Revija Lipov list 1-2/2009

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 1-2/2009

Popular Pages


p. 1

marec 2009 slovenska turisticna revija fokus terme snovik intervju ivan hribar vodilna tema slovenija kraljestvo voda

[close]

p. 2



[close]

p. 3

kazalo uvodnik slovenija ­ evropski park voda slovenija je s svojimi vodami pravi vodni spektakel v primerjavi z drugimi drzavami sveta je pri nas stvarnik z vodo napletel neponovljiv vzorec narave kot bi na enem mestu predstavil vse svoje vodne kreacije in postregel z bogato izlozbo filigranskih umetnin iz vodnih kristalov zato imamo v dezeli med alpami in jadranom neponovljive vodne dragulje ki se kazejo v izjemnih turisticnih atributih zaradi vode lahko turist pride v slovenijo na plavanje potapljanje in smucaje na ribolov in avanturisticne vodne sporte v slani ali sladki vodi lahko pleza po slapovih se drica po vodnih koritih prenocuje v iglujih ali zasleduje neverjetne ptice po mocvirjih zavarovanih z ramsarsko konvencijo o mokriscih lahko ga razvajamo v toplicah in zdraviliscih lahko pije svezo cisto mineralno termalno in zdravilno vodo naravnost iz studencev in zemljinih nedrij lahko obcuduje visokogorska jezera taksna z otokom in tista pod zemljo lahko sledi reki ki se mu celo do sedemkrat izvije iz pogleda skrije pod zemljo in znova privre na plano lahko obcuduje jezero ki se spremeni v drsalisce ali rodovitno polje lahko colnari na jezeru pod zemeljskim povrsjem ali pa zavije zgolj v enega izmed wellnessov in si privosci ustekleniceno zdravje z mehurcki ali brez zato se slovenija z vsem svojim vodnim bogastvom lahko upraviceno predstavlja in promovira kot evropski park voda in svetovni fenomen brez konkurence voda kot tekoci kristal ki na izvirih prinese na molekularni ravni s seboj informacijo in zavest njena dipolna narava ki obsega oba principa jing ­ jang in njena sposobnost zagotavljanja in vracanja zdravja ­ kot posledica ciscenja celic z vodo ob vseh blagodejnih ucinkih ki jih sicer nosi s seboj ob tematsko dodelanih in promoviranih produktih je lahko dodatni motiv za obisk.voda ze sicer vodno zanimivo drzavo slovenijo na vseh turisticnih borzah in sejmih sveta predstavlja kot planetarni cudez niti finska ima samo stevilna jezera zanimive reke predvsem na severu in nezanimivi botniski zaliv norveska s stotinami kilometri fjordov in divjimi rekami niti rusija poleg nafte in plina ter mnogih drugih naravnih bogastev ima izjemne kolicine vode in z njo povezanih zanimivosti a je skozi prizmo turizma dalec nedostopna in neprivlacna da o stevilnih blagozvenecih otokih otocjih in eksoticnih destinacijah ne govorim ­ imajo morje oceane in zalive imena po katerih hrepenijo turisti iz vsega sveta a ­ to je to in samo to in prosim naj mi kdo pove kje na zemlji je srecal podobno drzavo drzavo ki bi na 20.256 km2 ponudila vse to kar ponuja slovenija in to v srcu evrope lahko dostopne s turisticno infrastrukturo in ljudmi ki prisegajo na slogan »turizem smo ljudje!« znamko slovenije ki uporablja slogan i feel slovenia ­ slovenijo cutim in ustrezen logotip je na podlagi sklepa vlade rs leta 2007 razvilo ministrstvo za gospodarstvo z zunanjo skupino strokovnjakov pod okriljem agencije pristop vendar bi bilo zelo dobro ce bi slogan vsaj malo naznacil ­ kaj cutiti slovenija je premalo prepoznavna da bi zgolj z njenim »cutenjem« potencialni turist sedel v avto vlak ali letalo in se pripeljal do nje kaj pa ce bi rekli »cutim ­ vodo!« renata picej naslovnica terme snovik turisticna drustva dogaja se akcije/projekti tzs turizmu pomaga lastna glava vec znanja za vec turizma domaci gost 4 7 15 15 16 18 20 21 26 28 35 37 38 40 turizem in prosti cas sejem izbrano izletniska kmetija rostohar fokus terme snovik intervju ivan hribar tema slovenija ­ kraljestvo voda pismo iz tujine tisk kolesarstvo slepi in turizem

[close]

p. 4

td vinska gora turisticna drustva zapeli so ljudski pevci v soboto 14 februarja je v krstnikovem domu v vinski gori potekalo srecanje pevcev in godcev ljudskih pesmi pod naslovom ob vaskem periscu sodelovalo je 13 skupin iz vseh predelov slovenije prisli so iz cerknega trzisca pernice slovenske bistrice vojnika frankolovega slovenskih konjic slovenj gradca legna sostanja in podkraja predstavili so se tudi domacini bil je zelo zanimiv in pester program tako da so lahko udelezenci prireditve resnicno uzivali dvorano so napolnili do zadnjega koticka na prireditvi je domaca skupina reber predstavila svoj tretji projekt zgoscenko z naslovom »ob vaskem periscu« skupina deluje cetrto leto vsako leto imajo okoli 25 nastopov svoja dela predstavljajo na domacih prireditvah v domovih ostarelih na obcnih zborih in drugod za sabo imajo ze kar nekaj televizijskih nastopov franc spegel joze@volja.net zavod za gozdove slovenije ke radece trg 5 1433 radece v zacetku leta 2009 bi se srecali vsi ki bi zeleli sodelovati v prizigu kop izdali bi skupno promocijsko gradivo vidni bomo na spletnih straneh zavoda za gozdove slovenije http www.zgs.gov.si in ktrc radece http www.ktrc.si joze prah td kanja trzin bili smo na sejmu povabilo na oglarjenje maja bo prizig vseslovenskih kop v sloveniji vsako leto oglari se vec kot 50 oglarjev ki na leto zlozijo in skuhajo eno do dve kopi nekateri celo vec vzpodbudno je da so med njimi tudi mladi oglarji ki bodo tradicijo nadaljevali in jo prenesli na svoje otroke v teh krajih ima oglarjenje prihodnost vse je odvisno od primerne prodajne moznosti oglja oglje s tega obmocja je kakovostno saj ga v vecini skuhajo iz trdih listavcev ima visoko kurilno vrednost zato bi morala blagovna znamka dosegati visjo primernejso ceno da bi se pridobivanje oglja nadaljevalo v takem obsegu oglarji menijo da je poogljevanje se dobickonosna dejavnost in nekateri vidijo prihodnost tudi v turizmu oglarska dejavnost v oglarski dezeli na dolah pri litiji na dolenjskem in pod sv mohorjem v selski dolini poteka skoraj vse leto vedno se najde oglar ki les pripravlja ali pa ga poogljuje drugace pa lahko najdete posamezna »ziva kopisca« se na vec kot petnajstih mestih po sloveniji komisija za razvoj turizma v gozdnem prostoru pri tzs skupaj s slovenskimi oglarji zavodom za gozdove gozdarskimi drustvi ktrc radece sd dole pri litiji in drugimi pripravlja vseslovenski slavnostni prizig kop v petek 29 maja ob 18 uri popoldne v organizacijo so se ze vkljucila posamezna turisticna drustva vabimo se druga da se povezejo z gozdarskimi drustvi razvojnimi agencijami gozdarji obcinami prijatelji in skupaj z nami pripravijo pravi skupni slovenski oglarski dogodek za boljso koordinacijo skupne promocije pa tudi za vse informacije predlagamo da se prijavite na naslov joze prah 041 657 560 prah lipov list marec 2009 na povabilo tzs naj se v razstaviscnem paviljonu jurcek predstavimo tudi mi smo se z veseljem udelezili sejma pocitnice 2009 tradicionalno so bili z nami tudi nasi rezbarji za pokusino smo s seboj pripeljali odlicno trzinsko klobaso kruh in dobro kapljico poleg tega tudi promocijsko gradivo in seveda predvsem dobro voljo saj je bilo mnogim obiskovalcem treba povedati to in ono o nasem kraju in dodati povabilo v nas kraj in okolico smo ena najbolj razvitih obcin v nasi drzavi imamo zelo zanimivo zgodovino posebno tisto iz vojaskih obdobij ponasamo se s kulturno tradicijo in predstavljamo z mnogimi prireditvami poleg tega slovimo po dobrih gostilnah v stirih dneh sejma smo spoznali stevilne druge kraje in prizadevne turisticne delavce ki so obiskovalce vabili s prospekti programi glasbo in svojimi dobrotami besedilo jozica valencak foto alojzij smid

[close]

p. 5

td kanja je na tzs poslalo naslednje pismo ko boste pripravljali oceno minulega sejma turizem in prosti cas zelimo dodati vse najboljse o letosnji turisticni prireditvi poleg tega da smo bili v drustvih tokrat res pravocasno obvesceni o moznosti prijave da smo pred sejmom kontaktirali z organizatorji in prejeli natancna obvestila o organizaciji in namestitvi na gr v jurcku so bili stiki med nami in tzs tudi v casu sejma menimo da je bila bojazen zaradi vstopnic ki so bile poimenske in vsakodnevne odvec tudi dostava seveda do dolocene ure zjutraj ni bila problematicna skratka vse pohvalno morda nekoliko pretopel prostor ­ pijaca ni bila hladna so nam ocitali obiskovalci dobrodosla za razstavljavce in obiskovalce je revija oddih v kateri je tzs zapisala turisticne organizacije in drustva ki jih je zastopala in kot je zapisano resnicno smo se pocutili kot priznani partner turisticnega gospodarstva kraja regije in drzave menimo pa da smo tudi sami kot drustvo prispevali k poslanstvu nase zveze in obiskovalcem predstavili svoj nabor turisticnih posebnosti in jih povabili v nase okolje skratka na sejmu smo se pocutili izredno prijetno navezali smo vrsto stikov pridobili nove izkusnje pocutili smo se kot ena velika turisticna druzina ceprav imamo turisticni delavci oz razstavljavci kar nekaj stroskov za sodelovanje na sejmu pa so zagotovo povrnjeni v obliki druzenja in spoznavanja med seboj lepo je bilo jozica valencak trbovlje najvisje priznanje ­ zlato vrtnico 2007 delo akademskega kiparja zorana poznica pa je za svoje dolgoletno ustvarjalno delo in mednarodno promocijo obcine trbovlje dobil literat vinko hrovatic cestitamo besedilo in foto tine lenarcic turisticna drustva td cven cas prleskih kolin clani nasega turisticnega drustva smo obiskali nezko vaupotic ki bo letos praznovala 82 let svoje zivljenje je posvetila kulturi ter ohranjanju naravne in kulturne dediscine haloz prejela je veliko priznanj med njimi tudi obcinsko in predvsem turisticno priznanje za urejenost doma koline so bile predvsem pozimi saj niso imeli zamr-zovalnih skrinj za shranj-evanje mesa ki so ga susili na podstresjih stanovanjskih his in pekli v krusni peci nato pa dali v zaseko ali susili na ognju kolin ni brez dobre gospodinje zato je bilo to kmecko opravilo ponos domacije ­ se posebno gospodinje ce je bil »speh« debel stiri prste saj je s tem dokazala svojo pridnost preden so zjutraj sli v hlev so popili caj z zganico nato so prasica zaklali kri shranili v krnico ­ posodo za poznejso izdelavo kolin ­ krvavic ga nato odnesli na »ploh« in nadaljevali s kolinami ko je bil cas za zajtrk ­ malico to je dolocil glavni mesar je moralo biti na mizi meso iz tünke iz prejsnjih kolin ­ znamenje dobre gospodinje meso so v vecji meri pripravljali za tünko ­ kiblo ostale so le kosti in obrezovina seveda ce je bilo dovolj »speha« delo je potekalo ves dan gospodinja pa je morala narediti malico ponavadi jetra s kaso popoldan za kosilo pa bujto repo v kateri je bilo meso zaklanega prasica izdelava klobas in kolin ­ krvavic in prezbursa ­ tlacenke se je ponavadi zavleklo pozno v noc ko sta za vecerjo morala biti juha v kateri se je kuhal hrbet in peceno meso vse skupaj so pridno zalivali z domaco jabolcnico ali klitonom pri dobrem gospodarju pa ni manjkalo tudi vina kolinski dan na cvenu je minil ob obujanju spominov smehu zabavi in dobri hrani meso je zdaj z zaseko v tünki kjer bo do spomladi ko ga bodo na grüntu ponudili obiskovalcem ob prikazu rocne setve koruze besedilo in foto bojan zerdin td trbovlje zlata vrtnica ktd pod krivo jelko duplje td trbovlje je sredi decembra pripravilo vsakoletno tradicionalno prireditev zlata vrtnica o pomenu priznanja ki ga drustvo skupaj z obcino podeljuje posameznikom in skupinam zasluznim za promocijo trbovelj je spregovorila predsednica drustva marija juraja stevilne domacine in goste pa je pozdravil in posebej opozoril na pomen turizma v regiji tudi podzupan mitja rozina priznanja so prejeli novinarka dela polona malovrh direktorica glasbene sole trbovlje katja mikula gimnazija in ekonomska srednja sola trbovlje uciteljica in zborovodkinja otroskega pevskega zbora na podruznicni soli alojz hohkraut trbovlje ksenija cizej drustvo racunovodij in revizorjev trbovlje in mountainbike klub uspesno prvo desetletje na enajstem rednem letnem obcnem zboru kulturno-turisticnega drustva pod krivo jelko duplje so svoje delo v prvem desetletju drustva ocenili kot uspesno drustvo steje 115 clanov najvec iz obcine naklo obcnega zbora sredi februarja se jih je udelezila kar polovica kot je povedal predsednik drustva ivan meglic podzupan obcine naklo drustvo postaja vse bolj prepoznavno po uspesnih prireditvah in akcijah v slovenskem prostoru se posebno delavni so bili lani ko je drustvo praznovalo desetletnico delovanja lipov list marec 2009

[close]

p. 6

turisticna drustva predsednik kulturno-turisticnega drustva pod krivo jelko duplje ivan meglic in podzupan obcine naklo franc cebulj oktobra so pripravili tradicionalno srecanje gorenjskih turisticnih delavcev v strahinju na katerem so ob desetletnem jubileju prejeli posebno priznanje priznanja so dobili tudi za urejenost vasi duplje biotehniski center strahinj osnovna sola naklo in kamp trnovc duplje na tradicionalni prireditvi vesela jesen v dupljah so podelili priznanja lastnikom najlepsih his v spodnjih in zgornjih dupljah zadragi in zejah pripravili so tudi zanimive razstave v dupljanski grascini decembra so pred grascino koledniki obudili spomin na stare obicaje januarja so pripravili tradicionalni nocni pohod z baklami v udin borst kjer je bil maja lani deseti rokovnjaski zbor pot do pod krive jelke so clani drustva obnovili in jo oznacili z novimi oznakami uredili so tudi klubsko sobo v vogvarjevi hisi v spodnjih dupljah letos bodo med drugim poskrbeli za promocijo muzeja in pripravili ponatis zlozenke v dupljanski grascini pa pripravili likovne in druge razstave ter nastope glasbenikov besedilo in foto janez kuhar priznanj med njimi tudi obcinsko in predvsem turisticno priznanje za urejenost doma zimo prezivi v ormozu od pomladi do jeseni pa je v halozah dobrovoljno nas je sprejela in razkazala okolico ter povedala s cim vse se ukvarja svoje zivljenje je posvetila delu v knjiznici napisala je mnogo razlicnih clankov in pripravila obsezno gradivo ki ga je zbirala iz svojih spominov spominov sorodnikov in ustnega izrocila ljudi ki jih je srecevala ko je prepesacila celotne haloze tudi stare pesmi je zbirala in jih posnela za glasbeni narodopisni institut v ljubljani vedno je bila na voljo domacim ljudem in jim v knjiznici pomagala poiskati primerno gradivo zdaj si ureja svojo hisko v sedlasku in z veliko vnemo ohranja kulturno dediscino domacega kraja ljudje kot je nezka vaupotic so se posebno dragoceni ko se turisticna zgodba nekega kraja naslanja na zanimivosti izrocila legend mitov pripovedi in resnicnih zgodb besedilo in foto zdenka golub td podlehnik nezka vaupotic ­ ziva prica zgodbe nekega kraja velika noè je najvecji in najstarejsi krscanski praznik ki ga vsako leto praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski luni letos bo to nedelja 12 aprila prinasa stevile obicaje najbolj razsirjeno je barvanje pirhov in igre z njimi in obvezen je zegen blagoslov velikonocnih jedi med katerimi po tradiciji ne smejo manjkati kruh kot simbol zivljenja meso v spomin na velikonocno jagnje pet pirhov ki ponazarjajo kristusove rane in korenina hrena kot spomin na zeblje s katerimi so pribili kristusa na kriz velika nedelja je v ljudskem izrocilu tako velik dan da se ne sme nic delati celo konje je prepovedano cesati nikakor pa ni priporocljivo hoditi na obiske njim je namenjen velikonocni ponedeljek zelimo lepe velikonocne praznike vasa turisticna zveza slovenije clani nasega turisticnega drustva smo obiskali nezko vaupotic ki bo letos praznovala 82 let svoje zivljenje je posvetila kulturi ter ohranjanju naravne in kulturne dediscine haloz prejela je veliko lipov list marec 2009

[close]

p. 7

novice iz moravskih toplic kakovostna promocija dogaja se bele krajine hotel mons in kongresni center ljubljana terme catez termalna riviera terme krka vitarium smarjeske toplice mladinski hotel pliskovica interaktivni spletni zemljevid ljubljane potnisko pristanisce koper komisija je svojo obrazlozitev za nagrado opisala tako »matjazeva domacija na pahi je uspela klasicni turisticni proizvod ogleda in nastanitve v tradicionalni kmecki hisi nadgraditi z nevsiljivo promocijo dolenjskega vinskega posebneza ze sama obnova je vzorna vendar se pravi razlog za nagrado skriva v vecplastnem pristopu k projektu ki hkrati promovira kulturno dediscino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvickovega ugleda in turisticnega razvoja male dolenjske vasice.« matjaz pavlin tic moravske toplice se je v letu ki je oznaceno za leto turizma v obcini moravske toplice odlocil kakovostno predstaviti turisticno in s turizmom povezano ponudbo v sloveniji in zamejstvu nekaj nacrtov je se pred nami nekaj pa smo jih ze uspesno zakljucili tako smo izdali prvi katalog namestitev v moravskih toplicah in okolici v slovenskem in nemskem jeziku izdali smo zlozenko izleti moravske toplice z okolico v kateri smo v slovenskem in nemskem jeziku na kratko predstavili 16 znamenitosti iz pomurja saj se zavedamo da obiskovalcev ne zanimajo obcinske meje ampak kakovostno prezivljanje pocitniskega casa v zlozenki opozarjamo tudi na pohodnistvo in kolesarstvo zagotovo najbolj perspektivnega nacina prezivljanja prostega casa za prihodnji turisticni razvoj v nasi regiji v sodelovanju z javnim zavodom lto prlekija smo se lotili skupnega projekta predstavitev pomurja na sejmih na nemsko govorecem obmocju tako smo se januarja udelezili dveh najvecjih sejmov v avstriji na dunaju in v linzu februarja smo bili v salzburgu in münchnu aprila pa bomo sli se na sejem v celovec skupaj smo bili tudi na sejmu tip v ljubljani kjer smo v mobilni stojnici lto prlekija ljutomer zazeleli dobrodoslico stevilnim obiskovalcem sasa fras obcina velika polana nove turisticne table in kolesarske poti v obcini velika polana v okviru investicijskih aktivnosti v obcini velika polana lani je obcina dozidala dom krajanov v centru velike polane in uredila turisticnoinformacijski center investitor bo s prizidkom pridobil nove poslovne prostore za delovanje turisticnoinformacijskega centra ki bo povezal vse te turisticne aktivnosti v obcini obcina velika polana se je prijavila na javni razpis za prednostno usmeritev regionalnega razvojnega programa v okviru op krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007­2013 razvojne prioritete »razvoj regij« sofinanciranje projektov je omogocila simbioza v naturi 2000 v okviru projekta nalozb bosta urejeni in asfaltirani tematska kolesarska pot in pespot od tic-a v srediscu velike polane do zaselkov mackovci in bükovje v vasi mala polana kjer so razlicne turisticne zanimivosti veselje ob srebrnem sejalcu zgodba o cvicku zazivela turisticni forum ki je konec minulega leta potekal v portorozu nam je v okviru podelitve sejalcev ­ posebne nagrade ­ za najbolj inovativni turisticni produkt v sloveniji leta 2008 prinesel srebro saj je srebrni sejalec romal k nam na dolenjsko razlog za to je zgodba o cvicku ki smo jo zasnovali na matjazevi domaciji na pahi nagrada je bila prvic v petih letih podeljena »druzinskemu projektu« za dosedanjimi sejalci so namrec vecje ustanove zavodi in podjetja hostel celica park kralja matjaza rudnik mezica po poteh dediscine dolenjske in nove kolesarske pespoti v mali polani v zaselku mackovci in bükovje lipov list marec 2009

[close]

p. 8

dogaja se kot so sabolova domacija polanski log in copekov mlin v mali polani s samo potjo so na neki nacin povezali naravne kulturne in druge zanimivosti v povezavi turisticnega trzenja poleg kolesarske pespoti so v obcini na novo postavili pet turisticnoinformacijskih tabel z vsemi naravnimi in drugimi znacilnostmi obcine v ta projekt sodi tudi sama evropska vas storkelj ki je bila za to prestizno priznanje razglasena leta 1999 kajti devet parov belih storkelj gnezdi v obeh polanah v naravne zanimivosti so vkljuceni tudi mocvirski tulipan in mocvirski travniki nad novimi pridobitvami so v obcini nadvse ponosni kajti tako se je uredila tudi prometna varnost udelezencev v prometu besedilo in foto bojan zerdin obujanje starih obicajev cesanje perja in luscenje bucnega semena luscenje bucnega semena in cesanje perja sodita med skoraj pozabljene kmecke obicaje ki so nekoc ljudem na vasi krajsali dolge zimske vecere v kulturnem-turisticnem drustvu ady endre prosenjakovci v obcini moravske toplice so zato pripravili projekt obujanja starih obicajev in s pomocjo starejsih obcanov predstavili cesanje perja in luscenje bucnega semena komarnica v obcini cerkvenjak vizija izletniske kmetije breznik izletniska kmetija breznik v komarnici v obcini cerkvenjak je na enem izmed mnogih hribckov v slovenskih goricah prejsnji rodovi so se na kmetiji ukvarjali izkljucno s kmetijstvom vendar pa je lega posestva kot nalasc primerna tudi za vinogradnistvo in njihova zelja je bila iz klasicnega kmetijstva preiti na turizem in vinogradnistvo izletniska kmetija breznik lezi na mirnem kraju v komarnici rahlo odmaknjena od glavnih cest ob njej je speljana nova avtocesta kar je nedvomno velika priloznost za trzenje turizma streljaj od kmetije je veliko turisticnih in naravnih tock ki so vredne ogleda v prosenjakovcih so prikazali cesanje perja obiskovalce prireditve so popeljali v preteklost in jih na nostalgicen nacin spomnili na case ko so se ljudje ob dolgih zimskih vecerih druzili in zabavali ob ze pozabljenih opravilih prijeten vecer je minil v znamenju obujanja spominov na nekdanje case oglasila se je tudi harmonika in pesem je odmevala pozno v noc nekoc so si ob takih zimskih opravilih ljudje nadvse pomagali najprej so delo opravili pri eni hisi nato pri drugi tretji zenske so cesale gosje perje ga trgale med prsti in potem uporabile za posteljnino moski pa so luscili bucno seme iz katerega so stisnili disece olje v projektu pod vodstvom predsednika ktd ady endre prosenjakovci denisa malacica je sodelovalo dvajset domacinov iz prosenjakovcev nekaj tezav so imeli pri iskanju gosjega perja a jim je uspelo potem pa so se skupaj z obiskovalci poveselili se ob domacih kulinaricnih dobrotah in vinu ­ klintonu besedilo in foto bojan zerdin na izletniski kmetiji breznik je car vinska klet gospodar damjan breznik je povedal da sta se z zeno zinko po tihem odlocila da bi se poleg sluzbe ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo kajti kmetija ima 3 ha obdelovalne zemlje in 1 ha vinograda v vinogradu imajo 4 tisoc trt kjer predvsem prevladujejo zeleni silvanec laski rizling chardonnay in traminec leta 2000 so zaceli z gradnjo vinske kleti ki je prava posebnost kmetije narejena je iz kamna in ponuja prijazno in vabljivo okolje pri njih je vino shranjeno v pravih lesenih in sodobnih sodih iz nerjavecega jekla posebnost kleti je visok vinski vrc ki daje kleti poseben car majolika ­ vrc je ze postal pravi zascitni znak kmetije in kleti sicer pa je izletniska kmetija breznik odprta od leta 2006 poleg odlicnega vina ponuja se v krusni peci specen kruh gibanice domace salame ter meso in klobase iz tunke na kmetiji imajo tudi lastno polnilnico soka in sterilizator tako da strezejo tudi domace jabolcne sokove pa grozdne in druge na kmetiji imajo tudi 25 postelj besedilo in foto bojan zerdin lipov list marec 2009 bolzano ­ alpsko mesto leta 2009 idrija ­ alpsko mesto leta 2011 bolzano je 30 januarja 2009 postal alpsko mesto leta 2009 po bellunu trentu in sondriu je to ze cetrto italijansko mesto ki je osvojilo ta prestizni naziv belluno namerava leto nameniti se bolj intenzivni skrbi za okolje poskrbeti za se bolj kakovostno zivljenje ter se vecji obisk gostov prireditve ob prevzemu naziva alpsko mesto leta 2009 so se udelezili tudi predstavniki obcine idrija saj bo obcina cez dve leti prevzela naziv alpsko mesto leta 2011 izbor za alpsko mesto leta pomeni priznanje najlepsemu mestu v alpah in njegovi odlocitvi da se poda na pot trajnostnega razvoja ter uspesno usklajuje ekonomske socialne in kulturne cilje.

[close]

p. 9

bolzanski pakt za podnebje bo predstavljen tudi na mednarodni konferenci o trajnostnih ukrepih za varstvo podnebja z naslovom trezna glava v topli gredi ki bo 2 in 3 aprila potekala na evropski akademiji eurac v bolzanu konferenca v organizaciji mestne obcine bolzano in mednarodne komisije za varstvo alp cipra bo tudi za prebivalce bolzana priloznost za razpravo o omenjeni tematiki s predstavniki mesta bolzano naziv alpsko mesto leta od leta 1997 na predlog mednarodne zirije vsako leto podeljuje drustvo alpsko mesto leta in sicer enemu od mest iz evropskega alpskega prostora ki se zavzema za lastni trajnostni in v prihodnost usmerjeni razvoj pa tudi razvoj okoliske regije naziv alpskega mesta leta je doslej prejelo dvanajst mest iz avstrije francije italije nemcije slovenije in svice vec informacij na www.alpenstaedte.org idrija turizem rezultati projekta so vzpostavitev sestih etnoloskih zbirk delna obnova dominkove domacije vukove domacije in vinogradniskega muzeja velika varnica obnova stebriscnega znamenja v stogovcih pri ptujski gori nakup opreme kulturnih dvoran v gorisnici zavrcu in podlehniku predstavitve na petih turisticnih sejmih v ljubljani celju in zagrebu izdelava 45 in 10-minutnega promocijskega filma v stirih jezikih izdelava televizijskih spotov in njihovo predvajanje v sloveniji in na hrvaskem izdelava internetnega portala www.haloze dogaja se turisticna cona haloze zagorje prvi cezmejni vincekov rez v okviru tradicionalnega vincekovega reza ki ga je organiziralo drustvo vinogradnikov in sadjarjev haloze skupaj z drugimi drustvi iz obcine zavrc sta potekala tudi prvi cezmejni vincekov rez in neformalno srecanje v turisticni coni haloze zagorje zacetki cezmejnega sodelovanja zacetki cezmejnega sodelovanja med halozami slovenija in zagorjem hrvaska segajo ze v leto 1999 ko sta obcina zavrc in obcina cestica zaceli projektno sodelovanje kmalu so temu vzoru sledile se preostale haloske in zagorske obcine tako so leta 2001 v trakosanu podpisale pismo o nameri o cezmejnem sodelovanju leta 2001 je bila vzpostavljena projektna pisarna za cezmejno sodelovanje haloze zagorje na slovenski strani je to lokalni pospesevalni center haloze iz cirkulan na hrvaski strani pa podjetje inter in iz vinice projektni pisarni se ves cas delovanja samostojno financirata glede na realizirane skupne projekte glavni namen cezmejnega sodelovanja je blazitev vpliva drzavne oziroma evropske meje med slovenijo in hrvasko zdaj v partnerstvu sodeluje sedem slovenskih obcin zavrc gorisnica cirkulane videm majsperk zetale podlehnik ter osem hrvaskih obcin cestica vinica donja voa lepoglava klenovnik bednja urmanec in jesenje deset uspesnih let po desetih letih skupnega sodelovanja je vidnih veliko skupnih rezultatov na temelju cezmejnega sodelovanja ter podpisanega pisma o nameri o cezmejnem sodelovanju je bil leta 2004 v sklopu vzpostavitve turisticne cone haloze zagorje podpisan konkretni sporazum o cezmejnem sodelovanju v turizmu turisticna cona haloze zagorje je bila razglasena 13 oktobra 2005 ko je vlada rs na svoji 44 seji sprejela uredbo o ratifikaciji zapisnika xiii zasedanja stalne mesane komisije po sporazumu med republiko slovenijo in republiko hrvasko o obmejnem prometu in sodelovanju ki je bil podpisan 22 aprila 2004 v kopru turisticna cona haloze zagorje ustanovitev turisticne cone haloze zagorje je gotovo najpomembnejsi rezultat skupnega sodelovanja med halozami in zagorjem s projektom turisticna cona haloze zagorje so se obcine in lokalni pospesevalni center haloze kot nosilec projekta prijavili tudi na razpis za sredstva iz sosedskega programa slovenija ­ madzarska hrvaska interreg iii a in uspesno pridobile sofinanciranje prva sta rez vinske trte opravila prav poslanec drzavnega zbora republike slovenije dejan levanic in saborski zastupnik republike hrvatske zlatko koracevi najprej sta slovesno opravila rez v vinogradu pungracicevih na hrvaski strani in nato se prav tako svecano v vinogradu iste kmetije na slovenski strani zagorje.eu z interaktivno karto v stirih jezikih izdelava tiskanega turisticnega vodnika v stirih jezikih izdelava zlozenke in plakatov z vsebinami iz turisticne cone haloze zagorje postavitev stirih info tock racunalnikov na dotik izdelava skupnega koledarja prireditev letos so vinogradniki organizirali ze peti vincekov rez na pohod sta se prvic odpravila le dva pohodnika letos pa se je pohoda udelezilo okoli 200 pohodnikov iz zavrca so krenili v zgodnjih jutranjih urah po mejni grebenski poti so se odpravili proti drenovcu na poti so hodili po slovenski pa tudi po hrvaski strani ustavili so se pri vinogradniku kotolenko na hrvaski strani in zakljucili na kmetiji pungracic na slovenski strani kjer je bilo veselo vzdusje ki ga je dodatno popestril se kulturni program domacega kulturnega drustva za tisti dan so bile pozabljene vse obmejne tezave domacinov udelezenci so se razsli z obljubo da se bodo ob letu spet srecali besedilo sonja golc turisticna novost v obcini trebnje regijske tematske poti na spletu slovenija je bogatejsa za izjemno turisticno ponudbo ­ regijsko mrezo tematskih poti na spletnih straneh gre za pohodne kolesarske jahalne in vodne poti ki potekajo po 19 obcinah jv slovenije v skupni dolzini 1395 km nosilka skupne operacije je obcina trebnje ob teh poteh boste lahko odkrivali vec kot 200 znamenitosti kulturne in naravne dediscine ter izbirali med vec kot 300 ponudniki posebnost in inovativnost regijskih tematskih poti je v informacijskih resitvah to pomeni da se boste na pot lahko preprosto podali z enim izmed sodobnih informacijskih pripomockov dlancnikom gps-om mobilnim telefonom ki vam bo poleg graficnega opisa poti nudil tudi vse druge informacije o turisticni in gostinski ponudbi operacijo ki se bo koncala konec marca delno financira evropski sklad za regionalni razvoj 26 in 27 marca bo organizirana tudi dvodnevna konfere-nca na otoccu alojz kastelic zupan obcine trebnje lipov list marec 2009

[close]

p. 10

kulturno drustvo nasa slovenija 10 dogaja se nagrade za ohranjanje dediscine na sejmu turizem in prosti cas je kulturno drustvo nasa slovenija letos prvic podelilo priznanja posameznikom drustvom in neformalnim civilnim iniciativam ki so se izkazali kot veliki zavezniki pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediscine kot temeljev slovenske prepoznavnosti nagrade bodo postale tradicionalne in jih bodo podeljevali vsako leto kulturno drustvo nasa slovenija ustanovljeno leta 1997 je nevladno prostovoljno gibanje ki podpira spodbuja razvija in povezuje civilne pobude na podrocju raziskovanja predstavljanja varovanja ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne in naravne dediscine s svojimi programi siri zavest in znanje o vrednotah dediscine med prebivalstvom se posebno med mladimi na skupnem slovenskem etnicnem in kulturnem prostoru nasa slovenija je polnopravna clanica panevropske zveze organizacij ki skrbijo za dediscino europa nostra · · · · drabosnjakov dom etnoloski muzej kostanje avstrija sorzev mlin gospod oton samec polze hisa vresje zivi muzej druzine reja krkavce jezerski hram ­ interpretacijski center cerknisko jezero druzina kebe dolenje jezero kratke obrazlozitve 1 prof dr ziva deu univ dipl inz arh ­ za dolgoletno strokovno delo se posebno za njeno raziskovalno svetovalno in izobrazevalno prizadevanje namenjeno lastnikom in ljubiteljem slovenske stavbne dediscine ti s pomocjo njenih knjig npr obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podezelju prirocnikov in tematskih poljudno-strokovnih podlistkov pa tudi neposrednih nasvetov vedno pogosteje najdejo pot k pravilnemu obnavljanju svoje in nase skupne stavbne dediscine 2 drago kralj novinar ­ za vztrajno odkrivanje predstavljanje in uveljavljanje manj znanih ali celo pozabljenih slovenskih krajev izrocil kulturnih in naravnih biserov ter ljudi na celotnem slovenskem kulturnem prostoru svoje sporocilne prispevke ki ze dolgo bogatijo nase casopisje je prepricljivo prevedel v desetletje trajajoce skupinsko romanje po sloveniji in zamejstvu razsirjal pogosto osupljivo vedenje o se zivi slovenski dediscini in tkal pristne vezi med ljudmi sosednjih dezel 3 projekt po poteh dediscine dolenjske in bele krajine pilotni turisticni a tudi kulturno-izobrazevalni projekt ki izvirno in celostno povezuje vsakrsno kulturno in naravno dediscino krajev od kolpe do zahodnih obronkov idrijskega hribovja in se kje ob pomoci tujih izkusenj heritage trail in domacega znanja je tvorcem prepricljivo uspelo povezati na videz drobne razvojne potenciale niza obcin urbanih sredisc in podezelja ter mnozice posameznikov ki so v pobudi srecali lastne in eksistencne interese nove priloznosti ter nenadomestljivo pomoc pri njihovem udejanjanju zamisel regeneracije podezelja z vkljucevanjem naravne in kulturne dediscine kot elementa vrhunske turisticne ponudbe je prerasla v izvirno spodbudo gospodarskega se posebno turisticnega razvoja zajetih krajev ter spodbudila vrsto podobnih inovacij sirom slovenije mnozico kulturnih in naravnih spomenikov na dobrsnem delu slovenije je priblizala vse zahtevnejsi raziskujoci ciljni turisticno-kulturni ciljni publiki vseh starosti in od vsepovsod priblizala mladim in odraslim obiskovalcem od vsepovsod 4 turisticni podmladek jviz destrnik trnovska vas ucenke in ucenci so ob pomoci mentorjev skozi najrazlicnejse projekte npr mreza sol unesco festival turizmu pomaga lastna glava lokalne raziskovalne pobude sistematicno proucevali lokalno dediscino ter jo uveljavljali doma in drugje po sloveniji scasoma so oblikovali pobude ki so postale del obcinskih razvojnih programov npr oblikovanje poti kulturne dediscine pobuda za ozivitev mlina in nekdanjih ribnikov v trnovska vasi obnova stare vinicarije ­ prihodnjega muzeja v destrniku raziskava predelave lanu ipd v projektu green map prek spleta uveljavljajo domaco dediscino po vsem svetu poleg stevilnih priznanj so najbolj ponosni na vidne sledi svojega prepricanega delovanja pri ozavescanju sosolcev in odraslih glede dediscine 5 etnoloski muzej kraska hisa repen italija opusceno hiso so leta 1968 odkupili clani zadruge nas kras z namenom ohraniti prvobitno krasko ljudsko arhitekturo in jo predstaviti sirsi javnosti zavetje nudi stevilnim prireditvam razstavam prikazom ljudskih obicajev in drugim kulturno-izobrazevalnim pobudam skupaj s krasko ohcetjo je enkraten prispevek k prepoznavnosti neizpodbitne slovenske zgodovinske prisotnosti in aktualne stvarnosti na trzaskem ter izjemna priloznost za celostno ozavescanje slovenskih in tujih obiskovalcev za podelitev nagrad so se odlocili zato ker v sloveniji nimamo priznanj ki bi jih zunaj stroke ali drzavnih institucij podeljevali posameznikom drustvom civilnim gibanjem podjetjem in javnim ustanovam na lokalni ravni ki dosegajo zgledne uspehe pri evidentiranju varovanju ohranjanju in promociji slovenske kulturne in naravne dediscine pri ohranjanju nase skupne dediscine so lastniki posamezniki prepogosto prepusceni vlogi samoumevnega skrbnika kar je za mnoge prezahtevna naloga prizadevne in uspesne tvorce `privatnih dediscinskih projektov pa povsem neupraviceno kaj hitro uvrstimo v kategorijo `nestrokovnega ljubiteljstva tovrstne aktivnosti so tudi pomemben del prizadevanj kulturnih turisticnih muzejskih ipd drustev tudi mnogih oblik dela s solsko mladino na osnovnih in srednjih solah ki pa se jih redkokdaj in redkokje povezuje strokovno usmerja belezi vrednoti uporablja pri ohranjanju naravne in kulturne dediscine so razlicno ozavescena dejavna in uspesna razna podjetja bodisi kot donatorji sponzorji ali kot lastniki dediscine mnogo projektov povezanih z dediscino neopazeno pripravijo in uspesno realizirajo tudi javne ustanove na lokalni ravni krajevne skupnosti obcine na svecani podelitvi so nagrade prejeli · prof dr ziva deu univ dipl inz arh ljubljana · drago kralj novinar ljubljana · projekt po poteh dediscine dolenjske in bele krajine novo mesto · turisticni podmladek jviz destrnik trnovska vas · kraska hisa etnoloski muzej repen italija · palcava sisa etnoloska zbirka druzine cop plesce hrvaska lipov list marec 2009

[close]

p. 11

6 etnoloska zbirka palcava sisa stoji v obmejni vasi plesce v cabranski dolini na hrvaskem projekt obnove stanovanjske hise pripadajocega dvorisca in gospodarskega poslopja ob prizadevanjih druzine smole postopoma poteka od leta 1989 ob sodelovanju strokovnjakov vzporedno nastaja tudi etnoloska zbirka ki zeli predstaviti zivljenje obmejne druzine veleposestnika trgovca in gostilnicarja v drugi polovici devetnajstega stoletja v obmejnem okolju je projekt posredno sprozil pozitivne spremembe v zavedanju o vrednosti lastne kulturne dediscine in moznosti njene uporabe v turisticne namene ter povezal prebivalstvo in poznavalce z obeh strani meje nastajajo nacrti za ureditev drugih objektov v vasi in pohodniskih poti v okolici palcava sisa z zbirko rodbine cop je zivi dokaz ustvarjalnega medkulturnega dialoga na politicno pregreti meji med slovenijo in hrvasko 7 etnoloski muzej drabosnjakov dom na kostanjah je prvi muzej koroskih slovencev ki prikazuje poglavitne dejavnosti kmeckega gospodarstva in obrti kraj spomina in ucenja muzejski zbirki je postavil temelj pokojni gospod janez lesjak dusa kulturnega delovanja na kostanjah spd drabosnjak je leta 1975 s posredovanjem krscanske kulturne zveze in slovenske prosvetne zveze ob financni pomoci maticne slovenije kupilo gospodarsko poslopje in ga po svojih moceh prenovilo za drustveno kulturno in druzabno dejavnost realizacijo drustvenega projekta strokovne obnove drabosnjakovega doma in ureditve muzejske zbirke sta podprli obe osrednji kulturni organizaciji kkz spz pa tudi slovenski narodopisni institut urban jarnik in stevilni strokovnjaki iz slovenije v kletnih prostorih nastaja tudi spominska soba andreju susterju drabosnjaku bukovnistvo pasijon drabosnjakov dom je svojevrsten mejni kamen dvojezicne koroske in navdihujoce poucen dokaz ustvarjalnega strpnega sobivanja sovascanov vasi kostanje köstenberg 8 sorzev mlin v vasici polze med vojnikom in dobrno sodi v evropsko mrezo t i his s tradicijo na kmetiji je vec stoletij star toda se delujoc mlin na vodni pogon nekaj posebnega pa so se zaga venecijanka iz leta 1872 kozolec toplar in mlinarjeva hisa vsi objekti so kulturnozgodovinski in tehnicni spomeniki gospod oton samec skrbni in vztrajni oce celostnega projekta pa jih ohranja v njihovi prvobitni podobi in vlogi se vec obiskovalcem prepricljivo prikaze izginjajoce stare obrti in znanje mlinarstvo zaganje in tesanje lesa kmetijstvo zeliscarstvo cebelarstvo in se kaj sorzev mlin je tudi izobrazevalno shajalisce solskih in odraslih skupin nenazadnje je tam mogoce tudi bivati 8 hisa vresje ­ zivi muzej druzine reja ­ je tradicionalna istrska hisa v slikovitih krkavcah sredi slovenske istre skrbna lastnika zakonca ondina in pokojni stelijo reja sta jo skupaj z otroki obnovila ter ji z razstavljenimi predmeti ozivljenimi obicaji narecjem kulinariko izvirno ljudsko glasbo in gostoljubnostjo vrnila pridih preteklosti hisa vresje je dragocen prispevek prepoznavnosti skoraj pozabljenega dela slovenske dezele nad reko dragonjo 9 jezerski hram ­ interpretacijski center cerknisko jezero v vasi dolenje jezero je zivljenjsko delo vekoslava kebeta in njegove druzine preprican v zlahtnost in nujnost svoje zamisli je v dolgoletnih prizadevanjih razvil kulturno-informacijsko-dozivljajsko sredisce ki z razlicnimi vsebinami obiskovalce cerkniskega jezera in njegove enkratne okolice seznanja z naravno in kulturno dediscino osrednjega dela notranjske maketa presihajocega jezera etnoloska zbirka multivizija dozivljajski in raziskovalni kulturni turizem dalec presegajo obicajno podjetnost posameznika kakovostna raven posredovanih vsebin pa vabi k pozitivnim posnemanjem ter sodelovanju v lokalnem in sirsem celo mednarodnem okolju besedilo slavko mezek predsednik kd nasa slovenija fotografija domen grögl drustvo izviri dobrina obcni zbor presezkov na 12 obcnem zboru drustva izviri drustvo za razvoj kmetijstva turizma sporta storitev in ohranjanje kulturne in naravne dediscine dobrina ki je bil zelo dobro obiskan smo sprejeli porocilo o minulem delu in program dela za leto 2009 stevilcnost clanov 124 in gostov na zboru dokazuje da je pri ljudeh veliko zanimanje za razvoj turisticnih kulturnih sportnih in gospodarskih dejavnostih drustvo izviri dobrina smo najbolj prepoznavni po dveh vecjih prireditvah kot sta valentinov nocni pohod z »lahternami« iz dobrine na zusem ki bo letos potekal ze trinajstic in folklorna prireditev ohranimo kulturno dediscino nasih dedkov in babic ki bo junija 11 dogaja se podelitev priznanj moja dezela lepa urejena cista in gostoljubna v sodelovanju s pobratenim td velenje ocenjujemo lepo urejeno okolje in dom v nasi krajevni skupnosti in pri nasih clanih in sicer po kategorijah kmetije starejse kmetije zasebne hise in javni objekti projekt se imenuje moja dezela lepa urejena cista in gostoljubna letos smo podelili kar 43 priznanj 10 bronastih 8 srebrnih in 16 zlatih drustvo izviri z ekipo najmocnejsih slovenskih fantov ponosni smo na naso ekipo drustva izviri dobrina v vleki vrvi ki je sodelovala v stevilnih krajih po sloveniji fantje iz dobrine se res ne pustijo premagati saj so letos pozeli ze veliko nagrad in v gornji radgoni pridobili naziv najmocnejsi slovenski fantje samo letos so osvojili sedem zlatih pokalov prav ponosni pa smo da je bila v dobrini ze cetrtic radijska delavnica znancev ­ radia maribor ki jo vodi g tone petelinsek v letosnji delavnici sta bila na obisku zupana dveh najvecjih slovenskih mest torej zoran jankovi iz ljubljane in franc kangler iz maribora oba zupana sta v dobrini od drustva prijateljev radia maribor prejela castni znak radosti za vse kar sta dobrega storila v zivljenju na koncu obcnega zbora je bila posebno svecana tudi podelitev priznanj turisticne zveze slovenije zasluznim clanom ki sta jih podelila alenka testaniere vodja tic sentjur in jani hrovat iz pobratenega td velenje podelili smo sedem bronastih in eno srebrno priznanje besedilo danica recko predsednica drustva foto franci hrovatic sponzor projekta moja dezela lepa in gostoljubna lipov list marec 2009

[close]

p. 12

studijska pot do turisticnih centrov italije in francije 12 dogaja se projekt boljse kompetence v turizmu ­ vecja kakovost storitev konec minulega leta je regionalna razvojna agencija severne primorske d o o nova gorica za strokovne delavce in menedzerje v turizmu organizirala studijsko potovanje ki je bilo sestavni del projekta boljse kompetence v turizmu ­ vecja kakovost storitev leta 2008 je bil projekt uspesno prijavljen na razpis programa vsezivljenjskega ucenja leonardo da vinci ­ mobilnost za izvedbo projekta je rra severne primorske pridobila sredstva eu z nacrtovanimi ogledi turisticnih centrov v zahodni italiji torino bardonecchia in jugovzhodni franciji privas vals-les-bains lyon ter z razgovori s turisticnimi menedzerji in turisticnimi operaterji naj bi udelezenci pridobili stevilne informacije novo znanje in izkusnje seznanili naj bi se s primeri dobrih praks pri razvoju turisticnih destinacij nacrtovanju strategij promociji in trzenju pri vecji kakovosti turisticne ponudbe pa tudi varovanju in upravljanju z dediscino turisticno infrastrukturo drustvenim delovanjem in vodnistvom s prenosom dobrih praks naj bi pridobili pristojnosti za ucinkovitejse nacrtovanje turisticnega razvoja oblikovanje turisticnih programov razvoj integralnih turisticnih proizvodov vecjo kakovost turisticnih storitev ter izobrazevanje in usposabljanje kadrov v turizmu in gostinstvu v skupini 40 udelezencev turisticnih delavcev iz severnoprimorske regije nas je bilo tudi 16 iz gornjega posocja bili smo predstavniki hotelov apartmajskih ponudnikov oddajalcev sob ponudnikov sportnega turizma obeh lokalnih turisticnih organizacij oziroma tic ter predstavniki drustev vclanjenih v tz gornjega posocja obiskali smo vec turisticnih destinacij v italijanskem piemontu in francoski regiji rhône-alpes obe regiji sta po geografskih znacilnostih in turisticni ponudbi ne pa po velikosti primerljivi s severnoprimorsko sponzor projekta moja dezela lepa in gostoljubna regijo pogovorjali smo se s predstavniki destinacijskih turisticnih organizacij regijskih in pokrajinskih turisticnoinformacijskih centrov turisticnih agencij hotelov pocitniskega naselja restavracij in kazinojev zdravilisc in smucisc izvedeli smo veliko zanimivega o organiziranosti turizma predstavili so nam zanimiv primer neprofitnega javno-zasebnega konzorcija v torinu sicer pa je povsod stroga piramidalna organiziranost od nacionalne do lokalne ravni po konceptu destinacijskega menedzmenta o turisticnih strategijah promociji in orodjih trznega komuniciranja e-marketingu on-line rezervacijskem sistemu strukturi gostov statistiki prenocitev in prihodkov od turizma usposabljanju zaposlenih v turizmu in gostinstvu zaposlovanju tujcev delovni zakonodaji ter vlaganjih pri oblikovanju programov in produktov izhajajo iz analize povprasevanja in zelj sodobnega in prihodnjega turista iz novih vedenjskih vzorcev odgovornejsi odnos do narave zavest o trajnostnem razvoju povecano povprasevanje po storitvah visoke kakovosti opuscanje dolgorocnega nacrtovanja dopustov odlocanje za pocitnice tik pred zdajci hitrost zivljenjskega utripa ­ internet mobilna telefonija ne pa iz obstojecih moznosti ponudbe obmocij osredotocajo se na dve veliki ciljni skupini in sicer zenske saj ponavadi one nacrtujejo dopust in organizirajo druzinske pocitnice ter aktivno starejso populacijo 50 do 65 let predvsem iz urbanih okolij povsod si prizadevajo podaljsati oziroma raztegniti sezono zato razvijajo kakovost in pestrost ponudbe animacijo domacnost in intimnost v programih organizirajo prireditve zunaj glavne sezone ter vlagajo v novo infrastrukturo sistemi zasnezevanja snezni parki z drsalisci in progami za deskanje voznje s pasjimi vpregami parki za gorska kolesa bazeni prizadevajo si tudi za cenovno dostopnejsi turizem da bi ga priblizali socialno obcutljivejsi populaciji in invalidom zaradi vedno vecjega trenda vracanja k naravi v franciji so to poimenovali hôtellerie de plein air je zelo razvita ponudba kampov ki se specializirajo bogatijo animacijo delujejo kot klubi dopolnjujejo ponudbo z namestitvami v bungalovih pa tudi v zimskih kampih za avtodome t i caravaneige zanimivo in posnemanja vredno je poudarjanje da so odmaknjenost od avtocest in druge velike prometne infrastrukture pravzaprav prednost ki veca kakovost turisticnega produkta in bivanja v destinaciji v strukturi gostov je 80 odstotkov domacih gostov in le 20 odstotkov tujih od katerih je najvec anglezev belgijcev nizozemcev skandinavcev nemcev zato ne preseneca sibko znanje tujih jezikov pri zaposlenih obcuten pa je tudi nacionalni ponos poudarili so pomen promocije zasebniki vanjo vlagajo tudi do 20 odstotkov sredstev skupno in celovito promocijo destinacije z vsemi njenimi produkti partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem pri dolocanju ciljnih trgov nacrtovanju promocijskih nastopov in oblikovanju proracuna manj informacij smo dobili o delovanju turisticnih drustev v italiji so pro loco zdruzenja prostovoljcev izkljucno lokalnega pomena tudi financirajo se iz obcinskih proracunov sicer pa s sponzorstvom in donatorstvom gostitelji predstavniki destinacijskih turisticnih organizacij nam o njih niso vedeli povedati veliko ocitno je bilo da jih ne vkljucujejo v destinacijski menedzment prav jim pridejo le ce organizirajo kaksno prireditev ali ko s svojimi vodniki poskrbijo za oglede lokalnih znamenitosti v franciji tako organiziranih turisticnih drustev in s takimi programi dela kot v sloveniji sploh ni del prostega casa je bil namenjen tudi turisticnim ogledom zelo so nas navdusile skrbno obnovljene t i tradicionalne vasi v francoski pokrajini ardèche srednjeveske vasice s kamnitimi hisami ozkimi s kamnom tlakovanimi ulicicami grajskimi stolpi in mogocnim zidovjem diskretni posegi in uporaba prvobitnega materiala pri posegih obnove dokazujejo veliko pozornost ohranjanju stavbne dediscine in vkljucevanje le-te v turisticno ponudbo zanimiv je bil tudi gejzir ki v zdraviliskem vals-les-bains tocno vsakih sest ur privre na dan sredi urejenega mestnega parka besedilo mojca rutar foto arhiv tzgp lipov list marec 2009

[close]

p. 13

hotel union slanikova pojedina slovenska smucisca active slovenia prinesla nove ugodnosti na slovenskih smuciscih je tudi po zimskih pocitnicah se vedno dovolj snega kar 32 slovenskih smucisc je letos poskrbelo za zimske radosti povezane s smucanjem bordanjem in drugim veseljem na snegu najvec snega so imeli in ga se imajo na kaninu kjer bo sneg zagotovo do konca maja centri ponujajo sole smucanja z zanimivimi programi gostinci na smuciscu pa dobro domaco hrano letos so veliko ugodnosti pridobili smucarji z aktivno kartico active slovenia v prilogi vec informacij na www snezni-telefon.si dusan bozicnik 13 dogaja se potem ko se preserni pust umakne in je konec njegovih norcij in poskusov pregona zime je cas posta zacne se s pepelnicno sredo in traja 40 dni vse do velike noci v povezavi s pepelnico je na slovenskem podezelju se ohranjenih nekaj slikovitih seg po mestih pa so se v zacetku 20 stoletja uveljavile tako imenovane slanikove pojedine na katere so vabile vse bolj znane gostilne riba se posebej ne najbolj cenjen slanik je pac postna jed kmalu je postala najvecja in najbolj cislana slanikova pojedina v unionski dvorani grand hotela union v ljubljani ki je ze od leta 1908 organizirana kot velik kulinaricni dogodek tako je bilo tudi letos vkljucno s kulinaricno razstavo mojstrovin narejenih iz razlicnih sladkovodnih in morskih rib ter morskih sadezev besedilo in foto r p lto prlekija ljutomer dolgonoga bela storklja pri zugeljevih vabljiva premicna stojnica na nasem razstavnem prostoru na sejmu tip 2009 je bilo zivahno kot na pravi trznici predstavili smo turisticno ponudbo prlekije in prekmurja ter gostili stevilne turisticne ponudnike iz nasih krajev ki so dodatno popestrili dogajanje na stojnici to je ze od dalec naznanjal nas standardni spremljevalec sejmov in borz ­ nas prleski klopotec tako so bili z nami se tic moravske toplice bioterme mala nedelja hotel ormoz iz ormoza in turisticna kmetija hlebec iz koga zimska storklja v odrancih ceprav je jeseni jata storkelj odletela iz dezele ob muri v tople kraje v afriko se je ena dolgonoga bele storklja odlocila da bo letosnjo dokaj mrzlo zimo prezivela v vasi odranci samotna odranska storklja se je kar precej casa se v mrazu sprehajala po travniku na kamencah na fotografiji je letni ivan kavas kjer je iskala hrano ki je ponosen da imajo doma ko ji je zacelo primanjkoudomaceno storkljo vati hrane je prikorakala na dvorisce druzine zugelj kjer ji je martin zugelj vsak dan dajal hrano in scasoma sta postala velika prijatelja nazadnje je storklja celo jedla martinu iz rok zdaj pa se je kar udomacila je hitra vitalna in se leta z velikimi krili spomladi jo bodo spustili na prosto da se bo pridruzila vrstnicam in z njimi zazivela novo »storkljino« zivljenje v odrance in okolico se storklje rade vracajo saj na mocvirnih travnikih in v gozdovih najdejo dovolj hrane ljudje so jih nadvse veseli ceprav imajo le eno storkljino gnezdo a poleti se storklje rade zadrzujejo na zvoniku odranske cerkve posnetek odranske storklje smo naredili v ponedeljek 12 januarja besedilo in foto bojan zerdin lto prlekija ljutomer se pod vodstvom direktorja andreja vrsica uspesno predstavlja na premicni stojnici lastni izum na sejmih in prireditvah doma in v tujini obiskovalci premicne stojnice so z veseljem segali po promocijskem gradivu in prisluhnili nasim besedam ko smo jih vabili na obisk predvsem jeruzalem in njegova ponudba sta jih navdusila povprasevali so tudi po turisticnih kmetijah termah in kolesarjenju kar jim vse lahko ponudimo v prlekiji in prekmurju navdusili sta jih je tudi nasa kulinaricna in vinska animacija saj je bilo mogoce poskusiti prleska in prekmurska vina zaseko in suho sadje ter domace sokove besedilo in foto biserka vucko lipov list marec 2009

[close]

p. 14

heliosovi vodnjaki 1 dogaja se v hrpeljah obnovili vodnjak na vasi poslovni sistem helios iz domzal je leta 1999 v okviru svojega sklada za ohranjanje cistih slovenskih voda akcijo ciscenja kraskih jam nadgradil s projektom ozivljanja slovenski krajevnih vodnjakov in to pocne se dandanes tako so sredi februarja ozivili ze 59 obnovljeni vodnjak v 53 slovenski obcini in v novo zivljenje prebudili star vaski vodnjak imenovan na vasi v hrpeljah naselju ob magistralni cesti reka­trst helios in ministrstvo za okolje in prostor z vecletnim projektom obnove slovenskih krajevnih vodnjakov vzpodbujata obcine k njihovi obnovi v obcini hrpelje kozina pricakujejo da bo vodnjak tudi prireditveni prostor za druzabne prireditve in pomemben prispevek k ozivljanju starega vaskega jedra drustvo dota iz srednje bistrice zmaga na panonski pihtijadi 2009 v novem sadu ekipa drustva dota iz srednje bistrice v obcini crensovci je v zacetku februarja sodelovala na sesti mednarodni prireditvi panonska pihijada v novem sadu panonska pihijada sesta po vrsti je po treh letih prerasla v mednarodno prireditev letos so se poleg domacih drustev iz vojvodine oziroma srbije prireditve udelezile se ekipe iz romunije madzarske bosne in hercegovine republike srbske makedonije kube in prvic tudi iz slovenije udelezbo na sodelovanju v novem sadu so drustvu dota omogocile obcine crensovci odranci beltinci in lendava zaplesala je folklorna skupina s spletom plesov sotis in samarnajka pihtija »zujca« po prekmursko ali aspik je stara tradicionalna jed znacilna za ravninska obmocja drzav panonskega prostora nekoc so to zanimivo jed znali pripravljati v vsakem kmeckem gospodinjstvu ob reki muri saj je bila nepogresljiva spremljevalka kolin v zimskih mesecih zdaj ko je vse manj tistih ki skrbijo za dediscino nasih prednikov so pobude drustva dota k ohranjanju tradicionalne kulinarike obicajev in obrti ter prvobitnosti rastlinstva in zivalstva v krajih ob muri toliko bolj dragoceni zmaga ekipe dota ki je v konkurenci devetih vzorcev uspela prepricati mednarodno zirijo in osvojiti prvo mesto je pomenila vrhunec uspesnega tridnevnega srecanja in druzenja clana drustva dota marija in matko zadravec sta v danih razmerah kuhinje v hotelu duga uspela pripraviti zujco tako kakovostno da jo je zelel jesti sam predsednik zirije prof dr tojagic kako tudi ne saj je bila prelita z domacim bucnim oljem ki ga na prekmursko presenecenje v novem sadu ne poznajo a je bilo vsec prav vsem obiskovalcem prireditve na pihitija balu so prekmurci navdusili se z drugimi jedmi iz prekmurja npr z bujto repo bogracem prekmursko gibanico in krapci ter prikazom tradicionalnih plesov sotis in samarjanka v vseh dneh prireditve so se spletle stevilne vezi in vabila na druge prireditve so se kar vrstila vsa sodelujoca drustva so podpisala konvencijo prijateljstva kot zavezo za prihodnje sodelovanje na turisticnih pri-reditvah drzav pononske nizine in promociji receptivnega turizma panonske nizine zal krovna slovenska turisticna organizacija sto nima posluha za tovrstno sodelovanje kar ponovno kaze da je panonski del slovenije predalec od centra in dogodki vzhodno od ljubljane premalo pomembni da bi bili vredni pozornosti in sofinanciranja besedilo in foto bojan zerdin lipov list marec 2009 vodnjak je bil leta 1893 zgrajen za vascane ki niso imeli svojih vodnjakov petkrat sedem metrov velik in stiri metre globok vodnjak v katerega se je po zlebovih iz bliznjih streh stekala dezevnica je bil prebivalcem velika pomoc v boju proti pomanjkanju vode vsaki druzini v vasi sta pripadala po dva cebra vode na dan vodnjak z zanimivo arhitekturno zasnovo ki z nekaj zidovi oblikuje glavni prostor vaske skupnosti so pri obnovi dvignili na novo tlakovali s kamnitimi skrlami in mu dodali kamniti klopi njegova ozivitev bo pripomogla k vzdrzevanju in delovanju javnega prostora okrog vodnjaka ki je ze zdaj osrednje zbiralisce pohodnikov na slavnik ob novi zasnovi bo lahko sluzil se kot izhodisce naravoslovno-zgodovinske ucne poti in rezervni zbiralnik pozarne vode m n foto arhiv heliosa

[close]

p. 15

1 akcija tzs akcija tzs turizmu pomaga lastna glava v solskem letu 2008/09 sta tzs in zavod rs za solstvo pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za solstvo in sport razpisala ze 23 festival turizmu pomaga lastna glava tokrat na temo voda ­ zdravje ­ izziv za prihodnost tako so osnovnosolci skupaj z mentorji in pedagoskimi delavci predstavniki td in zvez ter z drugimi zunanjimi sodelavci v okviru turisticnega podmladka oz krozka napisali projektno turisticno nalogo svoj turisticni produkt pa bodo predstavili na stojnici turisticne trznice na 23 festival je prijavljenih 100 osnovnih sol turisticne trznice bodo potekale marca in aprila v vecjih mercatorjevih centrih po sloveniji najboljsi pa se bodo predstavili se na zakljucnem festivalu 23 aprila mladi bodo predstavili nove turisticne produkte povezane z vodo skusali nam bodo priblizati kako je slovenija enkratni pokrajinski mozaik z mnozico ekosistemov in znotraj njih neponovljivim naborom vode in njenih pojavnih oblik prav to zelimo izpostaviti tudi z naso akcijo v kateri bomo pocastili dobrino tako preprostega imena a s toliko pridevniki kot jih nima nobena druga dezela sveta sladka slana povrsinska podzemna presihajoca stojeca tekoca padajoca zdravilna termalna mineralna voda vabimo vas da nas obiscete na stojnicah ter si ogledate nove turisticne produkte povezane z vodo turisticne trznice s predstavitvami turisticnih produktov bodo potekale v mercatorjevih centrih od 14 do 19 ure in sicer · 5 marca v ljubljani · 11 marca v mariboru · 18 marca v celju · 26 marca v novem mestu · 2 aprila v kranju · 9 aprila v novi gorici · 14 aprila na ptuju · 16 aprila na ptuju · 23 aprila bo v ljubljani zakljucna trznica akcija tzs vec znanja za vec turizma v tem solskem letu tzs skupaj z zavodom rs za solstvo in centrom rs za poklicno izobrazevanje pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo razpisuje ze 6 mednarodni festival vec znanja za vec turizma na temo ustvarjamo doziveto in gostoljubno dezelo turizem je zagotovo ena od prihodnjih priloznosti razvoja slovenije pri tem je treba vedeti da so pri razvoju turizma najpomembnejsi prav ljudje in vsi poklici povezani z razvojem turizma v kraju vsekakor je prva miselna povezava ob besedi turizem ­ pocitnice sonce in morje prosti cas dozivetja tuji kraji spomini in dozivetja a turizem je mnogo vec stevilni poklici in opravila so povezani s turizmom receptorji natakarji kuharji stevardese piloti ucitelji plavanja joge maserji zdravniki cariniki vozniki vlakov avtobusov turisticni vodniki direktorji hotelov avtomehaniki frizerji ponudniki telefonskih storitev vse to je le del povezan s turizmom in iskati te povezave s poudarkom na gostoljubju je letosnja naloga pricakujemo da bodo srednjesolci poiskali zasnovo cisto konkretne turisticne ponudbe ­ proizvod ki bi dezelo lahko napravil dozivljajsko se zanimivejso in bolj gostoljubno za domace in tuje turiste ter hkrati predstavljali nekaj novega med obstojeco turisticno ponudbo zelimo da projektna naloga vsebuje predstavitev poklicev s katerimi bodo izbrano zamisel uresnicili oz izpostavili potrebno znanje sposobnosti in vescine za izvedbo zelene naloge in turisticni proizvod predstavili na turisticni trznici turisticna trznica bo potekala 17 aprila v kopru kar 40 srednjih sol bo ustvarjalo prijetno in zanimivo vzdusje skupaj s turisticni podjetji pa bodo skrbeli tudi za »promocijo turisticnih poklicev« prireditev je odprtega tipa zato bomo veseli ce se bo ob stojnicah ustavilo cim vec obiskovalcev vabljeni pokrovitelj projekta vec znanja za vec turizma generalni pokrovitelj projekta turizmu pomaga lastna glava lipov list marec 2009

[close]

Comments

no comments yet