Revija Lipov list 2/2010

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 2/2010

Popular Pages


p. 1

februar 2010 dvojna stevilka slovenska turisticna revija fokus ptuj intervju dominik s cernjak kartica ugodnosti tzs

[close]

p. 2



[close]

p. 3

kazalo uvodnik noz v kapljico vode slovenija pravkar ovita v belo preprogo snega in dalec od svoje pregovorne »zelenosti« spominja na pravljico o obljubljeni dezeli tudi turisticni pokrajina je mirna in tiha ljudje zaviti v sale vsak s svojimi mislimi na svojih poteh sneg zdaj se bel in kot vata pripet na drevesa polja hise bo ze jutri postal voda in poniknil v zemljo ko se bo sneg stalil in bo pomlad prebudila naravo in tudi cloveka bomo 22 marca po vsem svetu praznovali mednarodni dan voda ze od rane mladosti vemo da je voda zivljenjsko pomembna surovina vendar pozabljamo da cista pitna voda ni dana vsem in nikakor ne za vse vecne case brez vode ni zivljenja potrebujejo jo vsa ziva bitja in tudi clovek mnogim zivim bitjem voda predstavlja zivljenjsko okolje in zgolj voda je dejavnik pokrajinske pestrosti nase dezele in tudi nase slovenije ledeniska in podzemna jezera slapovi soteske mrtvice barja izviri zdravilne termalne mineralne vode soline kraski podzemni svet ki jo izpostavljamo kot idealno turisticno destinacijo skoda zgolj da je ne znamo promovirati in prodajati kot kraljestvo voda ali vodni park evrope temvec zgolj kot drzavo ki jo cutimo ce se bo nadaljevalo nespostovanje pravil in zakonitosti narave bomo kmalu sami podpisali izstopno izjavo iz svetovnega turisticnega nabora kamor smo se s svojimi skocjanskimi jamami ki stoje ob boku grand canyonu velikemu koralnemu grebenu galapagosu ali mount everestu zaradi izjemne svetovne vrednosti vpisali 28 11 1986 kitajska rusi hotele prestavlja ceste in preseljuje ljudi da bi ji uspelo zlesti v ta prestizni nabor v sloveniji pa svojega izjemnega podzemlja ki ga je ustvarila voda sploh ne znamo prepoznati v luci svetovne dediscine in dogodi se lahko celo to da »padejo« skocjanske jame zato ker nekdo ki je slucajno zupan ne zna ravnati z dediscino ki sploh ni njegova ampak tudi tvoja moja slovenska evropska in svetovna kot da bi besede »delujem v smislu perspektive za mlade « pa ceprav na skodo narave in vode izrecene iz ust prvega cloveka divace izrekal vaski posebnez in ne odgovorni clovek tudi pravniki bi morali imeti osnovna znanja iz narave in predvsem se kdo drug v vladi in institucijah ki se ukvarjajo z okoljem turizmom gospodarstvom in ne bi skodilo ce bi poznali verze zapisane na stari kmecki hisi blizu pliberka avstrijska koroska ki se zacenjajo z »ta hisa je moja pa vendar moja ni!« knjiga zakladi slovenije ki jo je pred kratkim izdala cankarjeva zalozba je delo ki bi jo kot biblijo z bozjimi podobicami morali pregledati in prebrati vsi zupani in sploh vsak slovenec potem bi morda celo dojeli zakaj je slovenska akademija znanosti in umetnosti s svojim svetom za kulturo in identiteto prostora slovenije nedavno s svojim sporocilom javnosti zelela opozoriti na resne groznje krasu in posebej skocjanskim jamam interes kapitala ne more vladati nad dediscino narave in ne more zabadati konice nozev v vodne vire ne samo da to vodi v propad vodnih virov izgubo statusa svetovne naravne dediscine to se je ze zgodilo ­ spomnimo se dresdena pa nacionalnega parka manu to vodi v vsesplosni propad cloveka ko bo ranjena zadnja kapljica vode bo padel tudi clovek ne pozabite 22 marca je svetovni dan voda renata picej naslovnica kurent turisticna drustva dogaja se izbrano kmecki turizem ploder 4 9 24 25 20 22 31 39 41 44 46 48 52 fokus ptuj turisticni forum moja dezela ­ lepa in gostoljubna zakljucek v velenju intervju dominik s cernjak tisk potopis nepal pismo iz tujine dediscina kaj pravi valvasor o krasu sejem turizem in prosti cas kolesarstvo

[close]

p. 4

td radvanje turisticna drustva posvet v rusah predstavitev poklicev v turizmu je uspela iz posveta stajerseke turisticne zveze v hotelu veter stajerska turisticna zveza je predsednike in clane turisticnih drustev povabila na posvet ki je bil v soboto 5 decembra 2009 v hotelu veter v rusah posvet je bil po nagovoru mag jozeta protnerja razdeljen na stiri sklope kot prvi nam je g danilo kozoderc predaval o uspesnem in ucinkovitem vodenju za uspesno in ucinkovito turisticno drustvo v predavanju nam je predstavil nekaj konkretnih izzivov in smernic ki jih lahko uporabimo pri vodenju drustva zanimanje prisotnih je se bolj naraslo ob besedah ge andjelke faric ki je predstavila racunovodstvo za turisticna drustva sledilo je predavanje dr janeza bogataja »spostovanje dediscine je spostovanje samega sebe« s primeri dobre prakse razgovor o predstavljenih temah se je zakljucil s kosilom kjer smo nazdravili in si zazeleli uspesnega sodelovanja tudi v letu 2010 uspesno delo v turisticnih drustvih bomo skusali nadaljevati in se naprej sodelovali z drustvi na obcinski in regijski ravni taksnih posvetov si zelimo se vec in se enkrat hvala organizatorjem besedilo minka godec foto nevenka kaucic svoj prispevek je dodala tudi direktorica oe zavoda za poslovanje maribor ga valentina plemenitas ki nas je seznanila z zaposlitvenimi moznostmi v turizmu v drugem delu pa so mladi kuharji predstavili prakticen prikaz svojega znanja pogostitev je bila izvrstna in nacin strezbe fingerfood nadvse primeren za nase vecerno srecanje td povir tretje ocenjevanje kulinaricnih dobrot besedilo in foto melita zafosnik td povir ki deluje ze tretje leto pod vodstvom predsednika jozefa stojkovica je ze tretjic priredilo ocenjevanje vin jot slascic in potic v ks povir kjer prebiva 670 prebivalcev v petih vaseh povir plesivica gorenje pri divaci brestovica pri sezani in zirje tic osrednjih slovenskih goric koncno smo ga docakali konec preteklega leta smo docakali odprtje prostorov turisticno informacijskega centra tic za obmocje osrednjih slovenskih goric obcin benedikt cerkvenjak lenart sv ana sv jurij v slovenskih goricah in sv trojica v slovenskih goricah ki se nahaja v centru slovenskih goric na trgu osvoboditve 9 v lenartu in ki ponuja informacije in materiale za potrebe obiskovalcev janja viher priznanja in nageljni za najboljse predsednik domacega drustva stojkovic je na uradni razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad prikazal uspesno delovanje drustva v letu 2009 v zacetku maja smo uspesno organizirali spomladansko trznico ker ni bilo praznika povirske krajevne skupnosti v juniju smo izvedli ocenjevanje urejenosti domacij v jesenskem casu najvec dela pa smo imeli pri pripravi zgibanke vodic ks povir ki ga je oblikoval matej kocjan pripravili smo table turisticnih znamenitosti v nasi ks ki jih bomo postavili letos ob koncu preteklega leta pa smo organizirali ze tradicionalno ocenjevanje vin jot slascic in potic tokrat so najboljsim trem v vsaki kategoriji podelili priznanja in nagelj besedilo in foto olga knez stajerska turisticna zveza poklici bodocnosti v zelji da bi pritegnili cim vec mladih za delo v turizmu je stajerska turisticna zveza ze cetrtic organizirala predstavitev poklicev v turizmu tokrat je srecanje potekalo na osnovni soli jarenina ucencem in starsem so srednjesolci pripravili zanimiv in s kulinaricnimi dobrotami popestren vecer v prvem delu smo se seznanili z moznostmi izobrazevanja na srednji soli za gostinstvo in turizem maribor kaksne so moznosti izobrazevanja na visoki soli za gostinstvo in turizem maribor sta nam predstavili studentka in profesorica lipov list februar 2010 td preddvor priznanja za urejenost ze tradicionalno je lani td preddvor podelilo priznanja za najlepse urejene hise in vrtove v preddvoru in okolici na prireditvi so nastopili ucenci os matije valjavec preddvor in cerkveni pevski zbor kokra ocenjevanje kraja poteka vsa leta v okviru akcije »moja dezela lepa in gostoljubna«

[close]

p. 5

td cven prleske koline na grüntu na cvenu iz prireditve za najlepse hise in vrtove plakete sta podelila zupan obcine preddvor miran zadnikar in predsednik td brane likozar na prireditvi ki poteka pod pokroviteljstvom obcine preddvor pa so priznanje prejeli mira arh in marinka ogrin iz tupalic anastazija kokl in pavla ticar iz potoc vida studen iz hriba edita mavcic iz nove vasi druzina slibar iz sr bele iz preddvora pa slavica kljajic marinak zizmund cilka markun ivanka skoda in pizzeri-ja ursa najlepse gorenjske nageljne je vzgojila judita likozar z brega za naj hiso pa je priznanje prejela aleksandra morozov s preddvora besedilo in foto mirjam pavlic td cven je pri ohranjanju starih obicajev v prlekiji zelo aktivno vsako leto med drugim prikaze tudi stari nacin prleskih kolin tako je bilo tudi letos ko so clani drustva na prireditvenem prostoru na prleske koline na grüntu v cvenu v soboto 30 grüntu v cvenu januarja ze sestic zapovrstjo pripravili etnolosko prireditev na kateri je bilo prav veselo po besedah predsednika td cven janka horvata so letos koline na prleski nacin potekale z namenom da mladi rod spozna nekdanje kmecko opravilo v zimskem casu koline besedilo in foto bojan zerdin turisticna drustva td bogojina ktd duplje podelili priznanja kulturno in turisticno drustvo pod krivo jelko duplje ki uspesno deluje ze enajsto leto in steje okrog 120 clanov je zadnji vikend v novembru v polni dvorani kulturnega doma v dupljah pripravilo tradicionalno ze deseto prireditev vesela jesen drustvo postaja vse bolj prepoznavno po uspesnih prireditvah in akcijah v slovenskem prostoru pripravili rez vinske trte td bogojina je pripravilo blazev pohod s prikazom reza vinske trte kljub snezenju je td bogojina v soboto 30 januarja organiziralo ze sesti blazev pohod s prikazom rezi vinske trte kar 90 pohodnikov vseh starosti iz vseh koncev slovenije se je odlocilo za pohod ki je bil dolg okoli 10 kilometrov pohodniki so se najprej zbrali pri osnovni soli bogojina ter se napotili proti vucji gomili in naprej do vinorodnih obmocij bogojinskih goric obred reza vinske trte ki vsako leto napoveduje zacetek vinogradnikovega leta je opravil predsednik td bogojina joze puhan zupnik stanko zver pa je opravil obred blagoslovitve besedilo in foto bojan zerdin na sliki prejemniki priznanj od leve proti desni marjan markic in angela kunst erika teran tatjana jenko koncilija in minka rozman s predsednikom drustva pod krivo jelko ivanom meglicem so zanimive razstave v dupljanski grascini vsako leto decembra pred grascino koledniki obudijo spomin na stare obicaje januarja pa organizirajo tradicionalni nocni pohod z baklami v udin borst ob bogatem kulturno-zabavnem programu so sodelovali moski pevski zbor triglav iz dupelj harmonikar ziga jelar harmonikarski kvartet veseli strahinjci pevski zbor osnovne sole duplje rokovnjaska muzika ter dupljanske plesalke glasbeni gost vecera je bil ansambel zarja iz trzica prisotne je pozdravil in cestital nagrajencem zupan obcine naklo ivan stular priznanja za najlepse urejene domove in kmetije v dupljah zejah in zadragi pa je podelil predsednik drustva pod krivo jelko ivan meglic priznanja za urejene domove so prejeli angela kunst in marjan markic iz spodnjih dupelj tatjana jenko koncilija iz zej ter erika teran natasa in ales grasic ter minka in ivan rozman vsi iz zgornjih dupelj za naj kmetijo besedilo in foto janez kuhar tz gornjega posocja podelitev priznanj podelitev priznanj turisticne zveze gornjega posocja za akcijo ocenjevanja urejenosti in turisticne privlacnosti krajev ki poteka v okviru turisticnega in naravovarstvenega projekta tzs »moja dezela lepa in gostoljubna« so v bovcu nadgradili tudi z okroglo mizo s katero so zeleli opozoriti na dolocene probleme predstaviti delovanja turisticnih drustev krajevnih skupnosti in turisticnih podmladkov glede te teme ter predstaviti aktivnosti in nacrte komunale in medobcinske uprave glede urejanja in nadaljnjega resevanja okoljskih problemov in drugih sorodnih tem okroglo mizo je koordinirala masa klavora direktor komunale berti rutar je predstavil nacrte glede nadaljnjega urejanja ekoloskih otokov lipov list februar 2010

[close]

p. 6

turisticna drustva v vseh naseljih uvajanja novega nacina pobiranja locenih odpadkov po gospodinjstvih s tem so najprej zaceli v tolminu odvoza odpadkov in drugo mag simon leban direktor medobcinske uprave za obcine bovec kobarid tolmin in kanal je predstavil naloge te sluzbe glede urejanja in varstva okolja ter opozoril da je potrebno spremeniti obcinske odloke saj je dosedanji odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij ki govori o zunanjem izgledu zgradb ureditvi okolice zgradb in naselij zelenih povrsinah in nadzoru se iz leta 1985 katja jug iz td volce je zaradi opazanj o zapuscenih avtomobilih zanemarjenih zasebnih parcelah pasjih iztrebkih opozorila redarsko sluzbo in pristojne obcinske sluzbe ter ugotovila da imamo glede urejanje te problematike zelo star neprimeren odlok na okrogli mizi je izpostavila odloka obcine idrija in izola ki sta lahko zgledna turisticna zveza pomurja podelili kipec storklje za razvoj turizma pomurska turisticna zveza je v polani pri murski soboti v lovenjakovi gostilni pripravila ze 17 srecanje turisticnih delavcev pomurja poleg predsednika ptz za pomurje damjana jaklina je bil kot slavnostni govornik dikipec storklje je prejela sekcija za gostinstvo in turi rektor sto mag dimitrij zem pri obmocni obrtno-podjetniski zbornici murpiciga ob tej priloznosti ska sobota na sliki je mirko poredos iz prekmurske je regijska komisija v prohize v izakovcih ki je priznanje prejel jektu moja dezela lepa in gostoljubna ki deluje znotraj ptz opravila ocenjevanje krajev ki jih je po stevilnih kriterijih pod vodstvom stanke desnik na prireditvi v polani svecano razglasila in podelila priznanja najvisje laskavo priznanje ptz kipec storklje sicer delo akademskega kiparja mirka bratusa je za izjemen prispevek k celovitemu razvoju turizma v pomurju prejela sekcija za gostinstvo in turizem pri obmocni obrtno-podjetniski zbornici murska sobota besedilo in foto bojan zerdin v bovcu resno o turizmu alenka zgaga koordinatorka tic podbrda in lara kalcic iz drustva ladra smast sta predstavili organiziranost cistilnih akcij kolicino zbranih smeti sodelovanje med posamezniki drustvi solami in drugimi institucijami ter stevilo udelezencev le-teh natasa bartol dolgoletna vodja turisticnega podmladka na os bovec je predstavila kako se mladi vkljucujejo v turisticne akcije glede varstva in urejanja okolja saj vemo da sta vzgoja mladih hkrati pa tudi zgled vseh odraslih tudi pri izboljsanju tega stanja nujno potrebni besedilo in foto masa klavora tz gornjega posocja izbrani najlepsi kraji v posocju v stergulcevi hisi v bovcu je decembra potekala podelitev priznanj najlepse urejenim krajem v posocju ocenjevanje urejenosti in turisticne privlacnosti krajev je tudi letos izvedla tz gornjega posocja akcija poteka v okviru turisticnega in naravovarstvenega projekta tzs »moja dezela lepa in gostoljubna« triclanske ocenjevalne komisije td podlehnik uspela cestna delovna akcija dobitniki priznanj za najlepse urejene kraje v posocju so po predhodnem obvestilu letosnje poletje pregledale in ocenile 64 krajev na obmocju obcin tolmin kobarid in bovec koordinatorica projekta »moja dezela lepa in gostoljubna« je bila silvana bizjak carli ki je projekt tudi podrobneje predstavila za najlepse urejene in turisticno privlacne kraje so letos priznanja prejeli v obcini tolmin kraja most na soci in strzisce v obcini kobarid kraja dreznica in breginj ter v obcini bovec trenta in log pod mangartom za napredek v urejenosti kraja so bili odlikovani kraji pecine magozd in cezsoca v drzavnem merilu pa si je priznanje v kategoriji izletniski kraji s tretjim mestom zasluzil log pod mangartom besedilo in foto masa klavora nova cesta se konca pri zadnji podlehniski domaciji ­ pri laznih konec preteklega leta se je zakljucila vecja prostovoljna delovna akcija v sodelovanju z obcino domacini in clani turisticnega drustva na novi cesti lozina vas je najbolj oddaljena od centra podlehnika pa tudi malo krajanov se zivi ob njej saj se je mladina odselila na ravninski del ali v mestna sredisca vendar ob njej se zivijo trdozivi domacini ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom ki pa na teh strmih gricih ni nic lahko besedilo in foto zdenka golub lipov list februar 2010

[close]

p. 7

td nova gorica z novim vodstvom v jubilejno leto turisticno drustvo nova gorica ki letos praznuje svojo 60-letnico ustanovitve je na svojem lanskem rednem volilnem obcnem zboru poleti izvolilo novo vodstvo in dolocili osnovne smernice za delo v bodoce izvolili so tudi novega predsednika ki bo drustvo vodil v jubilejnem letu slavko suligoj novi predsednik je postal gospod slavko suligoj dolgoletni turisticni in gostinski delavec iz nove gorice je lastnik in gospodar najbolj odmevne domace gostilne »metulj« v mestu v zvezi s tem smo mu zastavili nekaj splosnih vprasanj glede izvolitve in videnja turizma v novi gorici in okolici gospod suligoj postali ste predsednik prvega in najstarejsega turisticnega drustva nova gorica kako ste sprejeli ta polozaj to zaupanje sem sprejel z zadovoljstvom saj sem spoznal da me ljubitelji turizma v tem okolju sprejemajo in mi zaupajo planirate kaksne novosti skupaj s kolegijem in vsemi clani upravnega odbora bomo v cim krajsem casu pripravili kratkorocni in srednjerocni program dela in tega se bomo poskusali drzati v najvecji mozni meri med drugim zelimo svoje delovanje prenesti tudi na italijansko mesto gorico kaj bo v bistvu novega v letu 2010 promovirati mesto nova gorica doma in v sosednjih drzavah tesneje bomo sodelovali z mo nova gorica hit in vsemi ostalimi turisticnimi in ostalimi drustvi v mestu in okolici v mestni obcini nova gorica deluje 15 turisticnih drustev nameravamo se sestati z vsemi in oblikovati strategijo ki naj bi gorisko pripeljala do novih razvojnih usmeritev na turisticnem prostoru kaj pa sodelovanje s tz nova gorica s turisticno zvezo nova gorica bi lahko veliko bolje sodelovali skupni sestanek v zacetku lanskega leta se ni prinesel zelenih rezultatov za nami je 60 let aktivnega delovanja saj smo bili zacetnik vseh aktivnosti na sirsem turisticnem prostoru v preteklosti in zeleli bi da bi se to upostevalo ter da bi sodelovanje potekalo dobro in v korist vseh zelimo da tudi nase pobude rodijo sadove da imamo tudi mi svojega stalnega predstavnika v upravnem odboru zveze ter predvsem da delamo dobre programe v letu 2010 praznuje drustvo 60 let kako boste zaznamovali ta dogodek poseben odbor pripravlja ustrezne predloge za celotno promocijo tega dogodka in brez dvoma bomo dali temu praznovanju veliko in odmevno tezo kaj sporocate clanom drustva v novem mandatu vsem se najlepse zahvaljujem za zaupanje zelim jasno in glasno povedati da drustvo ni last posameznika temvec vseh clanov drustva in ljubiteljev turizma sploh svojo aktivnost izvajamo v svojih lastnih prostorih po mestu imamo postavljenih 5 oglasnih vitrin v katerih redno obvescamo clane krajane in ostale obcane delu in svojih aktivnostih zelimo prisluhniti vsakomur ki drustvu zeli dobro svoje aktive imamo razporejene v vseh enotah vzgojno varstvenih zavodov in vseh osnovnih solah v mestnem prostoru v bodoce planiramo in nacrtujemo veliko aktivnosti na vseh podrocjih ohranili in posodobili bomo akcijo »ogledalo mojega okolja« ki jo v zadnjih letih prirejamo s td solkan in td sempetervrtojba obnovili bomo »praznik vrtnic« in se stevilne druge akcije saj zelimo dokazati da je nase drustvo prepoznavno in delavno ter dobrodoslo ob nasi najbolj zahodni meji v drzavi rajmund kolenc turisticna drustva td trbovlje zlata vrtnica 2009 s podelitvijo zlate vrtnice je td trbovlje v zacetku decembra v dvorani delavskega doma trbovlje priredilo 20 obletnico vnovicne obuditve delovanja drustva glede na to da je le-to naslednik olepsevalnega drustva trbovlje iz leta 1934 bi lahko rekli da pravzaprav obelezuje ze 75 letnico delovanja od leta 2000 uspesno deluje pod vodstvom predsednice marije juraja in med aktivnostmi belezi organizacijo in pomoc pri stevilnih prireditvah na lokalnem in nacionalnem nivoju ter izvedbo najrazlicnejsih drugih dejavnosti vsako leto decembra pa med drugim organizirajo osrednjo turisticno prireditev z imenom zlata vrtnica na njej so tokrat zlato vrtnico kot najvisje priznanje in vlito v bron podelili drustvu osteoporoze priznanja pa namenili os trbovlje za naziv »kulturna sola 2009« moskemu komornemu pevskemu zboru z imenom un s trboul uciteljici aleksandri dezelak za dolgoletno vodenje turisticnega podmladka in termoelektrarni trbovlje za njeno ucinkovito prizadevanje in rezultate pri varstvu okolja tine lenarcic td bled zakljucno dejanje praznovanja 130-letnice td bled dobitniki priznanj turisticnega drustva bled skupaj z gosti preteklo leto je bilo za turisticno drustvo bled praznicno saj smo z razlicnimi prireditvami obelezili 130-letnico delovanja drustva oziroma njegovih predhodnikov zakljucna slovesnost v festivalni dvorani je bila se zadnje dejanje tega praznovanja tako program prireditve kot glasbeni program v izvedbi alenke godec sta bila vsebinsko tesno povezana s pomembnimi dogodki iz zgodovine blejskega tu lipov list februar 2010

[close]

p. 8

turisticna drustva dogaja se rizma in drustva s humorno obarvanimi vlozki so ga popestrili tudi studentje visje strokovne sole za gostinstvo in turizem bled spomnili smo se kljucnih dogodkov in trenutkov v zgodovini in tudi ljudi ki so neizbrisno zaznamovali delo drustva za dragocen prispevek k razvoju turisticne drustvene dejavnosti na bledu so prejeli priznanja vsi dosedanji predsedniki tajniki in delavci drustva in sicer jozica pazlar mira gradnik zinka simnic katarina knaflic ustanoviteljica turisticnega podmladka niko mucic vera luznar miro mulej andrej ristic matjaz zavrsnik dr borut rus vladimir silic ludvik kercmar jana spec in vanja piber za ohranjanje dveh pomembnih tradicionalnih dejavnosti na bledu sta priznanji prejeli sekciji fijakerjev in pletnarjev posmrtno smo priznanji podelili bogdanu sanci in leopoldu pernusu brez katerih blej-ski turizem in turisticno drustvo bled ne bi bila to kar sta zal sta nas oba zapustila v zacetku letosnjega leta v njunem imenu sta priznanju sprejeli hceri lidija sanca in andrea pernus zrimc na slovesnosti smo predstavili tudi knjigo bled v soncu ves zari avtorja boza repeta v kateri je prikazal podobo razvoja turizma in z njim tesno povezanega razvoja in dela turisticnega drustva bled in njegovih predhodnic obsezno poglavje knjige zavzema kronologija zgodovine bleda ki pomeni celovit pregled najpomembnejsih dogodkov vse od nastanka sedanje geografske podobe blejskega kota po zadnji poledenitvi do danasnjih dni dragocen zbir podatkov kakrsnega do zdaj nismo imeli vecer smo zakljucili z otvoritvijo fotografske razstave glasbeni svet 60-tih edija selhausa ki bo na ogled v preddverju festivalne dvorane v casu vseh ostalih prireditev vanja piber td bled nova dvorana v kosovelovem domu kosovelov dom v sezani je bogatejsi za vecnamensko dvorano ki so jo konec lanskega oktobra slavnostno predali v uporabo in jo predstavili sirsi javnosti gojmir lesnjak gojc ki je krmilo kraskega kulturnega hrama prevzel pred osmimi leti je poudaril pomen nove pridobitve za kosovelov dom mesto sezano sezansko obcino in sirsi slovenski kulturni prostor pred 30 leti je skupina uglednih slovenskih arhitektov zdruzenih v skupini kras matjaz garzarolli vojteh ravnikar egon vatovec in marko dekleva s sodelavci na pobudo slikarja mira kranjca in tedanjega predsednika sezanske obcinske skupscine borisa bernetica pripravilia projekte za izgradnjo enega najlepsih kulturnih domov v sloveniji kosovelov dom stoji ze 18 let in je po 30 letih tudi dograjen srednjo dvorano so dogradili s pomocjo sredstev evropske skupnosti v projektu »za vaso naso skupno prihodnost« ministrstva za kulturo rs in z obcinskim td mala nedelja zmagovita snezna skulptura tudi letos so se clani td mala nedelja radoslavci odlocili da bodo na dvoriscu bioterm mala nedelja v moravcih s pomocjo velike kolicine snega postavili zanimivo snezno skulpturo s posebnim razlogom so se odlocili za kralja matjaza in alencico ki imata v rokah nogometno zogo skupina bioterme iz male nedelje je namrec sodelovala na snezna skulptura kralj matjaz in alencica pred biotermami v mali nedelji in na ravnici mitnek v podpeci skupina za izrazni ples mahki cevlji je odplesala nalozenko na glasbo p i cajkovskega prispevkom vecnamenska dvorana je zasnovana kot televizijski studio zato je moc z majhnimi delavnimi vlozki bistveno spreminjati podobo in uporabnost dvorane lahko je koncertni prostor kino dvorana dvorana z modno brvjo razstavni prostor ali restavracija besedilo in foto olga knez ocistimo slovenijo v enem dnevu drustvo ekologi brez meja so nedavno predstavili projekt »ocistimo slovenijo v enem dnevu!« najvecji okoljski projekt v zgodovini slovenije v okviru projekta bo potekalo do sedaj najobseznejse kartiranje divjih odlagalisc v sloveniji kar bo omogocilo prvi enoten in tudi najvecji digitalni register le-teh tako bo v soboto 17 aprila 2010 potekala cistilna akcija s katero zelijo organizatorji projekta zdruziti 200.000 prostovoljcev v ciscenju komunalnih odpadkov na divjih odlagaliscih cestah ulicah okolicah sol in vrtcev ter sprehajalnih poteh organizatorji pricakujejo da bodo prostovoljci na dan akcije zbrali priblizno 20.000 ton komunalnih odpadkov k sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci slovenije projekt »ocistimo slovenijo v enem dnevu!« se bo uradno zakljucil s koncerti v ljubljani mariboru in kopru organizatorji pa racunajo da se bo projekt nadaljeval skozi »zakladnico idej« zbirko predlogov v kateri se ze nabirajo ideje posameznikov kako prispevati k bolj cistemu okolju projekt je nastal po vzoru estonskega projekta »let`s do it estonia « v okviru katerega je 3 maja 2008 50.000 eston sneznem festivalu gradovi kralja matjaza ze 18 po vrsti ki ga v podpeci nad crno na koroskem pripravljajo park kralja matjaza obcina crna na koroskem in okrepcevalnica pri matjazu tako sta snezeni kralj matjaz in njegova alencica najprej za trening postala nova »sovascana« bioterm potem pa pod peco konec januarja pozela izjemno slavo in navdusenje skupina bioterme je imela najvec razlogov za veselje nagrajeni so bili za najboljso predstavitev ekipe za najboljso snezno stvaritev po mnenju kralja matjaza in dosegli so drugo mesto v skupni razvrstitvi tekmovalnega dela prireditve se je sicer udelezilo 105 ekip iz vse slovenije bojan zerdin in r p lipov list februar 2010

[close]

p. 9

na predstavitvi projekta ocistimo slovenijo cev stirje odstotki prebivalstva estonijo v samo petih urah ocistilo 10.000 ton odpadkov celoten projekt ki temelji na prostovoljstvu je v nekaj dneh pridobil ze precej kljucnih podpornikov in partnerjev zdruzenje obcin slovenije skupnost obcin slovenije zavod za gozdove slovenije turisticna zveza slovenije podjetje sinergise podjetje neolab xlab komunikacijska agencija pristop planinska zveza slovenije slovenska potapljaska zveza lovska zveza slovenije zdruzenje slovenskih katoliskih skavtov in skavtinj vse vecje okoljske nevladne organizacije focus umanotera cipra institut za trajnostni razvoj zavod moja soseska zeg eco vitae ekosou drustvo za opazovanje in proucevanje ptic dopps besedilo in foto polonca stritof okolja se predajali razlicnim zabavnim in sportnim igram spoznavali domace zivali po zelji zajezdili konja zabredli po potocku se dotaknili travniskega cvetja in obcudovali skrivnost zvezd v pravi opazovalnici zvezd astronomskem observatoriju zvezdarni na prevorju najvecje veselje pa bodo zagotovo doziveli ko bodo eno noc prespali na seniku ali se srecali s kozjanskim posebnezem pravim slovenskim robinom hoodom ­ guzajem ki se lahko pojavi kadarkoli in kjerkoli ter preseneti in razveseli otroke pa ne zgolj otroke medtem ko bodo otroci brezskrbno uzivali na taboru je poskrbljeno tudi za njihove starse ti lahko zgolj pocitnikujejo na izjemni lokacije kozjanske domacije na dobju pri planini ali pa si izberejo program ki ponuja kombinacijo vse od spanja na senu prestiz nenavadne namestitve v kozjanski domaciji in namestitev v termah olimje ter pester program dozivetij organizirani dogodki kot so valentinovanje pustovanje dan zena gregorjevo kresna noc miklavzevanje bozicevanje praznik polne lune sobota 26 6 in sobota 23 10 lunin ples 24 7 in 21 8 dan in noc preko poletnih mesecev in drugi pa se bodo odvijali na izjemnih lokacijah gradu planina pri sevnici in na kozjanski domaciji na dobju informacije www.kozjanski-raj.si www sama-navitas.si 041/763-031 besedilo in foto r p dogaja se v objemu kozjanskega raja sredi kozjanskega ki svoje zelene travnike varuje med bocem in bohorjem med voglajno sotlo savo in savinjo tam kjer se podnevi sonce smeje na zelene travnike s poljskim cvetjem cebelami in metulji ponoci pa je tema tako crna da zarece zvezde zacarajo pokrajino v pravi kozjanski raj je sama navitas in aleksandra macek ki stoji za njo smelo zastavila otroske tabore pocitnice izlete in dogodke preprosto ­ drugace za otroke odrasle posameznike in skupine je iz doslej turisticno dremajocega kozjanskega pobrala najlepse bisere in jih nanizala v ponudbo v objemu kozjanskega raja ki pokrajino ljudi in domisljene dogodke ponuja v uzitek vezan na odklop sprostitev presenecenje radost nova spletna stran za turizem mysloveniainfo.com tehnoloska dovrsenost sodoben dizajn najsirsa ponudba turisticnih destinacij mednarodni doseg in globalna povezanost so samo nekatere izmed znacilnosti ki udejanjajo to spletno stran objavljene so vse potrebne informacije za slehernega turista najbolj prepoznavne naravne in kulturne znacilnosti ter nesteto turisticnih enot kot so hoteli restavracije nocni klubi zdravilisca wellness centri casinoji smucisca golf igrisca gradovi izobrazevalne ustanove poslovne cone itd obiskovalci si lahko ogledajo tudi stevilcno zbirko najzanimivejsih in najlepsih fotografij ki na svojevrsten nacin predstavljajo slovenijo kot zanimivo in privlacno turisticno destinacijo zaradi prefinjenosti in hkrati izredne uporabnosti mysloveniainfo.com bo tako sicer mlada spletna stran gotovo postala ena najbolj pogosto obiskanih portalov s celovito ponudbo informacij o nasi cudoviti drzavi ivo kovacic poligon gibanova v tunjicah zazivel v zavodu zdravilni gaj tunjice smo odprli vadbeni poligon gibanova ki zdruzuje uporabo energijskih polj in gibanja v naravi od slavnostne otvoritve preteklega oktobra se je tako nad pricakovanji zvrstilo kozjanska domacija v dobju pri planini otroci v skrbnem varstvu se bolj skrbno izbranih vzgojiteljev uciteljev in varuhov od katerih je vsak zase strokovnjak in s sprofiliranim odnosom do otrok njihovega dobrega pocutja in varnosti bodo dalec od ponorelega sveta v zavetju travnikov potokov in cistega zraka spoznavali zivljenje kot je nekoc bilo namesceni v osnovni soli prevorje bodo spoznavali tuje jezike naravno in kulturno dediscino vaje za raztezanje na poligonu gibanova lipov list februar 2010

[close]

p. 10

10 dogaja se vec testnih skupin iz kamniskih in okoliskih osnovnih sol in vzgojnih zavodov s katerimi smo izvajali razne gibalne vaje projekt je podprt s subvencijo islandije lihtenstajna in norveske poligon se razteza na stiristo metrih in ima deset postaj s tremi tezavnostnimi stopnjami ki obsegajo ogrevanje intenzivno vadbo ter raztezanje udelezence v skupinah vodijo usposobljeni vaditelji med vajami pa s solarji pijemo tudi zivo vodo ki v gaju izvira ter tako krepimo imunski sistem kamniski osnovnosolci ki so ze pred projektom rekreativno obiskovali zdravilni gaj so bili po besedah uciteljev po obisku pri pouku bolj zbrani in kreativni tako je nastala ideja da bi energijo zdravilnega gaja otrokom ponudili preko igre rekreacije in gibalnih vaj na vadbenem poligonu nas cilj je da bi poligon gibanova v prihodnosti postal zanimiva obsolska dejavnost oz mesto za enodnevne solske izlete nasih otrok in mladostnikov besedilo in foto drago vrhovnik sikalu zoo otroci katerim pripravljajo tudi posebne vodene ucne ure zanimivo je ime zivalskega vrta ­ sikalu zoo ki je izpeljano iz zacetnic imen tomijevih treh otrok si ­ sinaj ka ­ kalina lu ­ luna v adventnem casu in vse do sestega januarja so bile v njihovem zooju na ogled tudi jaslice z zivimi zivalmi besedilo in foto oste bakal cerklje zasluzijo pozornost v kd krizevci delajo spominke cerklje na gorenjskem cerklje na gorenjskem zasluzijo pozornost za ureditev kraja ki je z obnovljenimi fasadami na novo asfaltiranimi cestami in urejenimi zelenicami se lepsi kot je bil pred casom ko je zmagal v akciji »moja dezela ­ lepa in gostoljubna« v kategoriji manjsa mesta besedilo in foto janez kuhar turisticne in ostale zanimivosti obcine krizevci pri ljutomeru turisticna sekcija pri kulturnem drustvu krizevci pri ljutomeru je pod vodstvom ogle antic v lanskem letu v delavnicah ustvarjala razlicne spominke vasi in obcine krizevci pri ljutomeru tako so v gostilni sadl v krizevcih postavili stekleno vitrino v kateri bodo vsi predmeti in spominki shranjeni in postavljeni na ogled v vitrini so majcke 16 vaskih grbov posameznih vasi razlicnih velikosti vaski grbi na razglednicah kozarci z vaskimi grbi pisanke in remenice prleske kuhane v cebuli razglednica s prleskimi pozdravi napisana v prleskem narecju tri knjige olge antic izdane pod okriljem kd krizevci v srediscu vsega dogajanja razstavne vitrine pa je konj gre za obesek ki so ga dobili konjerejci ob stefanovem prazniku kot darilo razstavljene so rocne unikatne verizice pa obeski jajck z motivi razlicni prticki v vitrini pa je tudi poseben kozarec zupana obcine krizevci pri ljutomeru branka beleca s konjem besedilo in foto bojan zerdin zdravilni zivalski vrt v boracevi pri radencih deluje vzgojno-izobrazevalno drustvo ljubiteljev zivali ­ sikalu zoo kjer v naravi uzivajo stotine razlicnih zivali se bolj pa mnozice obiskovalcev od blizu in dalec tomi mitev velik ljubitelj zivali je uredil pravi mali zivalski vrt ceprav se je sprva odlocil za ljubiteljsko vzrejo konj oslickov burskih koz ovac vietnamskih prasickov setlandskih ponijev okrasne vodne in ostale perutnine kuzkov lam danes pa je na kupu na stotine razlicnih zivali ki so mnogim pravi obliz za duso in srce obiska pa se posebej veselijo lipov list februar 2010

[close]

p. 11

2010 ­ mednarodno leto biotske raznovrstnosti mednarodno leto biotske raznovrstnosti je celoletni projekt organizacije zdruzenih narodov katerega namen je z vrsto aktivnosti leta 2010 povecevati zavedanje ljudi o pomenu biodiverzitete za zivljenje na zemlji in prezivetje clovestva leto 2010 je bilo za mednarodno leto biotske raznovrstnosti proglaseno na 61 zasedanju generalne skupscine ozn leta 2006 poteka pod sloganom biotska raznovrstnost je zivljenje nase zivljenje mali skovik glavno sporocilo aktivnosti je da je clovek nelocljiv del bogate naravne raznovrstnosti in da je v njegovi moci to raznovrstnost uniciti ali ohraniti cloveska aktivnost povzroca drasticno zmanjsevanje raznovrstnosti zivljenja na zemlji te spremembe so nepovratne in skodijo sistemom od katerih je odvisno prezivetje clovestva zato je varovanje raznovrstnosti eden kljucnih izzivov sodobne druzbe danes in v prihodnosti varstvo narave ni luksuz je kanclerka angela merkel poudarila na svecanosti s katero se je 11 januarja v berlinu pricelo mednarodno leto biotske raznovrstnosti svet se bo soocil z orjaskimi stroski ce ne bomo ukrepali v zvezi s klimatskimi spremembami in zagotovili biotsko pestrost je se opozorila mednarodno leto biotske raznovrstnosti letos obelezujemo prvic s ciljem da se poveca osvescenost svetovne javnosti o pomembnosti za nase zivljenje vloga ministrstva za okolje in prostor je v koordinaciji aktivnosti med drzavnimi institucijami in spodbudi nvo znanstvene institucije partnerji http www.biotskaraznovrstnost.si/partnerji.html ljudje smo vzrok in smo tudi resitev izginjanje biotske raznovrstnosti je proces ki smo ga ljudje bistveno pospesili in je zajel ves nas planet povzrocamo najvecje izumiranje vrst v zadnjih 65 milijonih odkar so izumrli dinozavri v 99 odstotkih so vrste ogrozene zaradi nas ljudi zivi naravi povzrocamo najvec unicenja ker · naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne povrsine ali pa jih pozidamo · vrste pretirano izkoriscamo · spreminjamo podnebje · prinasamo invazivne tujerodne vrste · onesnazujemo nekaj uspehov je ze tu pred osmimi leti so bile drzave podpisnice konvencije o bioloski raznovrstnosti se optimisticne za cilj so si postavile da se bo ogrozanje in izginjanje zivalskih in rastlinskih vrst do leta 2010 bistveno upocasnilo na vsem planetu zal leta 2010 vrste rastlin in zivali na zemlji se vedno pospeseno izginjajo vzrok za neuspeh je predvsem nacin kako zivimo in se razvijamo v bogatejsem delu sveta vendar pa evropska komisija ugotavlja da evropski direktivi o pticah in o habitatih ter omrezje natura 2000 prinasajo rezultate v omrezju natura 2000 je ze 25.000 obmocij stanje ogrozenih vrst se je marsikje ze izboljsalo tako se na primer medved volk in bober marsikje v evropi ponovno naseljujejo stalez ptic kot so madeirski svigavec kodrasti pelikan pritlikavi kormoran se je izboljsal zlasti zaradi dolocitve obmocij natura 2000 kaj pravimo slovenci po podatkih eurobarometra iz leta 2007 kar 96 odstotkov vprasanih v sloveniji pravi da je upadanje in mozno izumiranje vrst naravnih habitatov in ekosistemov resen ali celo zelo resen svetovni problem kar 89 odstotkov slovencev pravi da osebno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti pisan koledar dogodkov v letu 2010 bo v sloveniji vec deset strokovnih in ljubiteljskih drustev in organizacij s podrocja varstva narave in gozdov spregovorilo o pomenu zive narave za nas in o tem kako lahko biotsko raznovrstnost ohranja vsak od nas prirodoslovno drustvo in ekosola na to temo organizirata tri drzavna tekmovanja solarjev k osvescanju bo prispeval tudi turizem z mednarodnim festivalom alpskega cvetja v bohinju v koledarju mednarodnega leta je tako ze 80 predavanj mednarodnih konferenc strokovno vodenih izletov delavnic festivalov stevilo pa se naprej hitro raste z akcijami sodeluje tudi turisticna zveza slovenije zveza potrosnikov slovenije in planinska zveza slovenije ministrstvo za okolje in prostor je vzpostavilo novo spletno stran www biotskaraznovrstnost.si kjer so predstavljeni tudi vsi partnerji novice in koledar dogodkov tu so objavljeni tudi nasveti kako lahko sami naredimo kaj koristnega za rastline zivali in njihova domovanja ter zanimivosti o zivi naravi slovenije v eni od prihodnjih stevilk lipovega lista bomo predstavili eno od grozenj nasi naravi invazivne tujerodne vrste besedilo breda ogorelec foto milan vogrin 11 dogaja se eliksir za zimo iz pivovarne lasko pivovarna lasko potrosnikom predstavlja novo vrsto piva eliksir eliksir je mocno pivo ki so ga razvili laski pivovarski mojstri in vsebuje 16 odstotkov ekstrakta v osnovni sladici ter 7,6 volumskih odstotkov alkohola je jantarne rdecerjave barve s prijetnim neznim sladnim vonjem zanj je znacilna siroka paleta okusov ­ od cokoladnega prek sadnega do aromaticno grenkega eliksir se uvrsca v kategorijo piv ki jih poznavalci poznajo pod imenom bock to so svetla ali temna piva visokih alkoholnih stopenj in ekstraktov za tovrstna piva je znacilen sladni okus nizka vendar aromaticna grencica poudarjen alkoholni karakter ter kremasta pena eliksir s svojo visoko vsebnostjo ekstrakta sodi v kategorijo dvojnih bock piv zato bo eliksir ki na trg prihaja v nepovratnih 0,33-litrskih steklenicah ter v paketih po 6 in 24 steklenic gotovo prava in dobrodosla popestritev za prihajajoce praznicne dni varjenje piva je bilo ze od nekdaj prava umetnost ker pa je pivovarna lasko zavezana tradiciji navdih za razvoj nemalokrat crpa iz svoje bogate zgodovine iz zgodovinskih virov je razvidno da so v laskem okrog leta 1900 varili mocno pivo porter kasneje preimenovano v temno lasko pivo ki je po svojih znacilnostih 18 ekstrakta v osnovni sladici sodilo med piva vrste bock v letu 2010 pivovarna lasko belezi ze 185 letnico in to jubilejno leto je kar pravsnje da se zgodba ponovi vse vrste piva iz pivovarne lasko temeljijo na skrbno varovanih tradicionalnih recepturah ceprav se skladno z razvojem pivovarstva tehnologija varjenja piva spreminja osnove vseskozi ostajajo enake in sledijo tradiciji poleg visokokakovostnega slada in hmelja je za dobro pivo izredno pomembna kakovostna voda cesar se je zavedal ze pivovar simon kukec ki velja za ustanovitelja prve pivske znamke »termalno pivo« v laskem mikrobiolosko neoporecna voda s hribov iz okolice laskega daje laskim pivom vseh vrst poseben in izrazit okus ker je pivo obcutljivo na soncno svetlobo in toploto ter velike temperaturne spremembe je zelo pomembno rokovanje z njim potrebno ga je hraniti v temnem in hladnem prostoru da ostane bistro in trajno to pa si zaradi svoje zlahtnosti nedvomno zasluzi minister za zdravje opozarja prekomerno pitje alkohola skoduje zdravju lipov list februar 2010

[close]

p. 12

12 diplomska naloga muzejske trgovine medtem ko imajo muzejske trgovine v tujini pomembno vlogo pri predstavitvi muzeja je situacija pri nas nekoliko drugacna muzejske trgovine v sloveniji bi namrec morale imeti pri ponudbi in promociji muzeja veliko vidnejse mesto kot ga imajo sedaj muzejska trgovina je pomemben del muzeja kot celote saj s svojo ponudbo igra vidno vlogo pri komuniciranju z obiskovalcem obenem pa omogoca da obiskovalec spomin na obisk muzeja odnese s seboj domov muzejsko trgovino obicajno najdemo na vhodu ali ob izhodu iz muzeja dostikrat pa je zdruzena s prodajo vstopnic ali z recepcijo velikokrat pa niti ne moremo govoriti o muzejski trgovini v pravem pomenu besede saj ima kar nekaj ljubljanskih muzejev namesto trgovine le malce razsirjeno »vratarnico« trgovine se med seboj razlikujejo tudi glede na velikost tip vodenja in ponudbe izdelkov replika rajske ptice glineni pujsek razglednice muzejske trgovine imajo priloznost obiskovalcem ponuditi taksne izdelke ki jih obicajno ni moc ne videti ne kupiti skorajda nikjer drugje ravno to daje tovrstnim trgovinam na trziscu zelo posebno mesto pri tem izstopajo replike ki jih po originalih svojih muzejskih predmetov izdeluje nekaj vecjih muzejev v ljubljani predvsem pri replikah lahko pohvalimo delo nekaterih muzejskih trgovin saj vecinoma sledijo icomovemu kodeksu ki zahteva izdelavo sklenjene serije replik ter ostevilcene certifikate v vec jezikih muzeji bi se vsekakor morali zavedati da imajo z izdelavo replik po predmetih iz svoje zbirke enkratno priloznost da obiskovalcu ponudijo moznost odnesti priblizek originalnega predmeta s seboj pri tem pa seveda ne bi smeli pozabiti na kvaliteto in raznolikost tovrstnih predmetov saj je pri ponudbi treba upostevati razlicne starostne in ekonomske strukture obiskovalcev muzeja ponudba v muzejski trgovini se seveda mora skladati z idejno zasnovo muzeja njegovim poslanstvom in vsebino njegovih zbirk v muzejskih trgovinah tako najdemo razlicno ponudbo muzejskih spominkov ki je prilagojena sami naravi muzeja kvaliteten muzejski spominek lahko nosi v sebi veliko sporocil in razlicnim obiskovalcem pomeni razlicne stvari nekomu lahko pomeni spomin na muzejsko izkusnjo spet drugemu turisticni spomin na neko potovanje hkrati pa lahko dobi znacaj poslovnega in promocijskega darila turisticnim delavcem je pri organizaciji obiskov muzejev pomembna predvsem raznolikost spominkov ki turistom velikokrat predstavljajo spomin na neko potovanje ali izlet prav pri tem pa se mnogim muzejskim trgovinam »zatakne« muzejski delavci namrec velikokrat pozabijo razmisljati o potrebah domacega in tujega turista to je vidno tako pri ponudbi spominkov kot pri sami muzejski okolici ki vkljucuje tudi usmerjevalne table in podnapise v tujih jezikih v dobro zasnovanih muzejskih trgovinah se proda ogromno spominkov zato bi se morali muzejski delavci zavedati njihove pomembne vloge ze pri sami turisticni ponudbi drzave muzejska trgovina ­ vir tezav tekom raziskave se je izkazalo da imajo slovenski muzeji s svojimi trgovinami precej tezav na seznamu interesov muzeja se je muzejska trgovina pojavila na dnu v tujini se je medtem stanje izredno izboljsalo saj so postavili muzejsko trgovino v center muzejskega marketinga muzejske trgovine se v smislu trzenja in kapitalisticne naravnanosti vsekakor razlikujejo od drugih obicajnih trgovin ki so usmerjene le k ustvarjanju dobicka zaradi same narave muzeja ki je neprofitna in za javnost odprta stalna ustanova glaven cilj muzejske trgovine ni le dobicek temvec nosi odgovornost za izobrazevalen vidik obenem pa tudi za podobo muzeja saj so muzejske trgovine na nek nacin tudi odraz muzeja glede tega se seveda lahko pojavi dilema ali je cilj muzejske trgovine zadovoljevanje potreb muzejske publike ali zgolj prilagoditev kapitalizmu slovenski muzejski delavci bi se tu morali zgledovati po uspesnih in estetsko vrednih muzejskih trgovinah v tujini cilj muzeja in z njim muzejske trgovine naj bi bil zadovoljevanje potreb svojih obiskovalcev pri tem pa nekateri ljubljanski muzeji s ponudbo v svoji muzejski trgovini tega cilja ne dosegajo zdi se da se nekateri muzeji celo bojijo obnasati trzno saj naj bi si tako pokvarili ugled »resne« ustanove pri tem ostaja odprto vprasanje kako je lahko v nekaterih ljubljanskih muzejih prislo do taksnega stanja kljub mnozici koristne strokovne literature ki je na voljo posledica nastale situacije je da se obiskovalci v dolocenih trgovinah niti ne pocutijo kot da so v trgovini oziroma da imajo tam moznost kaj kupiti prvi vtis muzejske trgovine pa bi vsekakor moral dajati sporocilo da se obiskovalci nahajajo v prostoru kjer lahko kupijo nekaj posebnega edinstvenega cesar ne bodo mogli najti nikjer drugje glede muzejskih trgovin je pri nas se mnogo neizkoriscenega potenciala ki bi lahko poleg ostalega muzejskega marketinga resnicno pomenil prelom v slovenski turisticni in muzejski ponudbi vsekakor bi se morali zavedati da nam ze nasa dediscina ponuja zelo dobre resitve tako prakticne kot oblikovne narave le zakaj ne bi crpali iz tega velikokrat pride do napak ze pri sami arhitekturi in notranjemu oblikovanju muzejskih trgovin pri starejsih stavbah je muzejska trgovina vstavljena v ze obstojeco arhitekturo ki velikokrat ni predvidevala posebnega prostora za trgovino zato se je pac treba cimbolje znajti z danim na zalost pa prihaja s strani arhitektov in muzejskih delavcev do velikih pomanjkljivosti tudi pri novogradnjah besedilo in foto andreja hlisc muzejska trgovina ­ vir zasluzka zasluzek od muzejskih trgovin pomeni muzejem dodatno financno pomoc in je eden izmed glavnih razlogov zakaj muzeji ustanavljajo muzejske trgovine a brez pravilnega nacrtovanja in ukvarjanja z muzejsko trgovino se velikokrat zgodi da trgovina za muzej postane financni rizik in ne pridobitev v raziskavi ki sem jo opravila v okviru diplomske naloge pod mentorstvom prof dr janeza bogataja se je izkazalo da vecina vodij muzejskih trgovin v ljubljani meni da njihove trgovine v financnem smislu niso uspesne tako se velikokrat zgodi da muzejska trgovina ne izpolnjuje svojega poslanstva in je sama sebi namen lipov list februar 2010

[close]

p. 13

povabilo v haloze pust ­ fasenk v halozah veseli fasenk pa debelo repo in koreje vam zelimo sita pri vsaki hisi prva ter vprasata domace ce bodo dali orati za debelo repo oziroma za dobro letino nato kujici mladi fantje v belih srajcah s pisano ruto okrog vratu na glavi pa imajo kapo ki je okrasena s papirnimi rozami zimzelenom in pisanimi trakovi s plugom ki je prav tako okrasen in katerega pluzar je korant zaorjejo po dvoriscu sejavec pa zaseje seme drob pleve nato jih domaci obdarijo s kupico kozarcem domacega vina stamperlom snopsa silckom zganja v korpo kosaro pa polozijo jajca klobase krapice krofe in denar koranti se zaplesejo veseli ples nato pa vsi zapustijo dvorisce in se podajo po vasi naprej najvecje veselje korantov je ce zasacijo kaksno dekle ponagajajo ji jo tudi rahlo pobozajo z jezevko obicajno se vsaka odkupi z zepnim robckom ki si ga korant pritrdi za pas ali jezevko cim vec robckov ima tem bolj je imeniten ce je korant padel po dvoriscu je pomenilo da bo nesreca pri hisi 13 dogaja se februar je v znamenju pusta to je cas karnevalov pustnih plesov segavosti in norcavosti vesela pustna rajanja polna glasbe plesov slastnih pojedin in velikih krofov se odvijajo po celi sloveniji predvsem so v ospredju povorke in karnevali pustne seme po mestih pa izginjajo razna drustva in sole se trudijo to lepo sego ohraniti predvsem se je veliko lepega in pristnega ohranilo na podrocju haloz staro izrocilo pravi da obisk pustnih maskar prinasa dobro letino in sreco zato jih je potrebno obdarovati najpogostejse darilo je denar krofi jajca klobase in sladkarije pustne maskare navadno nastopajo v skupini nic ne govorijo in skrbijo le za ropot plesejo in poskakujejo ob pustu so gospodinje vzele stari obroc od soda in vanj na dvoriscu nasule koruze ali psenice za domace kokosi to je pomenilo da bodo celo leto pridno nesle jajca doma in ne bodo hodile nest k sosedovim korenine pusta so v davni preteklosti v davnih casih so se ljudje bali mracne in mrzle zime za zimske viharje so mislili da se po nebu podijo hudobni duhovi ki bi soncu radi vzeli moc priceli so se oblaciti v zivalske koze stare cunje in nase obesali frfotajoce trakove obraze so si zakrili s krznom lesom ali platnom z velikimi luknjami za oci nos in usta v danasnjem casu se semimo le v casu pusta pust je cas obredov ki naj bi iz dezele pregnali zle zimske duhove ki naj bi zemljo ocistili temnih demonskih sil in v dezelo priklicali toplo pomlad pust s svojim bogatim izrocilom seg in obredov ter z obilico zabav je dan ko imamo enkrat v letu priloznost da se skrijemo za masko in pocnemo to kar nas je volja po svecnici 3 februarja se ob vecerih pricnejo pripravljati na pustovanje kurenti in ostale maske slisi se prvo pokanje z bici saj pokarji preizkusajo svoje bice in vescine gospodinje pricnejo peci krofe flancate ocvirkovko in ajdove pogace v loncu mora biti obvezno svinjina kislo zelje ali repa na pustni torek pripravijo sodbo ali pokop pusta obsojen je ker so krajani po njegovi krivdi prevec pojedli popili in razgrajali kriv je tudi za slabo vreme in za vse ostale nadloge ob koncu ga sezgejo na kresu rusa je stirinoga zival spodaj sta dva fanta ki nosita leseno ogrodje prekrito z zaklovino prvi drzi z rokami zivalsko glavo in premika spodnjo celjust z vrvico na rusi sedi majhna lutka iz cunj ruso vodi gonjac z bicem in se huduje saj je zival zelo neubogljiva poskakuje brca in se zaletava gonjac jo prodaja a nihce je noce kupiti pobirac ki hodi za njima pobira darove in jih daje rusi v gibljiv gobec od koder padajo v vreco na notranji strani baba deda nosi maska prikazuje kako haloska zenica nosi v kosu moza pravijo da je lik iz casov ko so zene morale po zapite moze spravile so jih v kos in odnesle domov haloski jurek je pustni lik ki so ga ponovno obudili folkloristi folklornega drustva rozmarin dolena v zacetku osemdesetih let prejsnjega stoletja haloski jurek je znana rastlinska maska narejena iz brsljanovih vejic v jureka se nasemi mlad fant jopic in klobuk ima posit z brsljanovimi vejicami obrazne maske nima v rokah ima dolgo palico z zvonckom na zgornjem koncu njen vrh pa je okrasen s sopkom brsljana in raznobarvnimi trakovi iz blaga jurek predstavlja pomlad veselje in prinasa ponovno zivljenje s svojim zelenjem ter preganja demona imenovanega rabolj ki predstavlja zimo in prihaja izpod donacke gore rabolj je odet v ovcji kozuh na glavi pa ima masko jureka in rabolja spremlja stiri do pet plesnih parov ded in baba muzikantje ter pobirac besedilo in foto zdenka golub lipov list februar 2010 oraci skupino sestavljajo koranti ki imajo kravje rogove obrnjene navzgor obleceni so v kozuhe ki so iz najrazlicnejsih koz domacih zivali zajec ovca koza v danasnjem casu iz ovcje koze v rokah imajo jezevko palica z jezevo kozo okrog pasu imajo zvonce ki so bili vcasih narejeni iz plocevinastih posod danes pa so to moderni kravji zvonci najprej stopijo na dvorisce pokaci ki z dolgimi bici zapokajo s tem privabijo domace iz hise da jih pozdravijo orace spremljata v narodno noso oblecena moski in zenska se ogla-

[close]

p. 14

1 dogaja se povabilo v okolico ljubljane z rokovnjaci v zakonski stan utrinki iz rokovnjaske poroke spalir francoskih vojakov slovenski pari se vse redkeje odlocajo za poroko tisti ki vendarle zelijo izreci »usodni da« pa izbirajo vedno bolj domiselne nacine poroka v zraku pod vodo na triglavu in se kaj bi se naslo kaj pa porecete na poroko v druzbi rokovnjacev tistih ki so v casu ilirskih provinc strasili francoske vojake tako poroko lahko tudi letos dozivite v crnem grabnu dolini kjer je o rokovnjacih pisal janko kersnik na domaciji rus v sentvidu pri lukovici je drustvo za ohranjanje in ozivljanje kulturne dediscine skrinjca lani pripravilo prvo rokovnjasko poroko letos bodo prireditev se nadgradili in dvignili na mednarodno raven poleg domacih rokovnjacev rokodelcev konjenikov plesalcev in godcev iz vse slovenije bodo namrec poroki svoj pecat dodali se zamejski slovenci fantovscina in dekliscina postavljanje mlaja in priprava bale na predvecer se bodo odvijaliv petek 9 aprila ob 19 uri in v soboto 10 aprila med 10 in 17 uro ko bo prikazana oddaja neveste po starih segah sranga in rokovnjaska zaseda iskanje petega kolesa ter druge zenitvovanjske sege ­ vse to pa bodo spremljali nastopi folklornih skupin pevskih zborov rokodelski sejem razstava o porocnih segah na slovenskem in odlicen rokovnjaski golaz pridruzite se nam tudi vi saj svatov ni nikoli dovolj andreja cokl pred gostilno rus v lukovici blizu doma ­ blizu srca v okviru promocijske akcije slovenske turisticne organizacije blizu doma ­ blizu srca ki domacega gosta vabi na oddih v sloveniji in kjer tzs kot eden izmed partnerjev sto tzs destinacija kranjska gora dogodki fasenk v lotmerki smuk za trofejo svinjska glava gregorjevo ­ vuc v vodo 14 pomurska salamijada ocenjevanje domacih suhih klobas kdaj in kje 14.2 ljutomer 14.2 crni vrh nad jesenicami 11.3 trzic 11.3 radenci in zbornica gorskih centrov koordinira potek akcije napovedujemo nekaj prireditev kjer bomo zrebali lepe nagrade zrebane nagrade vikend paket za 2 osebi na golteh 2 dnevni smucarski vozovnici za odrasle v cerknem 2 nocitvi s polpenzionom za 2 osebi v kranjski gori polpenzion za 2 osebi v hotelu bolfenk na mariborskem pohorju lipov list februar 2010

[close]

p. 15

povabilo na dolenjsko turizem v zidanicah sejem turizem in prosti cas je nedavno prinesel predstavitev novega in unikatnega turisticnega proizvoda turizem v zidanicah ki gostom na lovu za avtenticnimi uzitki prinasa odlicno ponudbo v unikatnih objektih sredi zaves vinske trte in v objemu zidanic kleti in vinogradov zidanice ki so jih dolenjci belokranjci in posavci gradili z vso ljubeznijo zase in za svoje prijatelje bodo poslej odprle vrata tudi turistom tako dolenc slovenca vabi slogan na promocijski brosuri v zidanice vinorodne dezele posavje in v vinorodne okolise dolenjska bela krajina in bizeljsko-sremiski okolis zdruzenje ponudnikov turizma v zidanicah iz krskega se v njej ob pomoci centra za podjetnistvo predstavlja z 28 ponudniki pobuda za projekt je prisla s strani nekaterih vinogradnikov in zainteresiranih za oddajanje zidanic v turisticne namene zato so se za razvoj novega turisticnega proizvoda turizem v zidanicah kot prvi zavzeli na centru za podjetnistvo in turizem krsko projekt ki je bil sprejet z veliko odobravanja bo poleg tega da bo prinasal povsem novo ponudbo pripomogel k ohranjanju in ozivitvi zidanic ki so najveckrat zasedene le obcasno ob delovnih opravilih v vinogradih in ob vecjih praznovanjih vecji del leta pa so prazne mnoge so licno urejene in kot nalasc za nocitvene kapacitete in oddajo turistom ki cedalje bolj povprasujejo po nocitvenih kapacitetah v miru in v naravnem okolju vinogradniska obmocja z zidanicami so posebnost dolenjske posavja in bele krajine saj nikjer na svetu na tako majhnem prostoru ni toliko zidanic brunaric in kleti znotraj turisticne ponudbe so zidanice svojstven fenomen saj se s svojim kulturnim in etnoloskim izrocilom uvrscajo v okvir primarne ponudbe bivanje eno-gastronomska ponudba in hkrati z zagotavljanjem bivanja sodijo tudi na podrocje sekundarne ponudbe dozivetja aktivnosti in dogodki v okolici trend iskanja avtenticnosti in vracanja k naravi bo tako podpiral tudi ponudbo turizma v zidanicah in pripomogel k ohranjanju vinogradniske kulturne krajine ohranjanju stavbne dediscine tradicionalne kulinarike ter starih obicajev tradicije ter naravne in kulturne dediscine katalog turizem v zidanicah predstavlja prvih 28 zidanic ki jih lahko najamejo turisti njihov pooblasceni trznik pa je kompas novo mesto 1 dogaja se med zemljo in nebom sredi vinskih goric za uzitek drugacnega turizma 5 km od gostilne meglic v trebnjem vabi v narocje vinske trte in nepozabnega turisticnega dozivetja zidanica ­ apartma modra frankinja asfaltirana pot vodi do sodobno opremljene zidanice brez tv mini kuhinja spalnica s francosko posteljo otroska soba s pogradom dodatno lezisce za dve ali stiri osebe hrano lahko pripravite sami ali se dogovorite z gostiteljem nepozabni so zajtrki na terasi zidanice ob vecdnevnem dopustu mozen obisk sosednjih vinskih goric muzeja vinogradniskega orodja kapele planinske koce pa tudi do bliznjih toplic ni dalec odlocite se za drugacen dopust in posebno dozivetje casa in narave martin 041-648 631 e-posta gostilna.meglic@siol.net www.gostilna-meglic.si lipov list februar 2010

[close]

Comments

no comments yet