Revija Lipov list 9/2009

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 9/2009

Popular Pages


p. 1

september 2009 slovenska turisticna revija fokus podcetrtek intervju mag marjan hribar vodilna tema njegovo visocanstvo wc

[close]

p. 2

raznovrstnost dozivetij na sticiscu alp in severovzhodne slovenije savina dejavnost turizem je vodilni ponudnik turisticnih storitev v sloveniji ki zajema dvoje turisticnih obmocij bled in severovzhodno slovenijo pod svojim okriljem zdruzuje vrhunske turisticne objekte z dolgoletno tradicijo hotelirstva in gostinskih storitev raznovrstne programe wellness sprostitvene in zdraviliske programe golf poslovna srecanja in kongrese kampiranje ter sport in rekreacijo pri tem pa zavestno in nacrtno gradi na naravnih danostih bogati tradiciji in raznolikosti zgodb destinacij clanom turisticnih drustev znotraj tzs nudimo naslednje ugodnosti ·10%popust na redne objavljene cene za bivanje v hotelih in apartmajih ·5%popust na wellness storitve in kopanje god kartica u nosti tzs popusti veljajo zgolj pri rezervaciji neposredno preko recepcije in ne veljajo pri rezervaciji preko turisticnih agencij za paketne in akcijske ponudbe ter se ne sestevajo clani lahko uveljavljajo popust samo ob predlozitvi veljavne clanske kartice ugodnosti www.hotelibled.com www.terme-banovci.si www.zdravilisce-radenci.si www.terme3000.si www.terme-lendava.si www.terme-ptuj.si

[close]

p. 3

kazalo uvodnik ni turizma brez stranisc janez vajkard valvasor je ze pred stoletji napisal da namrec obstaja poseben kraj »tam kjer ima njegov gospodar vsako noc neko potrebno opravilo ki ga celo turski cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju temvec sam v lastni osebi in valvasor ki ga ze 316 let ni vec med nami je pisal o straniscu o kraju ki ga povsem zanemarjamo ko gre za razpredanja o kakovostni turisticni in gostinski ponudbi dotikamo se izbora hrane in njene avtenticnosti gremo se fast in slow foode pa serviranja v taksnih in drugacnih in sploh »very cool« posodah krasno in nobel in »in« je ce imamo npr biftek z jajcem serviran v rex kozarcih za vlaganje kislih kumaric in prosperira tisti guru gostinstva ki je tako »napreden« da ponudi gibanico v kozarcih za penino govorimo in pisemo o gostinski galanteriji o obnasanju pri mizi etiketi odnosov moskizenska na rdeci preprogi hotelih s petimi in vec zvezdicami in mislimo ob tem na velikost sobe postelje umivalnike razlicne servise in usluge le o straniscih in njegovem udobju ki podpira gosta in se posebej zenske gostje se ne govori ampak clovek nima samo ust in dobra gostilna kavarna bar hotel ali delavska menza in kmecki turizem nimajo samo tocilnega pulta stole in mize dobro ali prestizno hrano in bolj ali manj opazne natakarje temvec imajo tudi stranisce wc toaleto ali kakor koli ze ta posebni prostor ki ga celo turski cesar od nekdaj obiskuje sam imenujemo stranisce je odraz kulture na eni strani kulture gostinca in na drugi strani kulture gosta kot kaze izkusnja sta v sloveniji oba na izpitu pogrnila prvi najveckrat ker so stranisca z redkimi in svetlimi izjemami prostor na katerega gostinci pozabijo in jim namenijo premalo prostora in pozornosti in nic domisljije in drugi ker so prepricani da njihove izlocke mora pocistiti nekdo drug stranisce ali toaletni prostor je prostor intime in skupaj s predprostorom ni zgolj umivalnica in cesalnica zato mora imeti dovolj prostora predvsem prostora za odlaganje stvari ki jih ne mores preprosto postaviti na rob umivalnika in tega najveckrat ni ali pac po beznem sprehodu po slovenskih toaletah je jasno da se skrbi za »cloveku prijazno toaleto« bolj kot v prestiznih znanih in »fancy« lokalih posvecajo tam kjer o svojih obiskovalcih in gostih razmisljajo in jim posvecajo skrb in predvsem ­ do njih gojijo spostovanje kjer tega ni je tak komercialno usmerjen in pridobitnisko nasiljen odnos lepo viden prav na straniscu tema te stevilke lipovega lista je »slovenski pristop h kulturi toalet« ki predstavlja tudi dva najbolj ekstremna primera odnosa lastnikov gostinskega lokala do toalet izpostavljam lastnika kozjanske domacije bojana gucka iz dobja pri planini ki ceprav sredi kozjanskih hribov in vendar ve ­ da je odvisen od svojih gostov gostje pa so veliki in majhni in prav tem je postavil njim na kozo pisane in ravno prav velike straniscne skoljke in umivalnike na vprasanje zakaj je rekel »danes so majhni ampak jutri bodo pa veliki gostje!« in izpostavljam grega bozicnika lastnika lokala fetiche romeo plus d o o cankarjevo nabrezje 25 v ljubljani ki si je drznil svoje spostovanje do gostov zmanjsati na nulo ne le da ob umivalniku ni prostora da bi clovek karkoli odlozil tudi se ni dovolj da je zgolj en umivalnik tako za moske kakor tudi za zenske vse to nadgrajuje se ideja da je cela stena za hrbtom gosta ki se ureja ob ogledalu ­ iz stekla za njim je bil vcasih drag butik dsquared neil barrett s temu primernimi cenami zdaj so mize in stoli ­ z razgledom na goste pred umivalnikom in njihov intimni trenutek urejanja biti gostinec pomeni predvsem spostovani gosta in biti gost terja ­ da spostujes samega sebe in za seboj tudi pospravis in vezano na danasnjo tematiko ­ je odnos do stranisca izraz osebne in turisticne kulture renata picej naslovnica podcetrtek turisticna drustva stalisca tzs igralniski turizem 4 13 19 20 21 25 32 33 36 38 40 projekt tzs prvi krog ocenjevanja moja dezela ­ lepa in gostoljubna izbrano kozjanska domacija fokus podcetrtek intervju mag marjan hribar dediscina o zivalih na kranjskem tema njegovo visocanstvo ­ wc pismo iz tujine tisk kolesarstvo

[close]

p. 4

tsd kostel td sodrazica turisticna drustva pokrajina vredna ogleda kostel je majhna lepo urejena pokrajina ob reki kolpi z moznostjo colnarjenja in v poletnih mesecih tudi kopanja z veliko gozdov sprehajalnih in pohodnih poti ter vrsto naravnih in kulturnih zanimivosti za vse to je v preteklosti in se vedno skrbi prizadevno turisticnosportno drustvo tsd kostel to drustvo je pripravilo in izdalo vrsto knjig in zgibank ki pokrajino podrobneje predstavljajo najbolj je vsakomur uporaben vodnik z naslovom krosnjar v katerem je na kratko v besedi in sliki predstavljena pokrajina za vse tiste ki si zelijo miru v cisti pokrajini z neonesnazenim zrakom je kot nalasc za obisk v pokrajini ki je od leta 1998 tudi samostojna obcina so zadnja leta clani tsd kostel uredili tudi nekaj domacij ki jih nudijo gostom z razlicnimi dodatnimi moznostmi navajam jih po vrsti od kocevja proti mejnemu prehodu petrina v banja loki st 19 je znana lepo urejena kmetija z nastanitvijo imenovana pri papezevih 041/792 816 v sestih sobah nudijo gostom 11 lezisc z razlicnimi variantami in skupnim s tv in telefonom opremljenim druzabnim prostorom »hiso« po domace in sodobno urejeno kuhinjo v kateri si lahko pripravijo obroke po svoji zelji gostje si lahko najamejo gorsko kolo uporabljajo mizo za namizni tenis otroska igrala vrtno klop in se kaj posebnost je odlicno domace zganje kostelska rakija ki ima geografsko poreklo in je vsako leto sproti certificirana psoglavski dnevi 2009 »novica lajta u sedrsci bodo psoglauski dnjevi « tako se je glasilo vabilo ki je na hudomusen nacin privabljalo obiskovalce v sodrazico v sodrazici je bilo od 3 do 5 julija zagotovo najbolj veselo in pestro dogajanje doslej tudi letosnja sobota je bila namenjena sportu zvecer se je dogajanje preselilo na trg po scenariju ivana sege so nas domaci igralci popeljali nekaj desetletij nazaj nam na hudomusen nacin prikazali zgodbe iz kmeckega zivljenja in nas nasmejali do solz v nedeljo je pod velikim sotorom na trgu potekala osrednja prireditev trzni dan ki temelji na etnoloskem prikazu nekdanjih obrti poskusa pa tudi obuditi utrip sejemskega dne kakrsen je bil nekoc v sodrazici smo zeleli zavestno predstaviti stare navade jih obeleziti in jih pokazati mlajsim rodovom saj nekaterih poklicev in dejavnosti sploh ni vec tako je bilo v nedeljo 5 julija mogoce videti poleg panog suhorobarstva tudi cevljarja kovaca loncarja rezbarja in zganjekuho obiskovalci pa so lahko nakupili izdelke prav iz rok izdelovalcev trzni dan je bil bogat s kulturnim programom v katerem so nastopila drustva iz sodrazice in okoliskih krajev ob 11 uri pa se je zacel uradni del prireditve s pozdravnim govorom zupana blaza milavca osrednji govornik pa je bil minister za promet dr patrick vlacic popoldan je zabave zejno mnozico zabaval ansambel franca mihelica letosnji trzni dan nam bo ostal v spominu po izjemni predstavitvi zenske sekcije td sodrazica »sedrzank« pa tudi po obilici raznovrstnih jedi se posebej po trojki in pecenem »sedrskim« volu besedilo petra marn foto zdenka lusin ce malo naprej sredi colnarskega klanca zavijemo levo smerokaz kostel ali grad kostel kmalu pridemo v naselje selo kjer je povsem na samem v prijaznem okolju situirana izletniska kmetija padovac 051/254 247 tu zaenkrat sprejemajo le dnevne goste do 70 naenkrat ter postrezejo in priporocajo odlicno domaco hrano lahko tudi specialitete kostela domace pecivo domace sokove in drugo pijaco po zelji prizadevajo si za cim bolj popolno eko hrano z uporabo domacih pridelkov slovi predvsem njihovo certificirano zganje pakirano v licno oblikovano embalazo kar je lahko tudi svojstveno darilo moznosti za igro otrok in krajse sprehode je dovolj tudi konje imajo ki si jih izletniki lahko ogledajo in tudi zajahajo v prihodnje nameravajo urediti tudi prenocitvene zmogljivosti in sicer do 20 postelj se malo naprej po glavni cesti zavijemo desno v vas vrh st 1 kjer stoji lukceva domacija 031/285 723 prijazni lastniki lahko ponudijo skupaj 28 lezisc v vec sodobno opremljenih sobah in razlicnih izvedbah gostom sta na voljo tudi kuhinja in jedilnica nudijo storitev »poln hladilnik« hladilnik z razno pijaco pohodniske palice piknik na prostem pred hiso tudi mojstra za zar lahko priskrbijo travnato igrisce za razne druzabne igre in sporte organizirajo spuste po kolpi kolesarjenje le malo bolj oddaljena lezi pod gradom kostel povsem na samem pocitniska hisa njivica 031/844 575 v celoti je opremljena za sest do osem oseb s centralno kurjavo na olje poleg spalnic ima kuhinjo z jedilnim kotom dnevni prostor s tv in kopalnico mozni so spusti po kolpi ribolov sprehodi po okolici ogledi naravnih in kulturnih zanimivosti kostel tako postaja zanimiva cedalje bolj obiskana pokrajina ki gostom nudi neokrnjeno naravo cist zrak reko kolpo stevilne sprehajalne in pohodne poti vrsto naravnih in kulturnih zanimivosti bogato literaturo tsd kostel in se marsikaj peter svetik td preddvor 20 pohod na sv jakoba td preddvor je bilo organizator ze 20 tradicionalnega druzinskega pohoda na sv jakob nad preddvorom zadnja junijska nedelja je na to priljubljeno izletnisko tocko privabila veliko obiskovalcev prizadevni turisticni delavci preddvorskega turisticnega drustva so poskrbeli da so pohodniki od blizu in dalec lahko sodelovali pri zanimivih igrah lahko so se pomerili pri navijanju volnenega klobcica lahko so zagali drva lahko pa so tudi z ocmi ugotavljali tezo lepega kosa mesa ki je bil skrbno privezan pod streho planinske koce iskra smeha in veselja pri tem ni manjkalo lipov list september 2009

[close]

p. 5

med pohodniki ni manjkal niti zupan obcine preddvor miran zadnikar pohodniki so v dolino odnesli lepe nagrade med njimi so gorenjske radijske postaje pohodnike nagradile z dvajsetimi glasbenimi cestitkami na svojih radijskih valovih besedilo in foto mirjam pavlic turisticna drustva td sempeter v savinjski dolini odmevne prireditve poletja clani td sempeter so ob zacetku poletja v anticnem parku rimska nekropola pripravili pester program in odmevne prireditve v okviru prireditev s skupnim naslovom rimski mozaik nasega kraja pa so izvedli dve vecerni predstavi mogoce izpeljati gospodar njive milan zavrl in idejni oce prireditve marjan kos sta le simbolicno izbrala najlepsi klas in prestela zrna tega klasa ki jih bomo pristeli stevilu 2528 ter toliko zrn na radgonskem sejmu predali td tesanovci ki bo jeseni organiziralo setev najlepsi klas je letos vseboval 67 zrn na prireditvenem prostoru so se prisotna drustva imela moznost tudi predstaviti na stojnicah ker je sobotno zetev onemogocil dez pa so zanjice aktiva kmeckih zena iz budne vasi psenico pozele v sredo 22 7 2009 pomagali so jim in srpe brusili clani drustva upokojencev sentjanz ti so potem psenico kot vcasih tudi zmlatili s cepci in »spajklali« da so dobili zrna na prijetnem druzabnem dogodku so se nam tudi v sredo popoldne pridruzili clani turisticnih drustev iz babincev in zrec sledil je prijeten »likuf« ki so ga popestrili pomurci s svojimi dobrotami in sladkim vinom petra majcen novosti iz makol tako so v anticni park v cetrtek 18 junija otroci os sempeter prinesli smeh znanje dobro voljo spostovanje do kulture in zavedanje da je anticni park njihova vasa in nasa dediscina v petek 19 junija pa se je v anticnem parku odvijal pravi spektakel ­ modna revija v prekrasnem ambientu velicastnih rimskih grobnic so zasijala oblacila modne oblikovalke iz zalca maje stamol droljc ob soju luci odlicni glasbi ter toplem veceru je prireditev marsikomu vzela sapo po rdeci preprogi so znane manekenke ter znane slovenke predstavile dnevna oblacila in oblacila za svecane priloznosti da je anticni park sploh lahko sprejel toliksno stevilo obiskovalcev pa so s svojim pozrtvovalnim prostovoljnim delom prispevali clani turisticnega drustva sempeter martina terglav na ljubljanskem gradu je junija v okviru prireditve makole v ljubljani potekala zanimiva okrogla miza na temo sodelovanja med mestom in vasjo ter moznostih razvoja turizma v makolski obcini uvodoma sta zbrane pozdravila makolski zupan alojz gorcenko in predsednik kud forma viva ivan dvorsak med drugimi so razpravljali prof silva samastur z os anice cernejeve makole dr janez bogataj s filozofske fakultete ljubljana ki je makole in haloze ocenil kot zanimivo podrocje za turizem in bi snovalcem razvoja postavil visoke cilje dr vito hazler predsednik tz slovenska bistrica leopold turk predstavnik td statenberg franc kociper in drugi formavivasedmicvmakolahznajmocnejsoudelezbodoslej foto milan sternad td sentjanz zetev 2000 zlatih zrn v soboto 18 julija 2009 je td sentjanz na brunku nad sentjanzem ze kot deveto drustvo po vrsti organiziralo »zetev 2000 zlatih zrn« predvidena je bila zetev psenice ki je zrasla iz 2528 zrn psenice posejanih lansko jesen in smo jih prejeli od td babinci iz pomurja ki je tudi zacetnik in pobudnik prireditve letosnjega dogodka sta se poleg stevilnih drustev ki so ze organizirala tovrstno prireditev drustev iz celotne obcine sevnica in predvsem sentjanza ter drustev iz obcine radece udelezila tudi zupan obcine sevnica gospod srecko ocvirk ki je psenico lansko jesen tudi pomagal posejati in cvickova princesa gospodicna vesna perko rdeca nit prireditve je ohranjanje starih seg in navad ter druzenje in povezovanje razlicnih turisticnih drustev iz celotne slovenije sobotna prireditev se je pricela s kulturnim programom ki pa ga je prekinil dez tako da zetve na star nacin ni bilo romunski umetniski par helene diane meagu in kipar stefan curelaru ob prvonagrajeni skulpturi algoritem lipov list september 2009

[close]

p. 6

turisticna drustva na 7 mednarodnem kiparsko ­ slikarskem festivalu forma viva makole 2009 je sodelovalo 15 kiparjev in 33 slikarjev iz sedmih drzav prvo nagrado pa je ocenjevalna komisija prisodila skulpturi algoritem kiparja stefana curelaruja iz romunije stevilne spremljevalne prireditve si je ogledala mnozica obiskovalcev posebej dobro so bile obiskane otvoritve razstav in glasbeni koncerti pod prireditvenim sotorom v srediscu makol na posvetu o razvoju makolskega turizma sta na gradu statenberg sodelovala tudi predsednik tzs dominik s cernjak in generalna sekretarka karmen burger grebenc ki sta si ogledala prostore prebujajocega se barocnega dvorca ki se vedno caka na »pravega« lastnika sedanji druzba impol namrec nima vecjih ambicij za prenovo gradu bojan sinic skupinska fotografija clanic iz selnice in gradisca stevilnih kulturnih in drugih prireditvah ki jih pripravljajo kulturna in turisticna in sportna drustva sicer pa se vracajo casi ko je bilo na vaseh vec zanesenjastva vec prostovoljnega dela obcina tisina je ponosna da sta se obe sorodni drustvi povezali in nasli skupno sodelovanje pri izmenjavi mnenj besedilo in foto bojan zerdin td gradisce pri murski soboti ko prsti zaplesejo misli zapojejo kot plod dolgotrajnega poznanstva in srecevanj je v dvorani vasko-gasilskega doma v gradiscu potekala skupna razstava clanic rocnodelskega krozka marjetice iz selnice ob dravi in td gradisce zdruzili so moci in rezultat plodnega sodelovanja se je tokrat prvic v prekmurju pokazal v skupnem sodelovanju in razstavi naslov projektne razstave je bil »ko prsti zaplesejo misli zapojejo« razstavljene pa so bile vezenine reselje ter kvackani in kleklani izdelki ki jih v dezeli ob muri redko najdemo clanice td gradisce pa so k razstavi dodale kancek svojih izdelkov ki so bili ustvarjeni v zimskem casu na delavnicah prav gotovo je tako druzenje v danasnjem casu se kako primerno kajti druzenje ki ga podpira obcina tisina se v zadnjem casu vidi v td podlehnik nova etnografska zbirka dolgoletne sanje td drustva so se uresnicile ze nekaj let so intenzivno vlagali vse napore da bi postavili etnografsko zbirko na prostem saj so jim ze kar nekaj casa krajani ponujali najrazlicnejse eksponate ki so jim bili doma v napoto ali pa so zeleli da zagledajo luc sveta na mestu kjer jim to pritice prijavili so se na razpis preko las haloze in prejeli sredstva projekt je sofinanciran iz programa leader preko las haloze obcine td drustva donatorjev sponzorjev in pomoci izvajalcev vsekakor pa nicesar ne bi zmogli izvesti ce ne bi bilo predanih clanov td podlehnik ki jim ni bilo zal prostega casa ki so ga porabili na gorci za dobrobit celotnega kraja takoj po novem letu so priceli z nacrti za etnografsko zbirko na prostem pred katero so v soboto 22 8 pripravili odzivno prireditev na kateri se je zbralo cez tristo obiskovalcev in nastopajocih je skromni zacetek turizma ki ga je v haloze kaj tezko pripeljati morda ze zaradi ozke miselnosti da dovolj ponuja narava sama in da se posamezniki ne bodo rabili truditi etnografsko zbirko na prostem so svecano predali svojemu namenu in prerezali vrvico zupan marko maucic predsednik milan vidovic in ivan golub nato sta opravila blagoslov domaci duhovnik p vito muhic in p alojz klemencic ki je dolga leta deloval v podlehniku besedilo in foto zdenka golub lipov list september 2009

[close]

p. 7

td sencur prireditev praznik krompirja v sencurju bo postala tradicionalna v zacetku junija je td sencur pod pokroviteljstvom obcine sencur zelo uspesno pripravilo drugi praznik krompirja povorka je krenila izpred osnovne sole po pipanovi cesti do gasilskega doma v srediscu sencurja v sprevodu se je predstavilo 230 pevcev godbenikov narodnih nos folklornih skupin konjenikov kocijazev poljskih delavcev z orodji in stroji voznikov na starih kolesih traktoristov in drugih ki so prikazovali pridelavo krompirja in drugih obrti v povorki je bil prava atrakcija vol tezak vec kot tisoc kilogramov ki je bil vprezen v voz z gnojnim kosem polnim krompirja sledil je blagoslov spomenika krompirju in cesarici mariji tereziji ki ga je izdelal kipar janez pirnat blagoslovil pa sencurski zupnik urban kokalj spomenik so slovesno odkrili meseca maja preteklo leto ob sodelovanju drustva za priznanje prazenega krompirja slovesnosti so prisostvovali tudi zupani sosednjih obcin povorko pa si je ogledalo okrog stiri tisoc ljudi ob blagoslovitvi spomenika sta s krajsim kulturnim programom sodelovala mesani pevski zbor sencurski zvon ter domaca godba na pihala besedilo in foto janez kuhar letos praznujejo na krvavcu 80-letnico posvetitve kapelice marije snezne ki jo je blagoslovil takratni ljubljanski skof dr gregorij rozman ob blagoslovitvi doma na krvavcu 6 septembra 1925 leta so mnogi prisotni izrazili zeljo naj se v blizini doma postavi se kapela aljazev klub iz ljubljane je po nacrtih arhitekta jozeta plecnika zgradil kapelo ki naj bi posnemala kamnite pastirske bajte tradicionalno zegnanjsko maso pri kapelici marije snezne na krvavcu je daroval predoseljski zupnik in cerkljanski rojak ivan jenko po koncani masi so na krvavcu poskrbeli tudi za zivo glasbo in zabavno vzdusje pri vseh gostinskih objektih besedilo in foto janez kuhar turisticna drustva na kislo mleko masouvnik in zgance na krvavec krvavec na krvavcu kjer imajo svoje pasnike na planini jezerca in na kriski planini kmetje iz vasi pod krvavcem se je pasna sezona letos zacela po 8 juniju prvi vikend v juniju so na planino jezerca sto glav zivine na paso peljali kmetje iz vasi pod krvavcem drugi vikend v juniju pa so zivino na paso prignali ali s traktorji na posebnih prikolicah pripeljali kmetje iz vasi pod krvavcem ki imajo pasne deleze na kriski planini in sicer 227 glav zivine na kriski planini in jezercih na krvavcu se je letos paslo 397 glav zivine pred odhodom zivine iz domacega hleva so zivino po starih obicajih gospodinje poskropile z blagoslovljeno vodo da se bo vsa zdrava vrnila malega smarna to je 8 septembra v tople domace hleve zegnanje na krvavcu v lepem soncnem vremenu se je v nedeljo 16 avgusta zbralo na zegnanju na krvavcu vec kot stiri tisoc ljudi najvec iz vasi pod krvavcem veliko pa je bilo tudi pohodnikov kolesarjev z gorskimi kolesi planincev in obiskovalcev iz drugih krajev slovenije ki so izkoristili obisk krvavca tudi med drugim za ogled zvoha 1971 nm stevilni so prisli pes od planine jezerca in iz sv ambroza ves dan pa je vozila tudi zicnica zegnanje oziroma semenj imajo na krvavcu od 1929 leta dalje prvo nedeljo po velikem smarnu to je po 15 avgustu omeniti velja da je imela prvih deset let kapelica status zasebne kapele od leta 1939 pa pripada cerkljanski fari vse mleko ki so ga na krvavcu namolzli so predelali v brunarici soncek na gospinci ter plansariji vizencar in turisticni kmetiji pr florijan na kriski planini in ga tudi sproti prodali stevilnim pohodnikom ki so se pod vrh visokogorske planine pripeljali z gondolo ali z avtom na sliki zivina med pocitkom v blizini televizijskega stolpa na krvavcu na nadmorski visini 1740 metrov besedilo in foto janez kuhar lipov list september 2009

[close]

p. 8

dogaja se da za gastronomsko dediscino klopotec ­ slovenski posebnez glede na to da je praznik marijino vnebovzetje oz veliki smaren ali velika masa kot temu ponekod pravijo eden izmed treh dnevov ko so ze od nekdaj po nekaterih vinorodnih obmocjih slovenije zlasti podravska vinorodna dezela postavljali na visoke drogove klopotce ki naj bi z ropotom odganjali ptice in vse druge nadloge ponekod verjamejo da tudi toco ne preseneca dejstvo da sredi avgusta potekajo stevilne prireditve s postavitvijo klopotca in tako je bilo tudi letos sicer pa so dnevi okrog marijinega vnebovzetja ko se po eni strani naznanja da prihaja jesen po drugi pa da grozdje zacenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega `razvoja in zato ima predvsem na stajerskem halozah prlekiji in prekmurju skoraj vsak vinogradnik ki da nekaj nase v svojih goricah klopotec nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem kateri bo imel vecjega oz kateri bo odgnal vec pticev ki so menda tudi vedno bolj `pametni slednji pa so tako v zadnjem casu posebej se ogrozeni a kljub temu ne prevec lacni od topov ki jih tudi ob klopotcih vecji vinogradniki nastavljajo v svojih vinogradih sicer pa je postavljanje klopotcev v zadnjem casu postala tudi prava turisticna atrakcija in veliko je krajev kjer ob postavitvi klopotca turisticna vinogradniska ali kaksna druga drustva pripravijo pravo rajanje sploh pa so klopotci pomembna kulturno zgodovinska znamenitost slovenije zato je v poznem poletnem casu v nasih vinogradih zelo lepo ko ze veselo pojejo klopotci ki si jih vinogradniki postavijo ob velikem smarnu ali na jakobovo in jih spet snamejo za martinovo klopotec je naprava ali zvocilo ki je verjetno slovenskega izvora kot trdi tudi nemski etnolog leopold kretzenbacher nekateri pa trdijo da so ga prvi postavili francozi v 18 stoletju in to na njivah torej ne v vinogradu marsikdo se najbrz vprasa kaksen smisel ima danes postavljati klopotec ko pa vemo da se ga tudi ptici vec ne bojijo oziroma se scasoma navadijo na njegov klopot torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neucinkovit toda klopotec je v svojem casu odkar ga poznamo postal tako priljubljen in nepogresljiv del krajine kjer je doma in ga vidimo kot zascitni znak nasih vinogradov klopotceva pesem je nekaj posebnega najbolj pa je kot receno znana v slovenski goricah in halozah manj na dolenjskem in beli krajini in se manj na primorskem klopotce poznajo tudi na avstrijskem stajerskem in hrvaskem zagorju toda ime so ohranili po slovenskem izvirniku zato mu tudi avstrijci pravijo klapotez klopotec je sestavljen iz mnogih delov in vsak ima natancno opredeljeno funkcijo zato tudi ni vseeno iz kaksnega lesa je narejen stolcek je tisti del ki drzi gred in ker je v obliki stola nosi to ime biti mora iz mocnega trdnega lesa ponavadi iz bukovine hrasta ali jesena na gred za katero je najboljsi akacijev les izvrtajo luknje v katere pritrdijo kladivca ali macleke kladivca morajo biti razporejena tako da nikoli na udarita po dve hkrati zanje je najboljsi hruskov les macleke drzijo vilicice iz hrastovega ali bukovega lesa kladivca udarjajo po deski ­ najboljsa je iz kostanjevega ali cesnjevega lesa ­ deska pa visi na verizici klopotec ima tudi rep da se lahko obraca po vetru navadno je iz brezovih vej vetrnice so najboljse iz topolovega lesa ker ni pretezak haloski klopotec ima sestkrako vetrnico slovenjegoriski pa stiri krake posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro da jih ob prevelikem vetru ustavijo nekateri klopotci so tudi okraseni z umetelno izrezljanimi figuricami besedilo in foto o b na predstavitvi projekta so sodelovali iz leve renata kosi vodja projekta ohranimo gastronomsko dediscino andreja jerina drzavna sekretarka sluzba vlade rs za razvoj in evropske zadeve aleksander mladovan podpredsednik ztks prof dr janez bogataj in tomo jesenicnik avtor fotografij regionalnih dobrot dediscina je vedno dragocen relikt nekega minulega casa in z gastronomsko zapuscino je ravno tako turizma brez kulinarike ni zato je projekt ohranimo gastronomsko dediscino ki ga je 28 avgusta na turizmu pr krac v dolu pri ljubljani predstavila renata kosi svetovalka za razvoj turizma na podezelju na zdruzenju turisticnih kmetij slovenije ztks tako zelo dragocen omembe vreden je ob tem podatek da so bila financna sredstva tokrat namenjena nevladni organizaciji kar je se posebej pohvalno skupna vrednost projekta znasa 50.000 evrov od avgusta lani pa ga je je ztks izvajalo v sodelovanju z norveskim partnerjem preko financnega mehanizma egp in norveskega financnega mehanizma je bil projekt financno podprt s subvencijo islan-dije lihtenstajna in norveske ter s podporo republike slovenije 90 odstotkov predstavlja donacija 10 odstotkov je prispevek ztks cilj projekta se zrcali ze v naslovu ki naj bi slovenijo in norvesko izpostavil kot odlicni destinaciji za gastronomska dozivetja na podezelju kosijeva je povedala da projekt zbuja zavest o visoki dodani vrednosti tiste hrane ki jo domacini neke lokacije poznajo in sicer pripravljajo zase za druge pa se jim ze zdi premalo dobra ter motivira k pripravi te tudi za obiskovalce v trinajstih mesecih kolikor je tekel projekt so postorili veliko opravili so stevilne informativne delavnice na katerih so udelezencem izvajalcem dopovedali da k dobri jedi sodi tudi avtenticna zgodba povezana z njo pripravili turisticne programe za gastronomska dozivetja ter poskrbeli za fotografiranje regionalnih jedi na terenu za kar je poskrbel priznani fotograf tomo jesenicnik poleg tega so regionalne recepte zbrali v zbirniku lokalnih jedi in pijac po stirinajstih gastronomskih regijah od soce do bele krajine ter na uradnem slovenskem turisticnem portalu www.slovenia.info/uzivajmobrezmeja objavili 58 zanimivih in privlacnih turisticnih programov za gastro-nomske izlete na portalu so skupaj z jesenicnikovimi fotografijami tudi izbrani recepti regionalni jedi v slovenskem in angleskem jeziku vsekakor dobrodosla informacija za organizatorje izletov in dozivetij ter kulinaricnih avantur zeljne posameznike besedilo in foto r p lipov list september 2009

[close]

p. 9

potep po srcu slovenije srce slovenije je obmocje ki se razprostira od kamniskih planin do dolenjskih gricev ter od vzhodnih obronkov ljubljane do prvih posavskih ravnic v srcni regiji vzhodno od ljubljane lahko spoznamo preplet med sodobnim zivljenjem ter tradicionalnim utripom podezelja neokrnjena narava ter lepo ohranjena kulturna dediscina vsaka zase vabita na obisk domacini nas sprejmejo nasmejanih obrazov in odprtih rok moznosti za raziskovanje je veliko tematska pot trkamo na vrata dediscine ki povezuje obcine kamnik komenda domzale trzin dol pri ljubljani lukovica moravce litija in smartno pri litiji nam ponuja precej ze pripravljenih moznosti za enodnevne izlete ki jih lahko nadgradimo v vecdnevne dogodivscine lahko pa se prepustimo presenetiti in se odpravimo »za nosom« gradisko jezero podezelje bomo zares zacutili sele ce se bomo nekaj dni zapored druzili z domacini poskusimo okusno domaco hrano sokove vina zganje vzemimo si cas za pogovor se posebej je zanimiv obisk kaksne od etnolosko obarvanih prireditev ki jih organizirajo navduseni krajani dolga in zanimiva zgodovina je pustila v srcu slovenije najmocnejse sledi na kriziscih poti ob rekah najdisca kazejo na zgodnjo poselitev zaradi ugodne lege so bili ti kraji od nekdaj magnet za zavojevalce zato je v srcu slovenije veliko protiturskih taborov ohranjenih legend o rokovnjacih in bitkah stevilne cerkvice in nekdaj mogocni gradovi stare kmecke hise kasce in kozolci muzejske zbirke pricajo o zivljenju nasih prednikov tematska pot trkamo na vrata dediscine nas vabi na prijetna dozivetja v okviru 15 izbranih poti za vsako od njih dobimo namig za malico ali kosilo v gostilnah ki ponujajo domaco hrano in slovijo po svoji odlicnosti in tradiciji za vse ki zelimo v srcu slovenije ostati vec dni in potrebujemo prenocisce je zbranih kar nekaj predlogov kraji med trzinom in krtino kjer so nekdaj izdelovali slamnate kite in jih sivali v klobuke slamnike copate cekarje in druge izdelke so povezani v tematsko pot s slamnikom naokrog obcudovalcem fresk in ljubiteljem cvetja je na kozo pisana druga pot ki nas vodi od bisera slovenske sakralne arhitekture barocne cerkve sv mohorja in fortunata v grobljah do cvetocega arboretuma volcji potok obisk parka je primeren v vseh letnih casih najvec ljudi pa pride med prvomajskimi prazniki ko zacveti okoli 2 milijona tulipanov ­ pravijo da za je vsakega slovenca eden potep po eni najstarejsih slovenskih far obsega obmocje med komendo in tunjicami v preteklosti je bila na tem podrocju zelo mocna loncarska obrt vse ki jih zanima oblikovanje gline na vretenu vabimo da obiscejo domacega mojstra kdor pa potrebuje novih moci se bo zaustavil na energetskih tockah zdravilnega gaja tunjice cetrta pot nas vodi po starem jedru kamnika do budnarjeve domacije s crno kuhinjo in odprtim ognjiscem kjer si lahko privoscimo okrepcilo zakljucimo jo z raziskovanjem doline kamniske bistrice kjer je kaj videti ali pa jo mahnemo pes ali z vzpenjaco na veliko planino med pastirje v casu pasne sezone je odprt preskarjev muzej v enem od pastirskih stanov ce v kamniku namesto na levo proti kamniski bistrici zavijemo desno se ne pomeni da smo se zmotili na hitro smo spremenili nacrte recemo sopotnikom in se odlocili za oddih v naravi tuhinjske doline po vzponu na goro sv miklavz ali drug izbran vrh prija osvezitev v bazenih term snovik mimo lukovice je ze v preteklosti potekala povezovalna pot med panonskim in alpskim delom evrope potujoci trgovci in imenitnezi so bili pravi magnet za zvite rokovnjace ki so se klatili tod okoli o njihovih dogodivscinah je pisal janko kersnik ki se je rodil na mogocnem gradu brdo v blizini imajo svoj center slovenski cebelarji izhodisce za 8 potep v srcu slovenije predstavlja dezela v kateri se je rodil in odrascal baron jurij vega znameniti matematik izlet lahko zacnemo pri erbergovih paviljonih v dolu edinemu ohranjenemu delu nekdaj znamenite grascine z drevoredi in velikim parkom vegova pot nas vodi mimo vrha murovice na moravsko stran do gradu tustanj za navdusence nad vsem kar se skriva pod zemeljskim povrsjem bo prava izbira geolosko obarvan izlet izhodisce je lahko jamarski dom na gorjusi obvezen postanek v geometricnem srediscu slovenije geos in na vacah zakljucek pa pri rudniku sitarjevec v litiji in zbirki savskih prodnikov v srcu slovenije je na gradu bogensperk v preteklosti zivel se en pomemben moz kranjski plemic in polihistor janez vajkard valvazor raziskovalci valvazorjevega zivljenja bomo svojo pot sklenili v medijskih toplicah sproscujoc dan v naravi spoznavanje kulturne dediscine in okusi domace hrane so zdruzeni v jablaniski dolini vzhodno od litije vsi ki nas zanima kako se kuha oglje ki je nepogresljivo pri peki na zaru bomo z nahrbtnikom zavili v skrivnostno oglarsko dezelo kogar bolj privlaci voda se lahko odloci za pot tik ob reki savi ali z raftom celo po njej sotocje treh rek save ljubljanice in kamniske bistrice pri podgradu blizu ljubljane ki je v sloveniji edinstveno je odlicno izhodisce do predlaganega zacetka pohodniske poti po zasavskih hribih se lahko pripeljemo z vlakom z vrhov se nam odstre cudovit pogled na dolino reke save ko se zelimo vrniti pocakamo na vlak na eni od zelezniskih postaj ob reki zadnja predlagana pot nas vodi po hribovju na desnem bregu save od jagod na jancah preko kuma do radec kjer si oddahnemo na splavu predlagane poti so primerne za druzine vecina izletov je zasnovana tako da omogoca uporabo avtomobila v posameznih primerih je priporocljivo da se po poti podamo s kolesom drugje pojdimo raje pes vec informacij o posameznih tockah najdemo na spletni strani www.dediscina.si kot vodnik po poti vzemite s seboj namige za doziveta potepanja po srcu slovenije ki jih lahko brezplacno dobite na centru za razvoj litija 01 89 62 710 mija bokal center za razvoj litija dogaja se lipov list september 2009

[close]

p. 10

10 dogaja se 12 srecanje lokalnih casopisov v dvoru pri zuzemberku zelezne besede iz dvora na povabilo obcine zuzemberk in obcinskega glasila suhokranjske poti ki sta bila gostitelja 12 srecanja lokalnih casopisov slovenije se je dvor pri zuzemberku 11 septembra za en dan prelevil v »meeting point« ljudi ki s kovanjem besed brusenjem stavkov in stancanjem fotografij ustvarjajo komunikacijsko polje najrazlicnejsih glasil casopisov obcasnikov mesecnikov dvomesecnikov in tistih publikacij ki kot svojo ciljno skupino prepoznavajo lokalno okolje pot do dvora ni enostavna ceprav je pokrajina po kateri potujes ena sama harmonija v zelenem je kacasto zavita cesta z geometricnimi kompozicijami zaplat vse kaj drugega kot lepa panoramska in turistom prijazna a kot kaze se stvari premikajo na bolje za rimsko in kasneje cesarsko cesto ki sta pred davnimi leti prav tukaj pripeljali do reke krke in potem zavili proti crnomlju bo morda kmalu prisla na vrsto prava slovenska cesta novinarsko srecanje je namrec odprl patrik vlacic minister za promet najvecje tovrstno podjetje juzno od alp ki je leta 1834 dobilo naziv »cesarsko-kraljeva privilegirana tovarna za litozelezno in kovano blago kneza auersperga« preko svojih del ohranil vse do danes in navdusili so ljudje s katerimi smo prihajali v stik srecanje v dvoru je izzvenelo z globokim prepricanjem v veliko poslanstvo lokalnih medijev in v zelezni zavezi novinarskega poslanstva kot zrcalu zgodb zivljenja okoli nas poleg tega pa se je v zuzemberku zgodilo se nekaj ­ posebna pozornost je veljala fotografski delavnici »ujemi cas« na kateri smo bili fotografi povabljeni k sodelovanju v nagradnem fotografskem natecaju za najboljse fotografije treh znamenitosti naravne in kulturne dediscine obcine zuzemberk udelezila sem se te delavnice kjer so nas popeljali do zanimivih lokacij in nas z avtobusom predvsem dvignili nad dolino s sanjavo krko do sadinje vasi trebce vasi do mackovca in zapisem lahko ­ z zeleznimi besedami da je suha krajina kot plaha vaska deklica v velikem slovenskem prostoru polnem mestnih gizdalinov in vaskih nastopacev s sanjavo krko v veselje odetimi vinskimi goricami in prezeta z zdravilno pesmijo ptic kot kaplja radosti tako potrebna danasnjemu cloveku ko so popoldne razglasili nagrajence fotografske delavnice sem dobila prvo nagrado in nanjo sem izjemno ponosna sladka istra besedilo in foto r p dvodnevna prireditev 26 in 27 septembra ko se v mestnem jedru kopra vzpostavi sladka pot in tece med stojnicami po pristaniski ulici kjer se kosatijo sladice slovenske istre ostalih regij slovenije in tujine je odlicna priloznost za srecanje s kulinaricnimi dobrotami ki zapeljujejo obiskovalce k pravi skusnjavi po stojnicah na katerih se v tematskih sklopih predstavljajo sladice se poleg priloznosti za degustacijo in prodajo sladic ponuja tudi moznost za sladke kuharske delavnice kjer se lahko obiskovalci po predhodni prijavi naucijo vec o posebnostih sladic istre sodelujoci gostinski ponudniki istre ki bodo svoje sladice predstavljali na stojnicah in ki v svojih restavracijah ponujajo vsaj eno tipicno istrsko sladico pridobijo moznost uporabe blagovne znamke sladka istra s pripisom letnice predstavljanja 2009 to prejme tudi najboljse ocenjeni vinar istre ki sodeluje pri izboru za najboljsi sladki muskat istre in ki ponuja degustacijo sladkega muskata na stojnicah povabljeni na uzitek r p prva medena kraljica nagrajena fotografija delavnice za fotografe ujemi cas 1 mesto renata picej delovno srecanje je sicer izpostavilo dejstvo da so lokalni mediji pomembni predvsem zaradi blizine zgodbe in psiholoske dimenzije ki jo razvijajo vendar je bolj kot to ostajal v zraku stavek iz uvodnega nagovora zupana franca skufca »vesel sem da je vase srecanje prvic na dolenjskem in prvic v zuzemberku da vidite to kar je najpomembnejse da majhne obcine delajo velike stvari in da vidite delo majhnih ljudi ki zazari v prave iskrice ki razveseljujejo« in smo res opazili kar nekaj teh iskric ne le da je v dvoru in kasneje v zuzemberku kamor se je srecanje v drugem delu preselilo zivahno druzbeno in druzabno zivljenje od zelo aktivnega turisticnega drustva drustva vinogradnikov sportnikov in gasilcev pa vse do drustva kmeckih zena suha krajina navdusil je robert struna umetni kovac iz zuzemberka ki je tradicijo fuzinarstva in zelezarstva iz dvora kjer je bil nekoc eden najvecjih industrijskih obratov na slovenskem lipov list september 2009 na 47 mednarodnem kmetijskozivilskem sejmu agra 2009 v gornji radgoni je potekal dan slovenskih cebelarjev kjer so pomurski cebelarji okronali prvo medeno kraljico v sloveniji to je postala dvajsetletna studentka mikrobiologije natasa bukovec iz lipe v prekmurju ki prihaja iz cebelarske druzine in je s svojim poznavanjem cebelarstva in medu premagala pet ostalih konkurentk besedilo in foto o b tradicionalni posvet tzs za predsednike in predstavnike turisticnih drustev in obmocnih zvez bo 15 oktobra na ptuju.

[close]

p. 11

z zivinsko vprego na furmanski praznik v postojni redni gost tradicionalnega furmanskega praznika ki je bil letos ze osemnajstic v postojni je tudi razvojno drustvo merisce iz merc tokrat so mercani s kraskim sivcem in sivko prikazali grabljenje spravilo in prevoz stelje za zivino tako so v izakovcih po dolgih letih brodarstva dobili ze tretji brod ki se standardno ponasa s kriznim znamenjem ki varuje vse ki se peljejo z brodom brodarja ki sta vesca dela in voznje z brodom v izakovcih sta zdravko zamuda in vojko erste ki sta zaposlena preko javnih del besedilo in fotografija bojan zerdin 11 dogaja se potopljena penina ena najuspesnejsih druzb na radgonskem obmocju radgonske gorice d d je konec junija pripravila tradicionalno prireditev dan odprtih kleti na celodnevnem zabavnem dogodku so si obiskovalci bilo jih je vec tisoc ogledali kleti degustirali vina in penine poizkusili domaco kulinariko in se zabavali ob prijetni glasbi dogodek je imel tudi dobrodelen znacaj saj so s prodajo majic zbrali sredstva za mlade sportnike v sportno nogometnemu klubu gornja radgona posebnost letosnjega dogodka je bil potop stotih steklenic zlate radgonske penine letnik 2006 v reko muro ki bodo tam pod posebnimi pogoji zorele eno leto nizke temperature in visji pritisk bodo penini dale posebej fine mehurcke zaboj s penino sta zaklenila zupana gornje radgone in bad radkersburga anton kampus in peter merlini v reko pa so ga spustili radgonski potapljaci iz ga-po-ra slednji ga bodo dvignili prihodnje leto 20 junija na dan odprtih kleti besedilo in foto o b na tej turisticni prireditvi ki jo obisce vec deset tisoc obiskovalcev so pred tremi leti predstavili znamenito krasko pastirsko hisko ob kateri so otroci pekli krompir zene pa so zele oves se nekaj let prej so obudili obicaj prevoza zivali na sejem letos pa so njihovi clani pozeli prav veliko zanimanje saj so prikazali kako so furmani poskrbeli za svoje zivali s spravilom stelje atrakcija praznika pa sta bila kraski sivec pepo in kraska sivka soca ki imata rodovnik in sta potomca bikovske matere vzgaja ju lea ziberna iz merc s kmetije z vec kot sestdesetletno zivinorejsko tradicijo olga knez foto tadej lah brod znova vez med prlekijo in prekmurjem potem ko so pred casom na otoku ljubezni v izakovcih na valove reke mure splavili dva nova kumpa za novi brod na reki muri se je gradnja novega broda ki je zamenjal starega ki je varno vozil dobrih 40 let ze dodobra koncala in novi izakovski brod ze pljuje iz levega na desni breg reke mure ki je povezovalni clen med prekmurjem in prlekijo sicer pa je slo za dokaj velik financni projekt kajti nova zelena kumpa so izdelali v podjetju aluvar d o o iz gancanov gradnja novega broda je bila dokaj zahtevna kajti pri gradnji so uporabljali razlicen les ki so ga pred tem posekali na otoku ljubezni ob tem naj povemo da je nalozba novega broda na otoku ljubezni v izakovcih ocenjena na okoli 75 tisoc evrov verzejka bo zastopala slovenijo gotovo je da so v centru domace in umetnostne obrti verzej nadvse veseli in zadovoljni da je njihova clanica tatjana voki zaposlena v zavodu marianum centru duo v verzeju na generalni skupscini v taormini sicilija postala nova clanica sveta europe nostre ki je evropsko zdruzenje okoli 250 nevladnih organizacij 150 pridruzenih organizacij in 1.500 individualnih clanov iz vec kot 50 drzav aktivno delujocih na podrocjih varovanja in promocije evropske kulturne dediscine in krajine vokieva je kot edina clanica omenjenega sveta iz slovenije kar pomeni da bo zastopala vso drzavo vsi lahko svoja vprasanja in predloge glede europe nostre ter porocila o svojih dejavnostih s katerimi zelijo seznaniti sirso evropsko javnost oz vzpostaviti sodelovanje z drugimi evropskimi nevladnimi organizacijami posredujejo na elektronski naslov center duo@siol.net oz poklicejo na gsm 051/654-778 besedilo in foto o b lipov list september 2009 udobna voznja z novim brodom na valovih reke mure

[close]

p. 12

12 igralnistvo igralnistvo in igralniski turizem zamujene priloznosti mag dusan luin predavatelj za podrocje igralnistva avtor prvega ucbenika igralnistvo in druzba nosilni soavtor za igralnisko strategijo ki jo je vlada sprejela leta 1997 clovek z dolgoletnimi izkusnjami na razlicnih strokovnih in vodilnih mestih v igralnistvu in turizmu clan sveta za turizem pri tzs zadolzen za spremljanje igralnistva in igralniskega turizma o aktualni problematiki igralnistva pri nas kaj je kljucni problem slovenskega igralnistva problem je v tem da ne sledi dovolj dosledno cilju »maksimiranja druzbeno ekonomskih koristi in minimiziranja druzbenih stroskov« to se kaze tudi v temu da zakonodaja ne spodbuja razvoja izvozno usmerjenega turisticnega igralnistva temvec sledi predvsem maksimiranju davcnih prihodkov enostavno povedano igralnistvo naj ne predstavlja zgolj davcni vir ampak naj sluzi predvsem razvoju izvozno usmerjene turisticne ponudbe zakaj slovenija ne dobi iz igralnistva vseh tistih koristi ki bi jih lahko in ki jih je izpostavila v igralniski strategiji ze leta 1997 zaradi neskladnosti kajti neskladnost igralniske zakonodaje in deklariranih ciljev slovenskega igralnistva je privedla prav do tega da slovenska druzba ne dobi vseh tistih koristi ki bi jih lahko maksimirajo se sicer fiskalni prihodki ne pa tudi druzbeno ekonomske koristi iz gospodarske rasti in povecanega obsega tujske turisticne potrosnje gre za to da igralniska druzba ki bi zelela vlagati denar v turisticne nalozbe vstopnega ddv-ja ne more odbiti in zato se te nalozbe enostavno zelo podrazijo investicije igralniskih druzb v turisticne nalozbe niso spodbujane temvec celo sankcionirane to vodi do tega da vse igralniske druzbe vlagajo le v tiste nalozbe ki so za poslovanje igralnice nujno potrebne ­ to je pretezno igralniski prostor in igralniska oprema s tem pa ostajajo igralnice in igralni saloni ob tej fiskalni politiki zelo podobni ­ usmerjeni pretezno v ponudbo iger brez temeljite preobrazbe fiskalnih obveznosti igralniskih druzb bomo z vidika ponudbe v kratkem imeli le »velike in male« igralne salone ne pa tudi privlacnih turisticnih igralnisko-zabaviscnih resortov v tem primeru bo najbolj na skodi prav slovenska turisticna ponudba zakaj taksna sproscenost pri delitvi drzavnih koncesij za igralnice koncesijska politika kakor se sedaj jasno kaze ni domisljena izhaja iz principov pasivne koncesijske politike podeljevanje koncesij brez predhodnega nacrta in brez razpisa ne pa iz aktivne pasivna politika podeljevanja koncesij ni dobra ne z razvojnega vidika in ne z vidika zagotavljanja »politicnega zdravja« koncesije so se podeljevale brez resnega strateskega razmisleka zato se je ustvarila razprsena ponudba ki domacim prebivalcem omogoca lazjo dostopnost do igralniskih storitev ustvarja pa tudi preveliko konkurenco ki crpa svoj »potrosni potencial« iz istih trznih obmocij poleg tega je bistveno povecala domaco igralnisko potrosnjo in s tem povecala tudi druzbene stroske v domacem okolju paradoks te koncesijske politike je tudi v tem da je dajala prednost zasebnemu kapitalu in s tem spravljala v vedno bolj neugoden polozaj igralniske druzbe s »paradrzavno lastnino« kaj je s koncesnino zakaj ne konca v turisticnih nalozbah kje je koncesnina naj bi bila namenski vir za spodbujanje razvoja turizma to je jasno zapisano v igralniski strategiji za razvoj turizma na drzavni in na lokalni ravni na lokalni ravni naj bi se koncesnina uporabljala lipov list september 2009 za ustvarjanje prebivalcem prijaznega okolja in za vlaganja v razvoj turisticne infrastrukture v realnosti pa ta namenskost razvodeni koncesnina je v praksi postala nenamenski vir s tem pa jo je turizem izgubil slovenska turisticna politika se s to izgubo vira ne obremenjuje prav posebno politika iz takih ali drugacnih razlogov ni poskrbela za kriterije te namenskosti za razvoj turizma bi bilo bolj koristno da bi bile igralniske druzbe zakonsko obvezane da ta sredstva ali vsaj pomemben del teh sredstev same neposredno namenijo za turisticne nalozbe ki bi jih te druzbe morale tudi turisticno trziti kako razresiti paradoks lastnistva igralnic v sloveniji v slovenskem igralnistvu prav to predstavlja velik problem drzave po svetu poznajo izkljucno drzavno lastnistvo loterijskih druzb ter se najveckrat odlocajo za privatno lastnistvo kazinojskih druzb ponekod pa so kazino druzbe izkljucno v drzavni lastnini ni pa dvojnosti kot v sloveniji obicajno na istem ponudbenem trgu ne delujejo hkrati privatne in drzavne igralnice kajti ob taki postavitvi tekmovalni pogoji niso enaki stroski poslovanja »drzavnih« kazinojev so v osnovi vecji poleg tega so te druzbe pod konstantnim »ustvarjalnim« vplivom aktualnih politik ta »dualni« sistem lastnistva moramo resiti saj »drzavnim igralnicam« ze sedaj ustvarja negativne financne posledice zakaj je do tega paradoksa sploh prislo po letu 1991 so se razpasli igralni avtomati po gostinskih in drugih lokalih in sicer brez zakonske podlage skropulozni podjetniki so to ponudbo nekaznovano sirili po mili volji politika ni znala prepreciti bohotenja te ponudbe kasneje je drzava uvedla nalepke za avtomate problem nekontroliranega igranja pa je ostal to se je resevalo ob pripravi strategije tako da se igralni avtomati iz lokalov preselijo v igralne salone ki naj bi poslovali po istih principih kot kazinoji z dovoljenji in nadzorom s tem da je zakonodaja omogocila da so igralni saloni v 100-odstotni zasebni lasti strategija je predvidela najvec 20 igralnih salonov z najvec 100 igralnimi mesti kasnejsa zakonodaja pa je brez resne razprave uvedla 45 igralnih salonov z 200 igralnimi mesti zakaj toliko salonov ne vem predvidevam da iz dolocenih koristi zakaj torej se vedno dvojne koncesije ko je evidentno da se brise temeljna razlika med ponudbo salonov in igralnic z vidika ponudbe iger je razlika med kazinoji in igralnimi saloni vedno manjsa v evropskem merilu predstavljajo nasi igralni saloni

[close]

p. 13

z dvesto igralnimi mesti ze velike evropske igralnice z uvajanjem novih tehnologij ko se tudi tipicne igre s kartami kockami in z ruleto izvajajo avtomatizirano ali elektronizirano brez »zive sile« se v smislu ponudbe iger razlike med kazinoji in med igralnimi saloni brisejo ker je cenejse in enostavnejse upravljati z avtomatizirano igralnisko ponudbo postajajo kazinoji vedno bolj podobni igralnim salonom seveda ni smiselno vztrajanje pri dveh tipih koncesije bolje je uvesti en tip koncesije nato pa s koncesijsko politiko predvsem pa z aktivno fiskalno politiko spodbujati razvoj turisticno-zabaviscnega igralnistva to bi dosegli tako da bi bila cista igralniska ponudba visoko obdavcena igralniske druzbe pa bi bile davcno stimulirane za vlaganje v hotelsko in drugo turisticno ponudbo kar bi stimuliralo obisk tujcev in vecalo turisticno potrosnjo kaj je kljucni problem slovenske populacije v odnosu do iger na sreco nedavno smo dobili rezultate raziskave o igrah na sreco med prebivalstvom v sloveniji ki jo je opravil institut fakultete za uporabne druzbene studije iz nove gorice kazejo na to da nasa populacija relativno veliko igra klasicne loterijske igre in da je odstotek ljudi ki zahaja v igralnice nizek le nekaj odstotkov igralci lota potrosijo na mesec povprecno 16 evrov igralci sportnih stav 30 evrov igralci iger na zivi ruleti 52 evrov igralci iger na igralnih avtomatih v igralnih salonih 55 evrov igralci ki igrajo zivi poker pa 65 evrov dobrega pol odstotka slovenske populacije igra igre na sreco preko interneta in povprecno porabi na mesec 35 evrov ker med igralsko populacijo prevladujejo igralci loterijskih iger je tudi razumljivo da pretezni del populacije igra zaradi dobitkov in manj zaradi drugih bolj druzabnih vzrokov igralci ki so po mednarodnih kriterijih uvrsceni med patoloske igralce odsotnost lastne kontrole nad igranjem predstavljajo 0,12 odrasle populacije tisti ki pa jih po mednarodni klasifikaciji uvrscamo med razlicne stopnje problematicnih igralcev skupaj predstavljajo 0,34 populacije ti odstotki so precej manjsi kot se je na podlagi tujih vzorcev do sedaj predvidevalo vendar nas to ne sme zavesti med starejso populacijo nad 55 let ima probleme z igranjem 0,14 ljudi med srednjo starostno skupino od 30 do 55 let je 0,34 problematicnih igralcev vendar je med mlajso generacijo nad 18 do 30 ta odstotek relativno visok in ze zaskrbljujoc 1,68 cez leta lahko racunamo da bo ta nova generacija ki raste v okolju nasicenem s ponudbo razlicnih iger na sreco prenesla te svoje izkusnje v kasnejsa zivljenjska obdobja torej obstaja precejsnja verjetnost da bomo cez dobro desetletje po zasvojenosti z igrami na sreco ce med tem druzba ne bo nic naredila za osvescanje za preventivo in za odgovorno igralnistvo ze podobni ameriski in avstralski druzbi kako zajeziti pobeg v igralsko zadovoljstvo zacel bi pri samoodgovornosti ljudi in se posebej mladostnikov vzroki za nastajanje zasvojenosti so globlji ne zacnejo pa se najprej pri igralni zasvojenosti temvec v pomanjkanju drugih izzivov motivov in zelja drzava sicer ureja druzbo ni pa paternalizem njena prvotna naloga v osnovi je vsak odgovoren za svoje pocetje in tudi pri igri se je potrebno drzati grskega nacela o pravi meri igralnistvo je specificna dejavnost ki poleg pozitivnih druzbenoekonomskih ucinkov lahko povzroca tudi negativne druzbeno socialne stroske da se cim bolj prepreci nastajanje le-teh mora drzava poskrbeti s politiko »druzbeno odgovornega« ali »socialno varnega« igralnistva gre za to da se zasciti posebno ranljive druzbene skupine pa tudi da se zagotovi »zdravljenje« tistih ki so zasli na polje odvisnosti na sistemski ravni pri nas te zadeve niso resene drzava se ni poskrbela za kodeks vodenja igralnic ne za kodeks oglasevanja igralniskih storitev svetovalske in terapevtske storitve za problematicne in patoloske igralce so najveckrat »samoplacniske« drzava brez moralnih zadrzkov pobira visoke igralniske davke ni pa pripravljena placevati terapije tistim ki so tudi zaradi neodgovornega odnosa drzave do tega vprasanja za padli v igralsko depresijo »sistem odgovornega igralnistva« mora iti cim prej skozi zakonsko proceduro ali lahko v sloveniji vsakdo vodi igralnico samoumevno je da bank in zavarovalnic ne more voditi nekdo ki nima licence igralnisko druzbo ne glede na to da gre za druzbeno obcutljivo dejavnost pa lahko vodi tudi nekdo ki kljucnih druzbenih in ekonomskih vsebin te dejavnosti sploh ne pozna ali jih ne razume ni dovolj biti le lastnik niti samo dober poznavalec igralniske operative se manj pa le »politicno primerna oseba« da lahko to dejavnost vodis tudi druzbeno odgovorno menim da je za vodenje igralnic in igralniskih druzb potrebno imeti »drzavno« licenco le s kompetentnimi in druzbeno odgovornimi osebami ki bodo igralnistvo vodile druzbeno odgovorno in ne bodo hlepele po ustvarjanju dobickov za vsako ceno bo ta dejavnost imela druzbeni ugled »politicna skrb« za imenovanje »najboljsih kadrov« na odgovorna mesta v igralniski industriji ne izkazuje najboljsih rezultatov zakaj se z igralnistvom in njegovim razvojem pri nas ne ukvarja nihce res je da v sloveniji ni strokovno kompetentnega drzavnega organa ki bi se ukvarjal z razvojno igralnisko politiko z razvojnega vidika se s tem po svoji »zakonski dolznosti« ne ukvarja noben specializiran drzavni organ za igralnistvo skrbi ministrstvo za finance ce lahko recemo da je ta dejavnost v sloveniji nadzorno in administrativno dobro pokrita tega ne moremo reci za razvojni vidik v igralnisko razvitih drzavah sta nadzorni in razvojni funkciji igralniske dejavnosti popolnoma loceni mi tega nimamo predlagam da se oblikuje »svet za igralnistvo« kot heterogen strokovno kompetenten organ vlade rs ki naj zagotavlja dobro in sirse sprejemljivo politiko trajnostnega razvoja igralnistva oziroma igralnisko zabaviscnega turizma v sloveniji kje smo z nasim igralnistvom v primerjavi z evropo slovensko igralnistvo je v devetdesetih letih prejsnjega stoletja med prvimi v evropski prostor uvedlo tako imenovan ameriski stil zabaviscnega igralnistva konkreten primer tega procesa je igralnisko-zabaviscni center perla na konceptualni ravni je to visek te ponudbe od takrat do danes je preteklo vec kot desetletje sosednje drzave ki so le sledile razvoju igralnistva pri nas nas s svojim razvojem igralniske ponudbe ze resno prehitevajo nasa politika razvoja igralnistva postaja vedno bolj rigidna povecuje se stevilo malih koncesij kjer igra pretezno domaca populacija niso pa ustvarjeni zakonski pogoji za velike nalozbe v turisticne igralnisko-zabaviscne centre ce smo bili pri oblikovanju igralniske strategije idejno v prednosti nas je sedaj v realnosti prehitela madzarska in sicer z nacrtovanimi velikimi nalozbami v turisticne igralnisko zabaviscne komplekse madzarska politika je sprejela zakonodajo ki omogoca tuje lastnistvo in je davcno spodbudna za velike nalozbe nacrtovano je da bodo te nalozbe presegle pet milijard evrov pri nas pa nimamo niti konsenza da bi sprejeli zakonodajo ki bi tovrstne nalozbe sploh omogocala ali se lahko in kako turisticna zveza slovenije vkljuci v resevanje te problematike turisticna zveza slovenije ze ves cas se posebej intenzivno pa v zadnjih letih pozorno spremlja razvoj igralnistva in igralniskega turizma ter daje svoja argumentirana stalisca in pobude v zvezi z urejanjem te dejavnosti pri tem izhaja iz stalisca da je »druzbeno poslanstvo te dejavnosti predvsem v spodbujanju razvoja turizma ne pa v smeri fiskalnega orodja za nabiranje dodatnih davkov« tzs je organizacija civilne druzbe s podrocja turizma v kateri deluje veliko strokovnjakov zato zmore zaznati razlicne problematike v sirsem okolju in zna podati tudi resitve lahko bi veliko prispevala k oblikovanju dobrih strateskih usmeritev renata picej lipov list september 2009 13 igralnistvo

[close]

p. 14

prireditve v okviru svetovnega dneva turizma 1 dogaja se zalec 27.09.2009;turisticna trznica v srediscu zalca lipov list september 2009 tourism celebrating www.unwto.org ptuj 24.092009 posaditev lipe v mestnem parku 26.092009 nastop godbe na pihala iz izole in godbe na pihala iz ptuja kulturni program nastop ucencev osnovnih sol ter glasbenih sol iz ptuja podelitev priznanj najlepse urejenih his v mestni obcini ptuj novagorica 27.09.2009;tic nova gorica nudi brezplacno vodenje po novi gorici diversity ilirskabistrica 27.09.2009 kmetijska trznica in delavnica za otroke maribor-studenci 26.09.2009;tradicionalno srecanje ljudskih godcev in pevcev jesenice 26.09.2009 organiziran pohod po naravoslovni in rudarski ucni poti v javorniskem rovtu lasko 25.09.2009 tic lasko dan odprtih vrat 26.09.2009 projekt »spoznajmo cebelarsko dediscino 27.09.2009;thermana lasko nudi 50 promocijski popust na vse kopaliske in wellnes storitve v wellnes parku lasko in v zdraviliscu lasko na vse tortice in rezine v gostinskih lokalih druzbe thermana lasko ter na redne cene bivanja od 27.9 do 28.9 vecna http www.turisticna-zveza.si/arhivprireditev.php suhakrajina 27.09.2009;tradicionalno srecanje pohodnikov kolesarjev obcanov in clanov turisticnih drustev vec obcin pri domu frata pri dolnjem ajdovcu v suhi krajini kostel 27.09.2009;12 obkolpski mednarodni rekreacijsko turisticni tekteki dolenjske 2009 za pokal dolenjskega lista.

[close]

p. 15



[close]

Comments

no comments yet