeza puha v sakusak tam so srecanje koncali s podelitvijo priznanj in spominkov vsem udelezencem besedilo in fotografija zdenka golub opravicilo v prejsnji stevilki lipovega lista bi se v rubriki turisticni atributi pod fotografijo folklorne skupine pravilen podnapis moral glasiti ­ ktd moscanci lipov list 7/8 2008

[close]

p. 6

td virstajn turisticna drustva virstanjska noc clani turisticno-kulturnega drustva virstanj so v sodelovanju z gostiscem banovina sredi julija organizirali ze 12 virstanjsko noc obiskovalce so pozdravili predsednica tkd virstanj olga amon predsednik ks virstanj marko jurak in zupan obcine podcetrtek peter misja ob tej priloznosti so se predstavili mladi virstanjski harmonikarji urska ceraj gregor bevc ziga kotnik in ales omerzel za smeh je poskrbel johan z bohorja zaplesali pa folkloristi iz kozjega v vleki vrvi so sodelovale ekipe sportno drustvo sveti stefan dobrina in zagarstvo pustivsek prvo mesto je osvojila ekipa dobrine za smeh je poskrbela zenska ekipa virstanja ki je premagala izbrane moske iz obcinstva v vecernih urah je na virstanju zapela manca spik in poskrbela da je zaplesalo in zapelo staro in mlado do zgodnjih jutranjih ur pa je za zabavo poskrbel ansambel metulj dvanajsto virstanjsko noc je obiskalo rekordno stevilo ljudi kot ocenjujejo vec kot 1500 organizatorji so zadovoljni saj je vse potekalo tako kot so nacrtovali razmisljajo ze o naslednji virstanjski noci ki bo prav tako pestra kot letosnja n.n ranti prarfumi sopki in druge disavnice v razlicnih oblikah izbrali smo trajnostni pristop in pridelovanje na strogo ekoloski nacin,« je poudaril benedejcic v brjah pri komnu so zasadili tisoc rastlin sivke na 25 arih povrsine medtem ko je tanja arandjelovi lastnica nasada v ivanjem gradu letos spomladi posadila 6500 sadik sivke na zetvi sivke je v imenu drustva planta navzoce pozdravila tanja godnic obenem vodja mladinskega hotela pliskovica ki je predstavila tudi projekt promocije kraskih zelisc z vzorcki vrecic ki so v prodaji kot spominki s krasa prvi poizkus destilacije avtohtone rastline kraskega setraja oz po domace zepka ki vsebuje vec etericnega olja napovedujejo septembra letos ko bodo iz destilata naredili olje in nekaj vzorcev mila razmisljajo tudi o ustanovitvi zadruge v kateri bi se zdruzilo vec pridelovalcev sivke in bi kupili traktor kombanj ter destilator besedilo in fotografija olga knez razstava slik iz peska mehke stene konec julija je v informacijskem srediscu tnp na logu v trenti zaprla vrata zanimiva razstava slik iz peska pod naslovom mehke stene mehki pretanjeni svetlobni odtenki in barvni prelivi iz naravnih vrst peska so znacilnost tehnike slikanja amaterske slikarke iz grahovega ob baci stanke golob k predstavitvi jo je povabila turisticna zveza gornjega posocja v soorganizaciji s turisticnim drustvom soca trenta triglavskim narodnim parkom in kulturnim drustvom slikarjev amaterjev iz tolmina razstava je bila na ogled od 23 maja 2008 ko so organizatorji uvodno prireditev namenili navidezno skromnim preprostim v naravi na prvi pogled celo siromasnim soskim prodnikom in peskom ti se nam v stevilnih naravnih barvnih odtenkih lahko odkrivajo kot prava cudesa naravne dediscine soski prodniki in vrste peska so nelocljivi in razpoznavni sestavni del turisticne ponudbe doline reke soce iz njih izpod spretnih rok domacih ustvarjalcev nastajajo prave umetnine jernej leban iz tolmina in iztok konjedic iz kanala sta razstavila svoje izdelke iz brusenega soskega kamna stanka golob pa je radovednim obiskovalcem med ka brje pri koprivi prva vzorcna zetev sivke in destilacija sivkinega olja drustvo za razvoj kmetijstva in turizma planta iz coljave je letos v brjah pri koprivi organiziralo prvo vzorcno zetev sivke in prikaz destilacije sivkinega olja misel o promociji zelisc ter moznosti gojenja sivke na zapuscenih njivah v okolici kraskih vasi se je ze pred leti porodila dr milku novicu po rodu krasevcu ki je sicer zaposlen na institutu za kemijo v ljubljani ko je v brjah pri koprivi pred tremi leti zasadil vzorcni nasad sivke kot poizkus zasajanja te rastlinske vrste na krasu po besedah dipl inz agronomije in hortikulture boruta benedejcica ki je obenem tudi direktor sezanskega podjetja hortikultura in je skrbel za sivkine nasade zasledujejo temeljni namem rekonstrukcije opuscenih kmetijskih povrsin na krasu »kot upravicena in glavna rastlinska vrsta je na krasu sicer vinska trta kot dopolnilno dejavnost iz ekonomskih razlogov pa vidim gojitev zelisc in disavnic ena od teh je gotovo sivka poznana kot lavanda sicer najbolj razsirjena v provansi v franciji in dalmaciji ki je tudi prilagojena na skope podnebne razmere na krasu kjer primanjkuje vode in je tako odporna proti susi drugi namen pa je gotovo povezovanje z drugimi dejavnostmi med katerimi se posebej izstopa turizem proizvodnjo sivke zelimo razsiriti in tako iz destiliranega etericnega olja izdelovati tudi druge koncne izdelke z dodano vrednostjo kot so mila deodo lipov list 7/8 2008

[close]

p. 7

terimi ni manjkalo zvedave trentarske mladezi v obliki delavnice prikazala tehniko slikanja s peskom poleg stevilnih domacinov je tudi precej tujih obiskovalcev obcudovalo vse tri ustvarjalce ki vsak s sebi lastno tehniko izrazajo prelivanje casa ujetega v pesek in prodnike kulturni program so oblikovali ucenci podruznicne sole soca z dramatizacijo martina krpana ob 150-letnici izida levstikove povesti kd tercet juhana iz tolmina z venckom pristnih t minskih ljudskih pesmi in folklorno drustvo ivan laharnar ­ planota s sentviske gore s spleti plesov ljudskih seg in obicajev s sentviske planote razstavo mehke stene si je ogledalo okrog 5000 obiskovalcev saj je bila na ogled v mesecih ko se v informacijskem srediscu tnp v trenti zvrsti veliko solskih in studijskih skupin v dolini pa ne manjka tudi tujih turistov posebnost slik iz peska ki nadomesca slikarske barve je vzbudila nemalo zanimanja besedilo in fotografija mojca rutar turisticna drustva tsd kostel v obcini kostel kjer deluje turisticno-sportno drustvo tsd kostel se je od konca maja do srede julija zvrstilo vec zanimivih kulturnih in sportno-rekreativnih prireditev drustvo je zelo aktivno konec maja je pripravilo ze 15 planinski pohod po najdaljsi markirani poti tega obmocja najboljsi planinci prehodijo kostelsko planinsko pot v petih urah tisti z manj kondicije pa potrebujejo sedem ali celo vec ur pohoda se vsako leto udelezi mnogo ljudi predvsem prijateljev kostela saj omenjena pot ponuja lepo naravo svez zrak ter cudovite razglede v soboto 7 junija je na kolpi potekal mednarodni ekoloski spust slovenske reke 2008 po 30 kilometrski progi so se udelezenci spustili v kanujih raftih in kajakih ter med potjo pobrali tudi veliko smeti najbolj zanimiva in tudi organizacijsko zahtevna pa je bila prireditev ki je vkljucevala prihod valvasorjeve konjenice slednja je bila ustanovljena ob priliki 300-letnice valvasorjeve smrti in se vsako leto iz gradu bogenserk nameni na drug konec slovenije njeno poslanstvo je v vspodbudi vzdrzevanja naravnih in kulturnih znamenitosti slovenije ter vzpodbudi prebivalcev k ozivljanju lokalnih kulturnih zanimivosti v navezi z organizacijo turisticnih dogodkov tradicionalno je tudi tekmovanje v kosnji trave s klasicnimi kosami ki je bilo letos 4 julija zmagal je vitomir padovac domacija padovac pa je poskrbela za odlicno pogostitev tekmovalcev in obiskovalcev dan kasneje je drustvo pripravilo ze deseti nocni pohod z baklami nocni turisticni spektakel poteka neposredno ob reki kolpi in na 14 kilometrov dolgo pot od zage do dola vsako leto privabi lepo stevilo udelezencev najvec pozornosti pa je delezna prireditev tamburanje va kostele v sredini avgusta ki prinasa stevilne kulturne prireditve razstave predavanja sveto maso povorko ljudskih nos in znameniti kostelski sejem besedilo in fotografija psv sponzor projekta z igro do prvih turisticnih korakov kako so se vcasih igrali kaj je v nasem kraju se posebno znano kako je nasa vas dobila ime zakaj je v mestnem grbu zmaj kako bi nas kraj predstavili popotniku tako so se sprasevali otroci s svojimi vzgojiteljicami v vrtcih sirom po sloveniji delcek teh odkritih zakladov si lahko ogledate v obliki razstave od 8 do 27 septembra 2008 v mercator centru v siski v ljubljani lipov list 7/8 2008

[close]

p. 8

td baselj turisticna drustva veselje pod storzicem td baselj je pod vodstvom prizadevnega predsednika rada robleka tudi letos v lepem soncnem vremenu zelo uspesno pripravilo ze triindvajseto etnografsko turisticno prireditev »kmecki praznik pod storzicem« v nedeljo 24 avgusta se je v sportno rekreacijskem centru belica zbralo kar dva tisoc obiskovalcev da bi doziveli tradicionalno prireditev vsako leto na njej poleg zabave prikazejo tudi nekaj starih kmeckih opravil in obicajev glavni pokrovitelj prireditve je bila kmetijsko gozdarska zadruga sloga kranj ki je tokrat predstavila kmetijsko mehanizacijo kjer je se posebej izstopal traktor john deer program na prireditvi je domiselno povezoval domacin franci lombar letos so v baslju dali poudarek cebelarstvu veliko pozornosti obiskovalcev pa je bil delezen tudi mali muzej na prostem v katerem so si obiskovalci ogledali stevilne primerke starih strojev orodja in pohistva na ogled so bili predmeti ki so jih v baslju uporabljali pri delu na kmetiji pred desetletji oziroma stoletjem in so neprecenljive vrednosti kot je povedala natasa jagodic ki je pripravila razstavo ob pomoci tomaza rehbergerja so domacini za razstavo z veseljem odstopili svoje staro kmecko orodje posode jerbase mernike kose rete stara kolca brane pajkelne za ciscenje zita staro notranje pohistvo stare kmecke skrinje iz leta 1899 stare sivalne stroje locevalnik za mleko in smetano volovske komate in stevilne druge predmete v beltincih se pripravljajo na razvoj zeliscarstva v ustanavljanju je drustvo zeliscarjev beltinci na prireditvi so dali najvecji poudarek cebelarstvu ki ima v baslju dolgo tradicijo cebelarsko drustvo je bilo ustanovljeno ze leta 1902 kot je povedal ambroz rakovec so imeli nekoc cebele skoraj pri vsaki hisi danes je v baslju pet registriranih cebelnjakov ki premorejo 131 panjev vsi cebelarji pa so clani cebelarskega drustva preddvor predstavili so zgodovino cebelarstva avtohtono kranjsko cebelo cebelarska opravila dogajanje v panju in seveda tudi zdravilni ucinek medu kot je bilo pricakovati so spregovorili tudi o aktualni problematiki slovenskega cebelarstva pomoru cebel bogat kulturni program je bil lep okvir prireditve uspesno se je predstavil domaci mesani pevski zbor storzic pod vodstvom mimice roblek zbor uspesno deluje od marca 2005 in ima za seboj stevilne nastope doma in v tujini folkorno drustvo preddvor je predstavilo izvirne preddvorske plese mladim so namenili ustvarjalno delavnico »otroski koticek« ki je bil vseskozi dobro obiskan za prijetno razpolozenje in ples na prireditvi pa je poskrbel ansambel fantje z vasi ki je zacel prireditev »kmecki praznik pod storzicem« s skladbo baselj praznuje za katero je besedilo napisal franc ankerst uglasbil pa brane ticar besedilo in fotografija janez kuhar lipov list 7/8 2008 pred casom je v beltinskem gradu zavod za turizem in kulturo beltinci odprl muzej zgodovine zdravstva v dezeli ob muri kjer so razstavljeni stevilni zgodovinski predmeti s podrocja lekarnistva in zdravstva potem se je zavod za turizem in kulturo beltinci odlocil za nov projekt in sicer se bodo poskusili v pridelovanju in vzgoji zelisc najprej bodo clani ki jih zanima zeliscarstvo delovali pod okriljem zavoda kot sekcija scasoma pa naj bi ustanovili drustvo zeliscarjev beltinci zavod za turizem in kulturo beltinci ze dokaj tesno sodeluje s clanicami turisticnega drustva lipovci ki ze imajo zeliscni vrt in delujejo v okviru projekta zivimo zdravo ob priloznostni razstavi pred nedavnim so se clani zeliscarjev beltinci predstavili v beltinskem parku s svojimi novimi zeliscnimi proizvodi kot so karmelicarnski eliksir sentjanzevo olje sestavljeno sentjanzevo olje sirup proti kaslju ognjiceva tinktura caj proti kaslju caj za dobro voljo caj za srce caj za zelodec zimski caj caj proti prehladu in zeliscni kis v sklopu zavoda za turizem in kulturo beltinci bodo v srediscu beltincev uredili vzorcni zeliscni vrt in sicer na prostoru med zdravstvenim dom beltinci in trgovskim komplekom spar beltinci nacrtujejo zasaditev starih sort sadnega drevja denimo jabolk in hrusk in ureditev zeliscnega vrta v katerem bodo posadili kamilico poprovo meto in druge rastline zeliscni vrt bo narejen po vzoru samostanskega vrta kakrsen je v olimju z ograjami in vodometi na obrobju beltincev nacrtujejo tudi ureditev eksoticnega vrta vse to in siritev muzeja zdravstva v beltincih bo poslej dobra promocija razvoja turizma v obcini beltinci v gradu bodo uredili tudi manjso prodajalno za prodajo zeliscnih izdelkov besedilo in fotografija bojan zerdin tz slovenska bistrica pestri jesenski dogodki upravni odbor tz slovenska bistrica se je v sredo 13 avgusta sestal na 21 redni seji in razpravljal predvsem o sodelovanju pri podobah bistriskih domacij ter izvedbi akcije ocenjevanja okolja zlata vrtnica 2008 leopold turk predsednik tz je povzel aktivnosti zveze med dvema sejama in znova ugotovil da je na turisticnem podrocju pestro dogajanje tako bo samo na pragerskem letos skupaj kar 50 razlicnih pri-reditev miran avgustin predsednik td cokla tinje je clane upravnega odbora seznanil s pripravami na 12 podobe bistriskih domacij in ponovno povabil k sodelovanju vsa turisticna drustva v stirih obcinah.

[close]

p. 9

»tinje zivi za to prireditev ki bo dvodnevna ze v cetrtek pa bo strokovno srecanje o moznostih razvoja podezelja,« je rekel avgustin »program je zelo pester in prepricani smo da nam bo tudi vreme naklonjeno zeleli smo dodati svoj pecat zato bomo poskrbeli za nekaj lokalnih posebnosti zanimiv bo pohod do pohorskih mlinov in zag praznovali bomo 10 obletnico ustanovitve turisticnega drustva ocenjevali domaci kruh kvasenice in ognjiscnice ter poskrbeli za pestre prikaze domacih obrti in razstavo zeliscarjev posebej smo se odlocili za ocenjevanje kruha in krusnih peci v nedeljo ob 14.30 pa bo tradicionalno srecanje turisticnih drustev s saljivimi igrami pricakujemo da stojnice tokrat ne bodo samevale.« od 5 do 13 septembra bo v makolah potekal 6 mednarodni festival forma viva ki bo pritegnil kar 24 kiparjev in 14 slikarjev iz sedmih drzav avstrija nizozemska belgija romunija zda turcija in slovenija prireditev bo za kraje med pohorjem in halozami zelo pomembna s turisticnega zornega kota nekaj kiparjev bo gostovalo tudi v obcini race fram za letosnjo akcijo ocenjevanja okolja zlata vrtnica se je prijavilo okrog 30 udelezencev pricakovati je 80 kandidatov za zlate srebrne in bronaste vrtnice v petih ocenjevalnih kategorijah balkonsko cvetje bodo letos ocenjevali med zasebnimi stanovanjskimi hisami veseli predvsem odziv iz obcine makole iz katere lani ni bilo niti enega samega kandidata znova sodelujejo tudi obcani iz obcine oplotnica ki so doslej samostojno ocenjevali urejenost okolja razglasitev zlate vrtnice 2008 bo 26 septembra v viteski dvorani gradu slovenska bistrica kot pokrovitelj bo s prakticnimi nagradami sodeloval tudi klub gaia bojan sinic gozdna ucna pot je v osnovi namenjena mladini osnovnih in srednjih sol strokovni javnosti ter rekreativcem v nacrtu je tudi obnova nekdanje ozkotirne zeleznice ter nadaljevanje izvajanja ureditvenih zmogljivosti bukovniskega jezera med nalogami zavoda za gozdove murska sobota je tudi izdaja obsezne publikacije o dreve-snih vrstah v sloveniji gozdno ucno pot je odprl stefan kovac vodja obmocne enote zavoda za gozdove slovenije enota murska sobota pred leti je bilo v pomurskem prostoru kar precej lepo urejenih gozdnih in turisticnih poti denimo v polanskem gozdu v bukovniskem gozdu ob blaguskem jezeru v obcini sveti jurij ob scavnici fuks graba v obcini cankova tromejnik v trdkovi pot v selu pa pot ob mrtvicah reke mure besedilo in fotografija bojan zerdin turisticna drustva bukovniska lepotica se prebuja bukovnisko jezero skrito med gozdove juznih obronkov gorickega spada med izjemne naravne lepote prekmurja lezi juzno od naselja bukovnica v dolini istoimenskega potoka iz severne strani priteka v jezero se manjsi potok gre za umetno jezero ki je nastalo kot protipoplavni ukrep in sicer z regulacijskimi deli ob reki ledava in njenih pritokih zajezitev je bila najprej namenjena ribogojnistvu pozneje pa se je razvil se ribolov in sportni ribolov za ribolov zanimi so amur ostriz ploscic krap in linj jezero lezi med kostanjevo bukovimi gozdovi ter je pomemben razmnozevalni habitat dvozivk v njem med drugim uspevajo tudi ogrozene rastline vodni oresek in zabji sejek okoli jezera so obsezni bukovi gozdovi na hribu ob jezeru pa kapelica sv vida v blizini je zdravilni studenec radiostezisti so na tem obmocju oznacili 26 energetskih tock ki blagodejno vplivajo na cloveka okolica jezera je priljubljen kraj za sprehajanje kolesarjenje ribolov kampiranje piknike in gobarjenje jezero je dolgo 500 metrov in siroko 200 metrov lezi v dostopnem gozdnem okolju saj jezero na jugu obdaja gozd urbanja na severu pa zgornja suma v okolici jezera se razprostirajo vlazni travniki stevilna polja v visjih pobocjih pa vinogradi bukovniski potok in bukovnisko jezero imata z naravovarstvenega stalisca poseben status saj sta opredeljena kot ekolosko obcutljivo obmocje in prva drzavna naravna vrednota poleg tega ga zajema tudi narava 2000 evropska mreza posebnih varstvenih obmocij razglasenih v drzavah clanicah eu bukovnisko jezero je del krajinskega parka goricko in predstavlja tudi eno od njenih vstopnih tock delita si ga in sta naj ponosni kar dve obcini obcina dobrovnik in obcina moravske toplice med obiskom bukovniskega jezera je nastal cudoviti slikovni »izdelek« nad vodno gladino jezera so »prisli« oblaki iz neba in pricarali care bukovniskega jezera ki ga je potrebno doziveti v vseh letnih casih besedilo in fotografija bojan zerdin nova gozdna ucna pot ob bukovniskem jezeru turisticna ponudba obcine dobrovnik je bogatejsa na podrocju naravnih zanimivosti jo je z novo ucno gozdno potjo na kateri so stiri postanki popestril zavod za gozdove murska sobota skupaj z zavodom za turizem obcine dobrovnik je ob dnevu gozdov odprl pravo kar 1.700 metrov dolgo gozdno ucilnico ucna pot se zacne pri ribiski koci ob bukovniskem jezeru ki ga letno obisce okoli 80.000 ljudi prvi so urejeno gozdno pot prehodili ucenci dos dobrovnik in vinogradniski pohodniki drustva vinogradnikov strehovci urejena pot vodi mimo stevilnih dreves in ponuja srecanja z gozdnimi zivalmi obiskovalci pa spoznajo se ostanke nekdanje ozkotirne zeleznice in voglarjevo koco kjer so se med drugo svetovno vojno srecevali partizani sama pot poteka v osrcju krajinskega parka goricko bukovniska nebo nad bukovniskim jezerom lipov list 7/8 2008

[close]

p. 10

10 posvet izzivi save posvet v radecah reka sava najdaljsa reka v nasi drzavi dobiva v svojem spodnjem toku drugacno podobo in novo vlogo predvsem pa popolnoma spreminja krajinski videz taksna sava pomeni za posavje drugacno vizijo razvoja sava je lahko motiv in nov izziv na razvojnem podrocju tako glede energetike kot turizma lahko je izziv kako omiliti posege v naravno okolje predvsem pa mora postati motiv za povezovanje vseh ki ob njej zivimo in delamo posvet v radecah ki je bil 30 5 2008 so skupaj organizirali ktrc radece turisticna zveza slovenije zavod za gozdove slovenije in rra posavje teze ki smo jih zapisali v vabilo so bile na posvetu potrjene · aktualni terminski nacrt celotne verige he bostanj ­ izgradnja je bila koncana maja 2006 he blanca zacetek november 2005 konec maj 2009 he krsko zacetek -avgust 2007 konec maj 2012 he brezice he mokrice predviden zakljucek del junij 2014 oz 2015 · prednosti izgradnje he na spodnji savi so proizvodnja energije iz obnovljivih virov nove proizvodne zmogljivosti povecati kakovost dobave zascita pred poplavami izgradnja infrastrukture povecati urejenost okolja povecati cistost reke save povecati turisticne in rekreacijske moznosti · slabosti izgradnje he na spodnji savi visoka pregrada spremeni hidravlicne hidroloske fizikalne in kemicne lastnosti njene vode vodnim organizmom predvsem ribam preprecuje gibanje gor in dolvodno na drstisca pasisca in skrivalisca kako naprej · z uveljavljanjem ne samo s prepisovanjem zakonodaje eu in z govoricenjem o okolju nobena nova he ne sme biti brez delujoce ribje steze in naprave za odvracanje rib od turbin ob obstojecih elektrarnah je treba zgraditi ribje steze · ohranjati izlivne dele potokov v naravnem stanju · ohranjati obstojece obvodne zarasti ali takojsnja zasaditev vegetacije po koncanih gradbenih delih · ureditev tihih obmocij kjer se na vodi in ob njej zagotavlja mir in ustvari razmere za uspesno naselitev rast in razmnozevanje prostozivecih vrst · ureditev nadomestnih habitatov · omejitev pri casovni izvedbi del · izdelati je treba nacrt rabe z javnosti dostopnimi povrsinami ob vodi · conacija vodnih in obvodnih povrsin z vsemi delezniki v prostoru · spremljati stanje /monitoring turizem je vizija je priloznost in je izziv z uveljavitvijo razvojnega nacrta in smernicami razvoja slovenskega turizma 2007­2011 se je o spodnji savi zacelo razmisljati kot o potencialnem integralnem turisticnem proizvodu to je velik izziv za posavje in priloznost za prebivalce v krajih ob reki turizem je pomembna panoga gospodarstva poleg ekonomskega ucinka pa prinasa v lokalno in regijsko okolje tudi spremembe ki vplivajo na prebivalce in njihov nacin zivljenja vendar naj turizem poleg napredka izboljsa tudi kakovost zivljenja ter prispeva k varovanju naravnega in sociokulturnega okolja besedilo in fotografija joze prah zakljucki · veriga he na savi je zasnovana kot niz 16 pretocnih elektrarn ki poteka od he medvode do drzavne meje pri mokricah celotna veriga je razdeljena na tri smiselno in energetsko zakljucene odseke i odsek vrhovo­mokrice spodnja sava ii odsek tacen­ ponovice zgornja sava iii odsek renke­suhadol srednja sava · veriga he na spodnji savi ima naslednje podatke 5 hidroelektrarn skupna instalirana moc 187 mw ali 22 proizvodnja 720 gwh l ali 21 vse hidroproizvodnje 6 slovenske porabe 4,5 obmocja drzave 3,5 celotnega prebivalstva drzave proizvodnja elektricne energije za kar 38 celotnih potreb drzave sponzor projekta moja dezela lepa in gostoljubna in projekta vec znanja za vec turizma lipov list 7/8 2008

[close]

p. 11

projekt tzs moja dezela ­ lepa in gostoljubna projekt tzs ki urejeno in gostoljubno okolje prepoznava kot predpogoj kakovostnega turizma je ze tradicionalna aktivnost zveze in poteka vsako leto v slovenskih mestih in krajih zdraviliscih in termah srednjih in osnovnih solah vrtcih ter kampih projekt postaja podlaga dobre turisticne ponudbe in kakovostnih storitev ter vzpodbuja k urejanju prostora in okolja ter prijazni besedi turizem je v sloveniji rastoca panoga gospodarstva zato so dejavniki ki so njegovi stebri in med njimi sta okolje in clovek zagotovo na prvem mestu se kako pomembni zato zveza s svojim projektom »moja dezela ­ lepa in gostoljubna« skusa pri ljudeh in njihovih okoljih vzbuditi delcek tekmovalnega duha tekmovanje poteka v dveh delih v juniju in juliju drzavna ocenjevalna komisija ocenjuje kategorije vecja mesta izrazito turisticni kraji in zdravilisca oz terme v septembru in oktobru pa srednja in manjsa mesta turisticne kraje vaska in mestna jedra izletniske kraje hribovske in druge kraje kampe vrtce ter osnovne in srednje sole ki jih zvezi predlagajo regionalni koordinatorji rezultati prvega kroga ocenjevanja so pokazali da je v kategoriji vecjih mest zmagal koper ki mu sledita velenje in novo mesto v kategoriji izrazito turisticnih krajev je zmagal podcetrtek sledita mu moravske toplice in rogaska slatina v naslednji stevilki bodo predstavljeni najboljsi v kategorijah velikih in malih zdravilisc in term 11 predstavitev nagrajenci kategorije vecja mesta 1 mesto koper vodilno mesto na lestvici si je pristanisko mesto prisluzilo s svojim skrbno urejenim sredozemskim licem cvetovi roz cistoca mesta novo parkirisce domiselni prehodi za pesce vse to daje dinamicni svez in vabljiv vtis 2 mesto velenje mesto pod markantnim gradom slovi po stevilnih prireditvah odlikuje ga simbioza urbanega zivljenja z naravo zivi svoj mladi ritem in posreduje zavest o priznavanju drugacnosti predvsem ko omogoca prosto gibanje in dober dostop do javnih ustanov tudi invalidom nagrajenci kategorije izrazito turisticni kraji 1 mesto podcetrtek kraj ki diha s turizmom in krajani predani turisticni misli preseneca vedno znova tokrat ze ob sprejemu v kraj s fontano in pisanim cvetjem ki prisleka kar vsrkajo v svoj gostoljubni objem in potem ga razvaja s ponudbo storitev in lepim ambientom podcetrtek turizem zivi 2 mesto moravske toplice kraj sredi pomurske ravnice radodarno ponuja svojo preserno duso in jo krepi s prijaznostjo domacinov cutiti je zavzetost za cloveka ki mu namenja lepo urejene parkovne nasade pregledne informacijske table mnogo cvetja predvsem pa cistoco in obcutek gostoljubnosti 3 mesto rogaska slatina 3 mesto novo mesto mesto pod gorjanci je prepricalo z dvema novima pridobitvama novost je hostel situla in nov je tic na odlicni lokaciji ob sicersnji skrbi za urejeno in cvetja polno okolje odlicna dopolnitev turisticne ponudbe mesta ob krki rogaska ze od nekdaj prinasa v nas prostor smisel za lepoto kraja estetika parkov se posebej lepota zdraviliskega parka mnozica cvetja krozisca s fontanami informacijske table in drugo kazejo na visok nivo turisticne zavesti letos tudi v tekmi za evropsko tekmovanje v urejenosti okolja entente florale lipov list 7/8 2008

[close]

p. 12

12 predstavitev avtor u trnkoczy koper mesto sonca in sredozemskega sarma mestna obcina koper je zelo raznolika obcina ki zajema staro mestno jedro kjer je mnogo znamenitih stavb in posebnosti manjsa turisticna sredisca kot sta zusterna in ankaran ter bogato zaledje prav slednje nudi posebno zanimive pohodniske konjeniske kolesarske in druge tematske poti ki omogocajo obcudovanje izjemnih naravnih posebnosti mednje med drugim sodijo dolina dragonje bogat kraski rob spodmoli in izvir reke rizane te izjemne lepote narave ponujajo stevilne izletniske moznosti in zagotavljajo stevilne uzitke tezko se je upreti precudovitemu razgledu ki ga ponuja grad socerb obcudovanju zupan boris popovic mrtvaskega plesa fresk v cerkvi sv trojice v hrastovljah voznji s turisticnim vlakcem po starem mestnem jedru opazovanju ptic v naravnem rezervatu skocjanski zatok in se marsikaj bi lahko nasteli ponos mesta so stevilne dobre gostilne vinske kleti in oljarne kjer se lahko vsak popotnik ustavi in uziva v znacilnih istrskih dobrotah dobri hrani domacem vinu in oljcnem olju obcina koper poleg bogate zgodovine in naravnih vrednot ponuja tudi pisano paleto sportnega in kulturnega udejstvovanja in nenazadnje je koper vse bolj razpoznaven kot mesto nakupov tudi razvijajoci se potniski terminal odpira nove razvojne moznosti in priloznosti pomembne za samo obcino pa tudi sirso slovenijo povabilo v koper v obcini koper je iz leta v leto vec prireditev tezko je izpostaviti kljucne saj je vsaka samosvoja in posebna ter privablja doloceno ciljno obcinstvo nedvomno pa lahko slovence in turiste povabim v koper 25 in 26 oktobra na dneve kmetijstva slovenske istre 2008 ki bodo potekali v znamenju oljke poleg oljcnega olja smo v kopru zelo ponosni tudi na vino zato z veseljem vabim na dneve odprtih vrat vinskih kleti in oljarn po mestni obcini koper ki bodo 8 novembra 2008 v okviru prireditve od kantine do torkle bo svoja vrata odprlo vec kot 40 ponudnikov ki bodo obiskovalcem ponudili tudi degustacijo vina in oljcnega olja nedvomno bo v kopru nepozabno tudi silvestrovanje s stevilnimi prireditvami ki bodo potekale ves december sklenile pa se bodo s tradicionalnim silvestrskim ognjemetom zupanov pogled ponosen sem na stevilne nove investicije zlasti na najsodobnejso novo osnovno solo s katero smo otrokom koncno zagotovili primerne prostore ponosen sem da smo v obcini po pol stoletja dogovarjanj dosegli umik koprske luke iz severne obale mesta ki je tako koncno dobilo neposredni stik z morjem vesel sem izgradnje obvozne ceste okoli mesta obnovljene pristaniske ulice in sprehajalisc poleg tega smo omogocili boljse pogoje za razvoj razlicne vrste turizma od sportnega do poslovnega in trgovskega ter poskrbeli za vrsto drugih aktivnosti grad socerb zakaj je lepo biti zupan kopra zato ker imam svoj kraj rad preden sem postal zupan se nasa obcina ni razvijala kot bi se morala oziroma se zal sploh ni razvijala sedaj je povsem drugace smo ena najhitreje razvijajocih se obcin in ponosen sem na to ko storis nekaj za kraj v katerem si odrascal je to preprosto lep obcutek cerkev sv trojice v hrastovljah lipov list 7/8 2008 avtor d maldenovic arhiv mok

[close]

p. 13

velenje mesto nad skrivnostnim podzemljem mestna obcina velenje se je ugnezdila pod velicastni grad in je pravi center saleske doline industrijsko mesto zaznamovano s skrivnostnim podzemljem premogovnika velenje in drugimi znanimi podjetji prerasca v regionalni savinjsko-saleski center z razvito trgovino in upravnimi izobrazevalnimi ter drugimi dejavnostmi staro velenje tik pod gradom se je v preteklih desetletjih razsirilo v lepo urejeno mlado mesto nastali so novi zaselki skale stara vas salek in smartno velenje je ravno prav majhno in ravno dovolj veliko da je prijetno za zivljenje in gostoljubno za obiskovalce stevilne mednarodne in druge prireditve zabavnega kulturnega ali sportnega znacaja pricajo o tem da je mesto odlicen gostitelj tudi lanskoletno evropsko prvenstvo cvetlicarjev prica o tem zdaj pa se ze pripravljajo na evropsko preszupan srecko meh tolnico kulture leta 2012 mesto ob reki paki ima bogato kulturno dediscino in njegovi prebivalci so ponosni na pravo dolino gradov sredi katere zivijo velenjski in saleski grad vsak s svojega konca dajeta pomemben pecat mestu se posebej velenjski grad ki pozdravlja ze ob vstopu v mesto ce ga obiscemo razveseljuje se s stevilnimi razstavami in ponuja prelep pogled na mesto in dolino velenje je tudi sportno mesto turisticno rekreacijski center jezero omogoca raznovrstno rekreacijo velenjcani ga najraje obiscejo konec tedna ko imajo vec casa za sprehod po urejenih pespoteh tudi kolesarska pot ob velenjskem jezeru ki vodi do sostanja je zelo obiskana velenje ima tudi enega najbolj sodobnih tehnicnih muzejev v evropi ­ muzej premogovnistva slovenije prikazuje pridobivanje premoga nekoc in danes ter posreduje obcutek posebnega sveta pod zemljo obiskovalci se lahko na ogled odpeljejo s prevoznim trakom in podzemno zeleznico ter poskusijo pravo rudarsko malico 13 predstavitev avtor andrej lubej zupanov pogled se posebej sem ponosen na ljudi ki so uspeli iz velenja ustvariti mesto v katerem se dobro pocutimo razumemo in zivimo v sozitju znamo sprejemati in ceniti razlicnost smo strpni vedno znova nam uspeva ustvarjati priloznosti za ljudi med drugim smo uspeli iz okoljsko zelo obremenjenega okolja ustvariti razvojne moznosti za razvoj turizma in sporta povabilo v velenje na obmocju mestne obcine velenje vsak mesec potekajo stevilne prireditve september pa je se posebej vesel mesec vesel zaradi obcinskega praznika ki ga praznujemo 20 septembra in se posebej vesel in razposajen zaradi pike nogavicke ki bo mesto letos obiskala ze devetnajstic pikin festival ki je najvecja otroska prireditev v sloveniji bo potekal od 21 do 27 septembra vsako leto bolj pa je tudi mednarodno obarvan podrobnejsi program festivala si lahko ogledate na spletni strani www.pikinfesitval.org najbolje pa je da svoje malcke opremite s pikami in kitkami ter se nam pridruzite na turisticno rekreacijskem centru jezero kjer poteka vecji del prireditev · v mestu je zelo razvita tudi sejemska dejavnost vsako drugo soboto v mesecu ze sedmo leto zapored poteka na cankarjevi ulici bolsji sejem · 11 oktobra 2008 bodo titov trg odele jesenske barve v okviru sejma lepot in dobrot bomo predstavili dobrote s podezelja cvetje pripomocke za vrtnarstvo in cvetlicarstvo ter kmetovanje ob sejmu vedno pripravimo se vrsto spremljevalnih dejavnosti kulturni program svetovanje razstave delavnice · decembra se mesto prelevi v ledeno dezelo kjer vsakdo najde nekaj zase posebnost je praznicni sejem najmlajsi uzivajo v brezplacnih delavnicah drsaliscu ter glasbenih gledaliskih in lutkovnih predstavah na praznicnem odru odrasli pa se radi udelezujejo koncertov in tradicionalnega silvestrovanja na prostem · pomlad prinese znameniti cvetlicni sejem kjer poleg obveznih cvetlic ne manjka izdelkov domace in umetnostne obrti dovolj pa je najrazlicnejsih kmeckih dobrot avtor uros kotnik zakaj je lepo biti zupan velenja velenjski grad velenje je mlado mesto prav zaradi tega je tudi lepo biti zupan mestne obcine velenje predvsem zaradi otrok ki so zame vedno znova navdih sprostitev in vodilo ce so neposredni odkriti ce uspes prepricati otroke ves da delas dobro lipov list 7/8 2008

[close]

p. 14

1 posvet turisticna zveza slovenije in slovenski turizem sredi poletja so se na sedezu tzs v ljubljani zbrali predstavniki najpomembnejsih politicnih strank da bi se odzvali vabilu s katerim sta jih k predstavitvi posameznih pogledov in nacrtov povezanih z razvojem turizma v casu pred volitvami in se posebno po njih pozvala zveza in njen predsednik dominik s cernjak turizem kot najmocnejsa gospodarska panoga in svetovni fenomen tudi za slovensko ekonomsko politiko ni samo beseda to vedo vsi ki se z njim ukvarjajo posredno ali neposredno so njegovi izvajalci ali uporabniki ali se o njem sele uce v vrtcih solah univerzah turisticna zveza slovenije tzs v nasi drzavi ze vse od svoje ustanovitve podpira krepi promovira in plemeniti najbolj pomembno panogo gospodarstva ustanovljena je bila leta 1905 kot dezelna zveza za pospesevanje tujskega prometa na kranjskem je nacionalna turisticna drustvena organizacija ­ prostovoljna interesna neprofitna nevladna in nestrankarska v zvezi ki deluje kot ustanova civilne druzbe v javnem interesu je zdruzenih vec kot 660 turisticnih drustev 30 obcinskih in obmocnih zvez ter drugih drustvenih organizacij 200 turisticnih podmladkov in 75 turisticnih informacijskih centrov rostata zaostajamo samo za spanijo z 10,9 2005 in avstrijo 8,8 2005 kakovostni turizem je odvisen od okolja v katerem se dogaja njego-vih posebnosti njegove cistosti ter gostoljubnosti posameznikov in institucij poslanstvo tzs je prav v tem da z mnogimi akcijami in projekti ozavesca ljudi kako ziveti za turizem in z njim od vrtca do seniorjev zato so akcije izpod okrilja tzs tako pomembne moja dezela ­ lepa in gostoljubna turizmu pomaga lastna glava vec znanja za vec turizma aktivnost zveze vsako leto aktivira vec kot 200.000 prostovoljcev vse z namenom da pomagamo razviti turizem v najsirsi obliki ki poleg razvojne in poslovne priloznosti doprinese h kakovosti zivljenja nam vsem ki smo tukaj doma ves cas pa je prisotno dejstvo ki ga tzs vedno in povsod siri v prostor »turizem smo ljudje!« turizem pa je poleg tega da je odvisen od cloveka odvisen tudi od drugih elementov na lokalnem in globalnem nivoju zapada pod vpliv treh dejavnikov podnebnim spremembam demografski strukturi in svetovni financni krizi podnebne spremembe napovedane podnebne spremembe bodo vplivale na tok turistov po vsem svetu npr pomanjkanje snega v smucarskih srediscih pozimi in vrocinski valovi v sredozemlju poleti tropski viharji demografske spremembe slovenski turizem je odvisen od primarnih turisticnih trzisc ki so v evropi prebivalstvo nase celine pa se stara in v prihodnosti bodo potrebe seniorjev pomembno zaznamovale potrebe nasih bodocih gostov financna kriza svetovna financna kriza je povezana z vse visjo inflacijo in posledicno z zmanjsevanjem kupne moci kar pomeni da bomo morali bolj kot kadar koli nameniti naso pozornost domacemu gostu poleg tega obstaja tudi profil novodobnega gosta ki ne trosi vec veliko za transport do destinacije ampak pozornost namenja temu kje in kako bo namescen ter kaksna zunajpenzionska ponudba ga caka na izbrani lokaciji poleg tega tovrstna kriza pomeni tudi crtanje bolj oddaljenih destinacij in izbira bliznjih dopustniskih krajev krajsi cas bivanja in manjso dnevno porabo profil slovenskega turizma · v obdobju 2003­2006 se turizem v sloveniji razvija pospeseno · turizem se razvija hitreje od povprecja rasti drugih gospodarskih dejavnosti · ima velik ekonomski pomen v nacionalnem gospodarstvu in se se veca · ima velik vpliv na zaposlenost uvod dominik s cernjak za uvod je predsednik tzs nanizal nekaj statisticnih podatkov in drugih dejstev ter izpostavil stevilke ki po podatkih statisticnega urada rs kazejo da se je stevilo turisticnih prihodov v prvih sestih mesecih letos povecalo za 4 pri cemer je zabelezena 3 rast stevila tujih gostov in 6 rast domacih tako se je skupno stevilo prenocitev v primerjavi z lanskim obdobjem povecalo za 3 na 3.535.791 prenocitev pri cemer so se prenocitve tujih gostov povecale za 1 domacih pa za 5 po stevilu prihodov so na prvem mestu italijani ki jim sledijo avstrijci nemci hrvati in gostje iz velike britanije trend rasti stevila turistov v sloveniji sovpada s splosnim pozitivnim trendom na ravni globalnih turisticnih tokov po podatkih svetovne turisticne organizacije unwto se je v prvih stirih mesecih letos stevilo prihodov turistov na svetovni ravni povecalo za 5 v primerjavi z enakim obdobjem lani kar kaze na relativno stabilnost mednarodnega turizma v sloveniji se delez turizma v bdp v zadnjih stirih letih zelo povecuje · leta 2003 ustvari 4,9 bdp in posredno prispeva 7,7 bdp · leta 2006 ustvari 5,5 bdp in posredno prispeva 8,5 bdp multiplikator turizma je velik · multiplikator v turizmu znasa 2,01 · multiplikator v proizvodnji je 1,75 turizem je v glavnem izvozna dejavnost in prinasa svez denar v domace gospodarstvo ter v primerjavi z drugimi panogami prispeva nadpovprecno veliko v drzavno blagajno po podatkih eulipov list 7/8 2008

[close]

p. 15

· ima specificno strukturo prihodkov vpliv igralnistva enodnevnih obiskovalcev tranzitnih gostov in odprta vprasanja · ali namenjamo turizmu dovolj poudarka · prepoznavamo njegove razvojne potrebe · smo pripravljeni na izzive ki prihajajo tudi k nam podnebne demografske in financne spremembe · imamo dovolj lastnih strokovnih kadrov · ozavescenost prebivalstva o pojavu vlogi in opcijah iz naslova turizma · sta civilni sektor in njegova dodana vrednost dovolj prepoznavna v t i javno-zasebnem partnerstvu zakljucna misel slovenija je drzava za katero zelim da bi se njen turizem razvijal se bolj kot doslej 1 posvet socialni demokrati sd eva stravs podlogar ze dolga leta vpeta v turizem na bledu meni da politicna stranka ki jo zastopa podpira in se strinja z dognanji vedenjem in izkusnjami turisticnih delavcev na bledu izkusnje kazejo da bi turizem lahko prinesel vec ce bi zmogli vzpostaviti ugodnejse poslovno okolje za nadaljnji razvoj za manjse in vecje investitorje ter povrniti ali v samostojni sloveniji ponovno vzpostaviti pravi imidz ki ga ima turizem in predvsem poklici v gostinskem in turisticnem sektorju saj kot kaze tako podlogarjeva je trenutno mnogo lazje pridobiti nekaj sto tisoc evrov za investicijo v turizem kakor pa kader s primernim znanjem od vsega zacetka je jasno da zaradi omejenih zmogljivosti ne moremo razvijati mnozicnega turizma razvijamo kakovostni in ne kvantitativni turizem treba je poiskati pravi nacin ki pa je odvisen od stevilnih dejavnikov socialne politike delovnih razmerij stevila zaposlenih zaposleni so eden od kljucnih elementov nekega turisticnega podjetja in ne bolj ali manj nepotreben strosek zal se pri nas najprej varcuje pri zaposlenih ceprav je ta vmesni del cloveski dejavnik tista prava dodana vrednost zaposleni zasluzijo svojo pozornost zato pri njih ni prihranka problem so kadri in vpis v turisticne sole sodelujemo pri prizadevanjih tzs v osnovnih solah ampak dejstvo je da se vse zacne ze v druzinah v izrazito turisticnih krajih opazamo da je vpisa v turisticne sole se manj kot drugod kar pripisujemo dejstvu da ti otroci poznajo tezavnost teh poklicev in se jim izogibajo razvito turisticno obmocje dopusca tudi razvoj podezelja in s tem tudi turizem na kmetijah ki se je v letosnji sezoni pokazal kot zelo uspesen pomembna je povezava med javnim in zasebnim partnerstvom v destinaciji in to v destinaciji ki jo kot tako prepozna in doloca turist in ne uradna politika v ljubljani ali kje drugje zakljucna misel imamo lepo dezelo vendar ce zelimo iz turizma iztrziti vec se ga moramo lotiti bolj nacrtno in povezano tu ne gre za politicne pamflete niti projekte kar tako ampak za to da se skupaj odlocimo kaj turizem v drzavi sloveniji sploh je nova slovenija marusa m novak predstavnica nove slovenije nsi pozdravlja idejo in povabilo na tovrstno srecanje ter v prepricanju da lahko s takim nacinom najboljse predloge tudi udejanjimo izpostavi dejstvo da slovenski turizem premalo izkorisca dva slovenska atributa jurija vego in cerknisko jezero obcina dol pri ljubljani je za promocijo znamenitega fizika matematika geodeta meteorologa plemica in topniskega casnika storila veliko vendar pa jurij vega na nivoju slovenije se nikoli ni bil izpostavljen kot eden izmed turisticnih atributov nekaj podobnega se dogaja s cerkniskim jezerom ki ga tako marusa m novak pozna ves planet slovenci pa tega dejstva ne znamo pravilno unovciti tovrstna naravna posebnost bi zasluzila veliko vecjo pozornost in varstvo v obliki parka njena stranka bo temu namenila vso pozornost drugo podrocje za katero se zavzemajo v njeni stranki je podrocje kulturne dediscine ter domace in umetnostne obrti samo tista kulturna dediscina ki se trzi ostaja ziva v preteklosti je slovenija za to podrocje bolje skrbela zato bi bilo dobro da se skrb za to znova vzpostavi in kontinuirano nadaljuje pomembno je tudi izobrazevanje in sicer na nivoju panoznega menedzmenta pa tudi na nivoju izvajanja pri tem s svojim nacinom ozavescanja prebivalcev veliko in pomembno vlogo igra tzs pomembno je da bi izobrazili ljudi na podezelju in ohranili zivljenje na vasi z njim pa tudi avtohtono arhitekturo kulinariko ljudem je treba pomagati da bodo prepoznali za turizem pomembne elemente jih ohranjali in znali trziti manjka nam znanja kako k temu pristopiti in to kljub temu da nekaj zanimivih in dobrih programov ze obstaja predvsem v osnovni soli seveda pa morajo to obvladati in predvsem zacutiti tudi starejsi posebno pozornost bi namenili tudi izobrazevanju vodstev lokalnih skupnosti saj bi recimo zupani dosti lazje posredovali dobre ideje naprej v svoje okolje ko bodo zupani in obcinski svetniki cutili potrebo jo bodo znali prenesti naprej in potem uspeh ne bo izostal gre za specificna znanja in tu vidi marusa m novak priloznost za tzs da stori konkretno potezo in najpomembnejse saj brez tega nicesar od nastetega ne bo mogoce udejanjiti je financiranje prav temu namenjajo posebno pozornost in za naslednje mandatno obdobje pripravljajo izhodisca skrbi jih tudi obvladovanje mnozicnega turizma ki ga slaba infrastruktura ne more dovolj kakovostno podpirati ter promocija pri kateri je drzava vcasih kar prehitro zadovoljna po njenem mnenju bi lahko naredili vec prav tako pa se nsi zavzema tudi za kolesarjenje in produkt kolesarskih stez te so na podrocju prekmurja dobro urejene obstaja pa dejstvo da lokalne turisticne skupnosti se niso dojele da se morajo obcine med seboj povezovati ter da kolesarska steza sama po sebi se ni dovolj zares branko tomazic v stranki zares smo se tematike povezane s turizmom lotili tako da smo pogledali kaj se z njim dogaja kje so problemi in kje priloznosti nasega turizma ugotavljamo da · ima vecina velikih turisticnih poslovnih sistemov relativno slabe rezultate kar posledicno lahko povzroci zmanjsanje zanimanja za investiranje · drzava nima jasne politike in usmeritve glede diverzifikacije v sloveniji se naenkrat vsi zanimajo za gradnjo igrisc za golf centrov zdravja in dobrega pocutja kolesarjenje vsi gradijo hotele in se ukvarjajo s kongresno dejavnostjo to je izpeto treba si je izmisliti lipov list 7/8 2008

[close]