Revija Lipov list 7-8 2010

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 7-8 2010

Popular Pages


p. 1

avgust 2010 slovenska turisticna revija fokus terme dobrna projekti tzs 105 let tzs ocenjevanje kandidatov za priznanja moja dezela lepa in gostoljubna

[close]

p. 2

vir dobrega pocutja ze od leta 1403 v termah dobrna kraju z vec kot 600 letno tradicijo so dejansko vsi letni casi najlepsi prav gotovo pa je poletje cas ko se obiskovalci mnozicno odlocajo za obisk kraja med obronki paskega kozjaka nekateri zaplavajo v termalnih bazenih ali obiscejo vrhunski masazno lepotni center hisa na travniku spet tretji se predajajo kulinaricnim uzitkom ogromno pa jih je ki se sprehodijo skozi prekrasen 200-letni energijski zdraviliski park v njem prezivijo prijetne urice pod mogocnimi drevesi ki nudijo zavetje pred vrocino in pristen stik z naravo okolica dobrne ponuja skoraj neizcrpne moznosti prezivljanja prostega casa v neposredni blizini hotelov je sportni park s trim stezo vrtnim sahom z ogromnimi figurami igriscem za odbojko teniskimi igrisci namiznim tenisom in baliniscem mali in veliki teniski nadebudnezi se bodo z vrhunskim trenerjem tenisa lahko naucili prvih teniskih udarcev gostje si lahko izposodijo kolesa ali palice za nordijsko hojo pohodniske poti dobrne so odlicna kombinacija sproscene hoje po ravnem in grmicevnatem terenu s stevilnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi v casu poletnih pocitnic se bo vsem otrokom pridruzil kostanjev skrat vitko ki prebiva v cudovitem gozdu tik ob 200-letnem parku vitko se bo z otroci skrival telovadil in uspicil kaksno nepozabno vragolijo prezivite poletni oddih v termah dobrna doba bivanja 2 noci super u godno vonj zelenega poletja ze od 37 na osebo 1 x polpenzion minimalna all inclusive ze od 167 na osebo 3 x all inclusive izredna ponudba bivanja za vse upokojence ki bodo poklicali med vec o ponudbi na telefonski stevilki 03 78 08 110 ponudba velja za klice od ponedeljka do petka med 12 in 16 uro ob sobotah med 8 in 13 uro 12 in 16 uro terme dobrna d.d dobrna 50 3204 dobrna t 03 78 08 110 f 03 78 08 110 e info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si

[close]

p. 3

kazalo uvodnik turizem med prsti politikov in mestnih vojakov slovenski premier borut pahor in hrvaska premierka jadranka kosor sta se okoli prvega aprila dogovarjala da bosta skupaj prezivela letosnje pocitnice in razmisljala celo o tem da bi na pocitnice povabila tudi druge voditelje zahodnega balkana in tako postavila platformo tradicionalne neformalne oblike druzenja bomo videli zaenkrat na to nic ne kaze kosorjeva in pahor se bosta letos na obletnico lanskoletnega srecanja konec julija na gradu trakoscan skrila v zavetje bohinja in govorila o verjetno o odprtih problemih na relaciji ljubljana­zagreb zagotovo pa se bo prva ministrica hrvaske borutu pahorju zahvalila za skupno nacrtovanje pocitnic nekje ob jadranu saj so ju slovenci ocitno dobro poslusali ko sta napovedovala skupno pocitnisko destinacijo in ju posnemali v prvih sestih mesecih letos je potovalo na hrvasko 6 odstotkov vec slovencev samo v juniju 13 odstotkov »ta porast si je potrebno zapomniti to je posledica dobrih prijateljskih odnosov med drzavama,« je kosorjeva posebej izpostavila v luckem kamor je v soboto 24 julija na sestanek ozjega dela vlade zadolzenega za turizem povabila svoje sodelavce na vstopni postaji avtoceste a1 ­ oz dalmatine ­ pri zagrebu je kosorjeva povedala tudi da so prednost njihovega turizma avtoceste saj kar 90 odstotkov turistov prihaja na hrvasko individualno z avtomobili ter turisticne delavce nagovorila s prosnjo da nadaljujejo dosedanje delo saj kljub slabemu zacetku vse kaze na dobro turisticno sezono povedala pa je se nekaj ­ da je potrebno ohraniti nasmeh na obrazu saj le-ta »pozdravi« vse tisto kar ni najboljse za konec je skupaj z damirom bajsom ministrom za turizem stopila do kace avtomobilov in lastnorocno delila promocijski material no cesa podobnega na nasih vstopnih postajah na avtoceste ne bomo doziveli pahorja tam ne bo pa ne zaradi pocitnic kamor so slovenski ministri odsli dosti prej kot hrvaski premier pa vsaj lani je bilo tako dopusta ne koristi ne bo jih zato ker turizem v sloveniji se vedno vozi z nescentriranimi gumami ceprav je edino vozilo ki mu ne bo zmanjkalo surovine za prevoz tako kot tudi ne potrosnikov turistov potnikov ampak se tega ne zavedamo o nasmehu pa le to zagotovo dela cudeze ko bi to kdo povedal ljudem ki se tudi srecujejo s turisti se posebej imam v mislih ljubljanske redarje tem je ne vem kdo vklesal v glavo prepricanje da je ljubljana samo cakala nanje in da se smejo obnasati kot na vojaskem poligonu brez osnov znanja o komunikaciji z ljudmi vsak dan puscajo slab vtis o »najlepsem mestu na svetu« le-to je zagotovo najlepse ampak za sila malo ljudi ko ljubljanske redarje primerjam s slovenskimi policisti moram slednjim cestitati policisti znajo pozdraviti in v primernem tonu peljati postopek tudi opozoriti pokarati redarji iz najlepsega mesta govorim iz lastne izkusnje pa kot da so trenirani za vojasko operacijo pretijo jezno zugajo ukazujejo in v serifovski pozi korakajo po mestu ki so ga nekateri zupani v preteklosti negovali v ljudem domacim in turistom prijazno mesto nevzdrzno je namrec da redar brez pozdrava trdih korakov in jeznih oci nadre nazene in grozi s kaznijo nekomu ki sedi v avtu in caka da iz hise pa ceprav na prazakovi sredi ljubljane pride in sede v avto 78-letna oseba veste kaj se mi je nekoc zgodilo na dunaju mestna redarka me je vprasala v avtu cakajoco ce mi lahko pomaga in najprej je rekla »grüß gott!« meni bi v ljubljani zadostoval ze »dober dan!« renata picej naslovnica terme dobrna turisticna drustva dogaja se akcije tzs 105 let tzs moja dezela ­ lepa in gostoljubna 4 7 18 19 20 21 28 30 32 36 40 izbrano hisa s tradicijo zdolsek 1824 fokus terme dobrna intervju mag dimitrij piciga s poti po hrvaski rota palagruzona 2010 potopis utrinki tanzanije dediscina prevoz tovorov in plovba po ljubljanici kolesarstvo

[close]

p. 4

td mala nedelja 4 turisticna drustva grossmanov pohod v zacetku junija so clani td mala nedelja pripravili tradicionalni grossmanov pohod s startom pri kopaliscu bioterme mala nedelja pohoda se je udelezilo priblizno 60 odraslih in 100 ucencev os mala nedelja pot je najprej peljala do nahajalisca roze perunike v kursincih ki cveti prav konec meseca maja in v zacetku meseca junija in mimo kraja kjer sta po legendi krscevala solunska brata ciril in metod zavila do rojstne hise karla grossmana kjer so ucenci os mala nedelja pripravili kratek »kosci« so se do travnika pripeljali s starodobnimi kolesi in kosami ter po jutranjem silcu zganja nabrusili kose in zaceli z delom obicaj se je v obcini velika polana prebudil po dolgih 50 letih tudi z domaco glasbo kjer je domace narodne zabavne melodije igrala pückova banda ki je tisto sobotno jutro z budnico obiskala vse tri vasi obcine veliko in malo polano ter brezovico kot pravi predsednik sekcije polanski pücki simon jaklin so se za ta projekt odlocili predvsem zaradi tega ker ta lepi obicaj pocasi izumira in tone v pozabo pa tudi dosti mladih fantov ne ve kako se rocno kosi besedilo in foto bojan zerdin drustvo kralj matjaz mozirska rostiljada potem ko je drustvo kralj matjaz drustvo za razvoj podezelja in trga iz mozirja ­ konec maja na trgu pod trsko lipo v mozirju ze organiziralo veliko in uspesno golazijado je 17 julija pod naslovom »gurmanski festival v mozirju« pripravilo prireditev kjer so lahko najvecji gurmani prvic poizkusili kaksen je »savinjski flos po trsko« ali »t-bone steak po mozirsko« na jedilniku pa je bila tudi koroska rolada olupleni odojek brez kosti v socni omaki sveze peceni odojek in drugi kulinaricni izdelki ki so jh pripravili razlicni strokovnjaki rostilja besedilo in foto vinko matjaz grossmannov pohod kulturni program in po roznem dolu popeljala do muzeja kmeckega orodja in kmetijskih strojev cirila vorsica v roznem dolu naj bi se po pricevanju prednikov prikazovala marija pri muzeju so nas pricakali nasi domaci konjeniki in topla malica pohoda se je udelezil tudi nas ljudski pesnik in kronist g ludvik rudolf ki je pohodnike podrobneje seznanil z omenjenimi znacilnostmi nase prelepe pokrajine nasi domacini so pohodnike na poti tudi veckrat pogostili z dobrimi domacimi prigrizki osvezilno pijaco in dobro domaco kapljico besedilo in foto alenka kosi drustvo za promocijo in zascito prekmurskih dobrot festival zascitenih dobrot drustvo za sport turizem razvoj in kulturo velika polana kosnja po starem drustvo znotraj katerega deluje tudi sekcija polanski pücki ki skrbi za ohranjanje starih obicajev seg in navad in poseduje cez 50 starih starodobnih koles s katerimi se velikokrat popeljejo po pomurski ravnici je v zacetku junija obudilo starodavni nacin kosnje trave s kosami nenavadno ime polanski pücki je posledica zapisov miska kranjca ki je v svojih delih najveckrat pisal o preprostem cloveku kosce pa poimenoval polanski pücki saj je sam izhajal iz roda puckov po idrijskih zlikrofih je sedaj zajamcena tradicionalna posebnost v eu tudi prekmurska gibanica v zacetku junija je bil s ciljem aktivnega ozavescanja in sirse promocije bogate prekmurske etnoloske in kulturne dediscine v sportnem parku term 3000 veliki festival prekmurske kulinarike vinarstva in glasbe gostje so si lahko ogledali atraktivne vaske igre razstavo prekmurske gibanice in prekmurske sunke ter razstavo domace obrti in rokodelstva posebnost je bil bograc skuhan v dvestolitrskem kotlu manjkali pa niso niti nastopi folklornih skupin etno in ljudske glasbe ter vlado kreslin z mlado beltinsko bando prireditev je bila plod sodelovanja term 3000 drustva za promocijo in zascito prekmurskih dobrot in turisticno-informativnega centra moravske toplice ki skupaj delujejo na podrocju povezovanja bogatega kulinaricnega in etnoloskega izrocila ter turizma v prekmurju rocna kosnja trave r p lipov list avgust 2010

[close]

p. 5

zavod za kulturo in turizem beltinci prekmurski pozvacin ­ spominek v zavodu za kulturo in turizem beltinci so se odlocili za izbor naj spominka beltinske obcine pri cemer se je razpisal javni natecaj za izbiranje reprezentantivnega spominka obcine beltinci javni spominek beltinske obcine natecaj je potekal v sklopu prekmurski pozvacin ki ga je naredila projekta »zakladnica mojstrica anica crnkovic beltinskega podezelja« ki ga sofinancira evropska unija iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podezelja s podnaslovom »evropa investira v podezelje« tako se je na razpis prijavilo osem izdelovalcev ki so predlozili komisiji v ocenjevanje deset spominkov strokovna komisija je med prispelimi predlogi med drugim izbrala tri najboljse ki so prejeli denarne nagrade komisijo je preprical spominek prekmurski pozvacin ki ga je na izbor poslala anica crnkovic iz beltincev ki je prejela prvo nagrado v visini 600 evrov drugi je bil izbran spominek z naslovom nasa herbija tema okroglo in belo ki ga je naredila jozica puhan iz gancan spominek predstavlja komplet lanenih uporabnih izdelkov z rocno vezanimi motivi ki na nek nacin simbolizirajo oziroma predstavljajo beltinsko obcino za svoj izdelek je prejela nagrado v visini 200 evrov za tretji obcinski spominek pa je bil izbran spominek mojstrice majde koren iz bratoncev ki je kot nagrado prejela 100 evrov torbica ki predstavlja uporabno laneno torbico z veznim motivom pozvacinove sekirice sedaj ko je novi beltinski etnografski spominek sprejet bosta obcina beltinci in zavod za kulturo in turizem beltinci dala narediti »mini« prekmurski pozvacin ki ga bodo kot spomin ali v dar dobili vsi ki ga zelijo imeti doma ali kako drugace ob razlicnih obcinskih ali vaskih praznovanjih podarili besedilo in foto bojan zerdin 5 turisticna drustva v drustvu so ponosni na projekt 2000 zlatih zrn kulturne dediscine otroska folklorna skupina odrasla folklorna skupina in moska pevska skupina psenicni klas prav gotovo ce clani drustva ne bi bili aktivni in dejavni drustvo ne bilo tako prepoznavno kot je sedaj gre za skupno delo vseh clanov in celotne vasi babinci folklorna skupina je svoje plese odplesala v nemciji bolgariji na madzarskem plesali so v budimpesti za slovenske zamejce na osrednjem praznovanju ob 15 obletnici drustva so svoj program popestrile poleg domacih skupin se stevilne skupine iz bliznje okolice babincev denimo iz vasi grlave kristanci salinci in bucecovcev k jubileju drustva so cestitke in lepe zelje za prihodnje delo zazeleli zupan obcine ljutomer franc jursa direktor lokalne-turisticne organizacije andrej vrsic in predsednik td cven janko horvat besedilo in foto bojan zerdin td podlehnik zgodba o kruhu v vsej zgodovini clovestva je kruh pomenil sreco in blaginjo pomanjkanja kruha pa bedo revscino in vojno kruh je krojil usodo clovestva delil ljudi na revne in bogate site in lacne na gospodarje in podloznike kruh pomeni toliko kot zivljenje in prezivetje kruh je bozji dar kruh ni le osnovna hrana ampak obredna in praznicna jed ze za izraelce je bil kruh najzlahtnejsa in najdrazja jed na slovenskem se je v preteklosti kruh delil na vsakdanjega in praznicnega se nasa vsakdanja molitev ga omenja »daj nam danes nas vsakdanji kruh.« nasi predniki so gosta sprejeli s kruhom in soljo kar je pomenilo ponudbo zvestobe in nelocljivega prijateljstva s kruhom se je vcasih ravnalo spostljivo na vsako skorjico se je pazilo saj ga ni bilo nikoli dovolj ce ti je kruh padel na tla si ga moral poljubiti kruh se je pekel vsak teden le enkrat ko pa so bili slabi casi pa tudi na deset dni kruha je vedno zmanjkalo takrat so jedli kuhan fizol ali krompir se tega je primanjkovalo ker je bila rodnost na tezki haloski zemlji slaba kruh so zaklenili v omaro v miznici pa je bil en kos za sproti rezali so ga mati vsakemu en debeli kos ko turisticno-kulturno drustvo babinci projekt »2000 zlatih zrn« zanje rezultate turisticno-kulturno drustvo babinci v obcini ljutomer ze 15 let deluje na podrocju razvoja in promocije podezelskega turizma ohranjanja ter obujanja starih seg navad rdeca nit drustva je leta 1999 vznikla ko so se odlocili za projekt »2000 zlatih zrn« s cimer so k projektu privabili ostala slovenska turisticna in kulturna drustva gre za projekt kjer v jeseni posesajo 2000 zlatih zrn in jih ob zetvi tudi rocno zmlatijo ter zrna ocistijo prestejejo in predajo drustvom v drustvu so ponosni na projekt »2000 zlatih zrn« s katerim so stkali prijateljske vezi po celi sloveniji tako so bili denimo v rodiku judovskem dolu cankovi zrecah sentjanzu tesanovcih vsako leto namrec posejejo v drugem kraju z drugim kulturnim ali turisticnim drustvom 2000 zlatih zrn pri projektu »2000 zlatih zrn« je bil idejni vodja marjan kos obletnico delovanja so v babincih proslavili v soboto 12 junija s prikazom dosedanjega dela in priloznostno drustveno razstavo rocnih del o svojem dosedanjem delu ki so jo pripravili gospodinje iz babincev sekcija za ohranjanje kulturne dediscine po besedah predsednice tkd babinci jozice berden danes drustvo steje 150 clanov v okviru drustva deluje vec sekcij in sicer sekcija mladih ohranjanje lipov list avgust 2010

[close]

p. 6

6 turisticna drustva ga je zmanjkovalo pa tanki kos da se je skoraj videlo skozi njega tisti dan ko so pekli kruh je bil pri hisi pravi praznik otroci so se zelo veselili svezega kruha mati je vsakemu otroku spekla zuljko mali kolacek pred peko so pripravili domaci kvas od testa so vzeli koscek zamesili mali kolacek ki so ga dali v leseno posodo susit na pec domaci kvas so namocili zvecer zjutraj so pripravili nicke lesena posoda v kateri so mesili testo v nje so polagali spat tudi dojencke vanje so nasuli krusno moko zraven dodali kvas in zalili z mlacno semenj v kokri je uspel franc veceric v svoji novi krusni peci pece odlicen kruh za prijatelje in turiste ki so ga zeljni vodo ter zamesili ce je bilo premalo psenicne moke so dodali malo koruzne moke kuhanega krompirja ali otrobov da je bilo vec testa otroci so drzali nicke nato so pripravili slamjace jih potrosili z moko in testo je v miru raslo medtem so pripravili pec otroci so nanosili rozance suhe veje trte povezane v puslje s prese lesene stiskalnice in suha drva iz kolarnice prostor za shranjevanje vozov hrane za zivino najprej so nalozili rozance nato pa suha bukova drva ki so dala primerno vrocino pec so preizkusili z roko da so ugotovili ce je primerna temperatura nato so postrgali testo ki je ostalo po nickah ga premesili razvlekli po podstavku za peko na vrh pa pomazali prazeno zaseko postruzjek ali girpo ocvirkovko so spekli da so lazje pocakali na kruh ko je testo zraslo so po loparju posuli pest koruznega zdroba stresli iz slamjace kolac ga pomazali z mlacno vodo prebodli z vilicami ali s prstom naredili luknjo in ga dali v pec spekli so do sedem kolacev odvisno od velikosti peci tako je nastal kruh ko je bil kruh pecen so po postelji razprostrli rjuho in nanjo polozili kruh ter ga pokrili disala je cela hisa in celo dvorisce tudi mi smo vedno zaduhali sveze pecen kruh ko so pri sosedovih pekli toplega kruha niso rezali nanj je cakalo veliko lacnih ust ko se je ohladil so mati po njem naredili kriz in odrezali vsakemu veliki kos kruha ce clovek pol sveta obtece najboljsi kruh doma se spece besedilo in foto zdenka golub med ter mlecni in suhomesnati izdelki manjkali pa niso tudi izdelki suhe robe prijetno druzenje domacinov in stevilnih obiskovalcev se je koncalo v poznih popoldanskih urah s triom goveja zupca prvic pa so clani td kokra predstavili nova oblacila kakrsna so nosili ob slovesnostih med prvo in drugo svetovno vojno obleke je kreiral etnolog tomaz regberger vas kokra je najdaljsa slovenska vas in lezi pod mogocnima grintovcem in kocno ob cesti kranj-jezerski vrh v dolini reke kokra prvotno so se prebivalci te doline ukvarjali z zagarstvom in pridobivanjem porfirja v bliznjem kamnolomu danes pa se ukvarjajo samo se z zagarstvom besedilo in foto janez kuhar td sencur praznik krompirja td kokra dobro obiskan »semenj« zadnjo nedeljo v juniju po sveti masi so v kokri pripravili cetrti »semenj v kokri« vse prisotne je uvodoma v imenu organizatorja pozdravil predsednik td kokra rok valjavec organizatorji so stevilne obiskovalce pricakali z domacim kruhom orehi in sirom na voljo je bila domaca hrana kot so kvaseni orehovi struklji z medom in divjacinski golaz kranjske klobase kuhane na pravem lesenem stedilniku in drugo zejo pa so obiskovalci lahko potesili v »kozarici« ter se sprehodili ob stojnicah in si ogledali med drugim prikaz klekljanja predenja na kolovratu in izdelavo volnenih izdelkov izdelovanje glinenih izdelkov in vitrazev in drugo naprodaj pa so bili tudi izdelki iz lanu in platna domace pecivo domaci lipov list avgust 2010 na navadnem vozu starem vec kot sto let je andrej kalan iz sencurja peljal krompir kot so ga vozili s polja domov na kmetijo pred vec kot sto leti »truga« je bila polna krompirja.

[close]

p. 7

td sencur in obcina sencur sta zadnjo soboto v mesecu maju zelo uspesno pripravili tretji praznik krompirja osrednji dogodek praznovanja je bila slavnostna povorka na kateri so prikazali kmecka delovna in slavnostna oblacila iz casov habsburske monarhije stare konjske in druge vprege z razlicnimi vrstami vozov ter staro kmecko orodje in stroje iz let 1850 do 1950 predstavili pa so se tudi lastniki starih koles motorjev avtomobilov in traktorjev poseben poudarek je bil dan vprezni zivini ki je v tem obdobju odigrala glavno vlogo pri obdelavi zemlje na 26 stojnicah ki so bile zelo dobro zalozene so prodajali krompir in ekolosko pridelano hrano ter sadje spomenik v sencurju stoji v cast marije terezije ki je 16 maja 1763 v habsburski monarhiji s posebnim dekretom uvedla obvezno sajenje krompirja in s tem odpravila lakoto po skoraj vsej danasnji evropi spomenik je izdelal akademski kipar janez pirnat slovesno pa so ga odkrili leta 2008 v okviru 3 praznika krompirja so dopoldne v domu krajanov v sencurju zelo uspesno pripravili strokovni posvet s strokovnjaki z razlicnih podrocjih o slovenskih sortah krompirja ekoloski in integrirani pridelavi ter krompirju v prehrani farmaciji in ljudskem zdravilstvu pripravili so tudi bogat kulturni program besedilo in foto janez kuhar postrvi iz term snovik 7 turisticna drustva dogaja se dvanajstletni mitja omerzu je pripravil odlicne postrvi z bukovimi ostrigami v termah snovik je v soboto 12 junija popoldan potekalo tradicionalno ze osmo tekmovanje v pripravi postrvi svoje kuharske sposobnosti je prikazalo devet tekmovalcev pripravljene jedi je ocenila komisija in kot zmagovalni razglasila dve jedi prvo mesto sta si tako razdelili jedi panirane postrvi v izvedbi hermine grajs in ribji polpeti s konopljo v omaki antona rebolja razglasen je bil tudi zmagovalec obcinstva castni naziv je pripadel dvanajstletnemu udelezencu osmega tekmovanja v snoviku mitji omerzu njegova jed postrv z bukovimi ostrigami je na dobrodelni licitaciji dosegla najvecjo vrednost celotni izkupicek dobrodelne licitacije na kateri so zbrali 100 evrov je bil podeljen drustvu sozitje z lok pri kamniku ki se ukvarja s pomocjo osebam z motnjami v dusevnem razvoju besedilo in foto senta avbelj srecanje predstavnikov td s podezelja zeleni turizem in kulturna dediscina nosilna tema ze tradicionalnega srecanja predstavnikov turisticnih drustev td podezelja ki je bilo letos v organizaciji turisticne zveze slovenije tzs razvojne agencije kozjansko in obcine v sentjurju je bila zeleni turizem in kulturna dediscina uvodnicarji so jo osvetlili v povezavi s stanjem in perspektivami razvoja podezelja in povezavo z vlogo td s slednjo pri bodocem razvoju na podrocju turizma na podezelju zelenim turizmom in aktivnostmi slovenske turisticne organizacije izobrazevanjem v turizmom ter oznacevanjem in vzdrzevanjem tematskih poti v sloveniji na predstavitvi dobrih praks pa so bile kmecka trznica td cven ucne poti na ponikvi in dediscina za turizem zasavske 3 krasne oblikovati zasavje kot zanimiv izletniski in kasneje tudi dopustniski cilj se verjetno vecini zdi nekaj nemogocega a tako je predvsem zaradi stereotipnih predstav v katerih igrajo glavno vlogo crni rudarji in zveplo bruhajoci industrijski dimniki ki pa so bolj ali manj ze preteklost prvi pomembni korak na tej poti je bil storjen lani ko so vse tri zasavske obcine in regionalni center za razvoj uspesno izvedli projekt »natura 2000 ­ turisticne zanimivosti zasavja« v sklopu tega smo oblikovali blagovno znamko v 3 krasne pripravili operativni program razvoja turizma v zasavju do leta 2013 natisnili prijazen vodnik po utrinek iz srecanja predstavnikov td s podezelja v okviru srecanja je potekala tudi anketa o vlogi td na podezelju za razvoj turizma turisticna drustva na podezelju so bila ocenjena kot pomembne organizacije za razvoj turizma v tem prostoru njihovi najpomembnejsi partnerji so kot prvi in drugi lokalne skupnosti in krajani polovica vseh anketiranih pa meni da je tretji najpomembnejsi partner pri razvoju dejavnosti td na podezelju turisticna zveza slovenije tzs zidani most lipov list avgust 2010

[close]

p. 8

8 dogaja se zasavju in vec zlozenk ter oblikovali druzabno igro ki je hkrati tudi izviren spominek pred nami je triletno nadaljevanje projekta »vse tece v 3 krasne« ki se ga lotevamo v isti zasedbi ­ regionalni center za razvoj zasavske obcine hrastnik trbovlje in zagorje ob savi ­ in znova z izdatno pomocjo evropskega sklada za regionalni razvoj tokratni cilj je udejanjiti vecino smernic iz programa razvoja turizma program aktivnosti ima sest glavnih tock vzpostavitev organizacije za razvoj turizma priprava in izvedba enotnega koncepta trzenja razvijanje blagovne znamke in njenih standardov priprava novih turisticnih produktov in njihovo trzenje priprava in izvedba usposabljanj ter svetovanj priprava analiz strokovnih studij in ureditev baze podatkov zelo kompleksen projekt bo izvajala projektna skupina zaposlenih na regionalnem centru za razvoj in zunanjih strokovnih sodelavcev vse opredeljene naloge so kljucne za uvodoma omenjeno preoblikovanje zasavja morda najvecji poudarek pa bomo namenili izobrazevanju in usposabljanju ze obstojecih in potencialnih akterjev na podrocju turizma saj bomo le tako v turisticno se skoraj povsem nerazviti regiji dosegli dolgorocne uspehe pa pojdimo v 3 krasne andrej sumer prizorisce praznika najevske lipe najevska lipa pozdrav s koroske preteklo soboto je obcina crna na koroskem organizirala 20 jubilejno srecanje drzavnikov pri najevski lipi na ludranskem vrhu s srecanjem pod lipo zelijo organizatorji ohraniti staro podezelsko navado ko so se ob nedeljah veljaki in kmetje zbrali pod vasko lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah kot pravi legenda so lipo zasadili turki da bi si zapomnili mesto skritega zaklada ki ga doslej ni nasel stirje koroski zupani pod najevsko lipo dusan krebl mezica matic tasic prevalje janez svab crna na koroskem matjaz zanoskar slovenj gradec najevsko lipo in kulturno-zabavni program najevska lipa je tako kot turisticni teden sredi avgusta dobra popestritev turisticnega zivljenja ki sicer v zgornji meziski dolini temelji na ponudbi narave in njene dediscine obiskovalci ki ne zelijo dodatnih zabavnih animacij lahko v tem delu slovenske koroske odkrijejo lepoto pozabljene dezele ki jo cas in brada kralja matjaza zapredata v destinacijo spece trnjulcice neizmerni gozdovi kjer prav zdaj zorijo zdravilne borovnice hribovski izzivi planinske koce kmecki turizmi krajinski park topla turisticni rudnik in muzej podzemlje pece in prav posebna kulinarika s crnim kruhom mostom in mezerlom so motivi turistov ki bodo na tem koncu slovenije nasli oazo svezine zdravja in energije besedilo in foto renata picej salon vin v dvorcu jeruzalem kmet najevnik je najblizji sosed lipe se nihce lipa raste pri kmetu najevniku na nadmorski visini 1056 metrov sestavlja jo vec dreves te vrste o njeni velikosti pa prica podatek da znasa obseg drevesa v prsni visini okoli 11 metrov njena visina pa je okoli 26 metrov po slavnostnih nagovorih je sledil piknik pod lipo prikaz kmeckih opravil tradicionalno iskanje zaklada pod v dvorcu jeruzalem v osrcju slovenskih goric je potekala vinogradniska prireditev z naslovom salon jeruzalem 2010 kjer so bila med drugim na pokusnjo odlicna vrhunsko pridelana prleska vina tako je v spodnjih prostorih dvorca potekala salonska predstavitev in pokusnja z degustacijo 17 vinskih his z obmocja prlekije tj enega najlepsih vinogradniskih okolij v tem delu evrope kjer so prireditev spremljali vrhunska kulinarika in zanimiva vinogradniska predavanja prireditev je obiskala tudi slovenska vinska kraljica andreja erzetic iz vedrijan v goriskih brdih vinogradniske hise so za stevilne obiskovalce iz domala celotne slovenije in tujine predstavile na ducate vrhunskih vin vsak pridelovalec vin je za obiskovalce ponudil pet razlicnih vin s katerimi so bili obiskovalci nadvse zadovoljni tokrat so se vinogradniki predstavili na ze osmem salonu vin v dvorcu jeruzalem uvod v dvodnevni vinogradniski praznik se je zacel s koncertom resne glasbe kjer so glasbo povezali vinom na koncertu se je predstavila skupina perpetuum jazzile v organizaciji kulturnoizobrazevalnega drustva kelih dvorca jeruzalem na osrednjem lipov list avgust 2010

[close]

p. 9

na vprasanje »zakaj priznanja nasa slovenija?« je slavko mezek povedal da se v sloveniji sicer podeljujejo stevilna strokovna in drzavna priznanja za dosezke pri vrednotenju ohranjanju in uveljavljanju kulturne in naravne dediscine ­ kot sta npr murkova za etnologijo in steletova za konservatorstvo ­ vendar so med nagrajenci le redki posamezniki drustva civilna gibanja posamicni projekti sole podjetja in javne ustanove na lokalni ravni ki prav tako dosegajo zgledne uspehe pri evidentiranju varovanju ohranjanju uveljavljanju in promociji slovenske kulturne in naravne dediscine 9 dogaja se slovenska vinska kraljica andreja erzetic v sredni v druzbi od leve proti desni ljutomerske vinske kraljice adrijane bogdan in vinske kraljice koga mateja praprotnik vinogradniskem celodnevnem prazniku je najprej potekalo srecanje slovino sommelier cluba in drustva vinskih svetovalcev sommelier slovenije in sicer v zidanici malek besedilo in foto bojan zerdin kultura-natura.si gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediscine ki ga vodi slavko mezek je v soboto 12 junija na obnovljeni zelezniski postaji otoce na gorenjskem podelilo priznanja nasa slovenija 2010 in javni opomin prangar 2010 s tem zeli gibanje nagraditi prizadevanja posameznikov drustev in neformalnih civilnih pobud za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediscine ter krajine ki so temelji slovenske prepoznavnosti gostitelj svecane podelitve je bilo kulturno-izobrazevalno sredisce kis `postaja otoce ­ brezje ki deluje v okviru ustanove poti kulturne dediscine slovenija na letosnji razpis je prispelo 27 utemeljenih predlogov ki so prav vsi zasluzili pohvalo in javno pozornost med njimi pa je bilo izbranih 12 nagrajencev priznanja nasa slovenija 2010 so prejeli 1 rojstna hisa janeza jalna rodine janez mulej z druzino 2 grajski mlin grabce pri gorjah druzina preis 3 triptih d o o restavratorski atelje bogovcic 4 muzej na prostem pleterje simon udvanc 5 ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva slovenije 6 mreza unesco sol slovenije 7 povhov mlin v sentanelski reki marija in franc naversnik 8 kud vladko mohoric zrece 9 pavlova hisa potrna/laafeld avstrija 10 kulturno drustvo rozajanski dum rezija italija 11 drago bulc novinar 12 fundacija poti miru posocje javni opomin prangar 2010 pa je prejela drzava slovenija da bo v bodoce bolj odgovorno ravnala z dediscino vseh nas ter slovensko kulturno in naravno dediscino cuvala kot pomemben strateski interes slovenskega naroda za dobro in ugled nasega casa in jutri nasih otrok nagrajenci so poleg priznanj prejeli tudi likovno delo akademske slikarke luise tomasetig iz cedada »dejstvo je da so pri ohranjanju kulturne in naravne dediscine dejavna tudi razna podjetja bodisi kot donatorji sponzorji ali kot lastniki dediscine npr helios ­ pri obnovitvi vaskih vodnjakov mnogo dediscinskih projektov pogosto neopazeno pripravijo tudi krajevne skupnosti in obcine vse to pa se redko povezuje strokovno usmerja belezi vrednoti in uporablja zato se je gibanje kultura-natura.si odlocilo zapolniti to vrzel in poskrbeti za boljse sodelovanje posameznika civilne druzbe in stroke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediscine/krajine,« je se povedal mezek renata picej cvetoca ajda v odrancih v okolici odrancev je zacvetela ajda v najvecji panonski vasi v odrancih so ze pred desetletjih pridelovali ajdo ker se za to kulturo odloca vse manj pridelovalcev je zdaj obcina odranci ob potoku crncu sklenila urediti etnografski muzej posvecen tej zitarici ki zraste do 70 cm visoko ima bujne bele cvetove in jo cebele se posebej rade oprasujejo in nabirajo med ko bo ajda odcvetela bodo cvetovi odpadli in zraslo bo crno seme v obliki trikotnika pozno v jeseni jo bodo pridelovalci s kombajni pozeli jo posusili in iz semen zrna bodo izluscili ajdovo kaso ker ajda v teh poletnih vrocih dneh bujno cveti pridelovalci v jeseni pricakujejo dober ajdov pridelek lipov list avgust 2010

[close]

p. 10

10 dogaja se ajda se najvec uporablja v kulinariki v prehrani po navadi kot priloga k raznim jedem uporabna je tudi v kozmetiki in v zdravilstvu v odrancih se se danes na veliko s to poljscino ukvarja jozef kavas ki ima tudi predelavo ajde v kaso vsako leto zaseje na vecjih povrsinah ajdo nekoc so ajdo vecji del odranske zene prodajale po vecjih mestih in sejmih ter trznicah po pomurju in ostalih delih slovenije najvec ajdove kase pa so prodali v mestu cakovec na hrvaskem s kolesi so se odranske zenske v zgodnjih jutranjih urah odpravile s cekarji in vrecami na dolgo pot na sejem v cakovec tako so odranski kasarji se danes ostali zvesti tej poljscini vsako leto v odrancih organizirajo v spomin na prednike in tej poljscini ajdovo noc besedilo in foto bojan zerdin obnovljen vodnjak na doljnem ajdovcu v obcini zuzemberk so na ajdovcu pod farno cerkvijo obnovili redek primer vodnjaka z rocno crpalko je okrogle oblike s premerom in globino petih metrov ter izdelan iz kamna za potrebe vascanov so ga zaceli graditi 3 februarja 1932 sedaj se napaja iz dotoka vode iz bliznjih streh po vodnjak pred obnovo 2 sv vojni so vascani priceli z gradnjo manjsih individualnih vodnjakov s tem pa je vodnjak zacel izgubljati pomen se posebno po letu 1960 obnova naj bi doprinesla novo funkcijo vodnjaku ki je dragocena dediscina preteklosti in ziva prica dejstva da je voda na ajdovcu velika dragocenost vodnjak je namrec pomemben rezervni vir tako pitne kot tudi pozarne vode obcina zuzemberk pa bo z obnovo pridobila novo turisticno ter kulturno znamenitost v okviru in po obnovi heliosovega sklada ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem helios in ministrstvo za okolje in prostor je to ze 65 obnovljeni vodnjak v 58 slovenski obcini r p marofov vecer z najvecjo cutaro v sloveniji vinska klet marof je z loncarstvom zelko in prekmursko gostilno mencigar nobile v ljubljani pripravila vecer poln prekmurskih presezkov marof je poskrbel za odlicna vina gostilna mencigar nobile je poskr trstenjakova pot v solo na obmocju obcine gornja radgona vedno vecjo pozornost namenjajo razvoju turizma med osrednjimi turisticnimi zanimivostmi je obmocje negove morebiti bo temu prispevala tudi grad negova zadnja ideja negovskega podjetnika ludvika fekonja ki z istomisljeniki ustanavlja medgeneracijsko drustvo dr antona trstenjaka omenjeno drustvo je skupaj s td negova ­ spodnji ivanjci ter zavodom za kulturo promocijo in turizem kultprotur iz gornje radgone turistom ponudilo moznost enodnevnega izleta v negovo z okolico poimenovali so ga trstenjakova pot v solo poteka pa iz rodmoscev rojstnega kraja akademika antona trstenjaka pa skozi ivanjsevce do negove kjer je trstenjak obiskoval osnovno solo danes imenovano po njem v okviru trstenjakove poti v solo si izletniki med drugim lahko ogledajo najvecjo razstavo sahovskih garnitur pri cilki dimec zerdin v rodmoscih v sloveniji in najbrz tudi na svetu spominsko sobo dr dr anton trstenjak ajda se najvec uporablja v kulinariki v prehrani po navadi kot priloga k raznim jedem uporabna je tudi v kozmetiki in v zdravilstvu v odrancih se se danes na veliko s to poljscino ukvarja jozef kavas ki ima tudi predelavo ajde v kaso vsako leto zaseje na vecjih povrsinah ajdo nekoc so ajdo vecji del odranske zene prodajale po marof najvecja cutara bela za prekmurske kulinaricne dobrote loncarstvo zelko pa za glavno atrakcijo vecera najvecjo cutaro v sloveniji gostom so bila predstavljena vina vinske kleti marof ki so na letosnjem decanter world wine awards enem najvplivnejsih in najpomembnejsih vinskih ocenjevanj na svetu prejela pomembna priznanja najpomembnejso nagrado regijskega sampiona so prejeli za vino breg chardonnay 2008 vina marof nastajajo pod strokovno taktirko enologov ericha krutzlerja in urosa valcla vinsko klet je gostom na kratko predstavil direktor druzbe panvita marof d o o stanko polanic skozi nagrajena vina pa jih je popeljal enolog uros valcl gostom je bila na ogled tudi cutara ki je leta 1981 tri mesece nastajala pod spretnimi rokami loncarja zelka in njegove zene vecer je minil v prijetnem druzenju znanih prekmurcev ter predstavnikov slovenske gospodarske in druzbene srenje r p lipov list avgust 2010

[close]

p. 11

11 dogaja se sahovske garniture negovsko jezero vecjih mestih in sejmih ter trznicah po pomurju in ostalih delih slovenije najvec ajdove kase pa so prodali v mestu cakovec na hrvaskem s kolesi so se odranske zenske v zgodnjih jutranjih urah odpravile s cekarji in vrecami na dolgo pot na sejem v cakovec tako so odranski kasarji se danes ostali zvesti tej poljscini vsako leto v odrancih organizirajo v spomin na prednike in tej poljscini ajdovo noc pogled na franjo varnost v turizmu besedilo in foto bojan zerdin varnost je vrednota ki je med najpomembnejsimi motivi turistov za obisk neke destinacije in tudi slovenije zato tzs vsako leto v sodelovanju z ministrstvi izobrazevalno-raziskovalnimi ustanovami turisticnim gospodarstvom in vsemi zainteresiranimi organi in organizacijami organizira posvetovanje o aktualnih vprasanjih zagotavljanja varnosti v turizmu s ciljem da bi se turisti v varnem okolju slovenije pocutili se bolje v evropi se daje vedno vecji poudarek varnosti in ekoloski naravnanosti turisticne destinacije prav varnost pa je ena izmed pomembnih prednosti slovenije ki jih veliko premalo izkoriscamo celotni prispevki iz posveta o stanju problemih in nalogah pri zagotavljanju varnosti v slovenskem turizmu ki ga je ze tradicionalno pripravila tzs tudi letos maja so dosegljive na spletnih straneh tzs www.turisticnazveza.si tako letosnji prispevki kot izbor iz prispevkov prejsnjih let bodo predvidoma do konca oktobra 2010 objavljeni v posebni strokovni monografiji varnost in turizem v okviru fakultete za turisticne studije ­ turistice iz portoroza in turisticne zveze slovenije r p lahko jo spostujemo in negujemo tudi s pravim nacinom njenega fizicnega in simbolnega varovanja ni dovolj da jo zascitimo kot kulturni spomenik drzavnega pomena z evropskim slovenskim obcinskim itd znakom kulturne dediscine prav je da to dediscino znamo ponuditi tudi obiskovalcem naj si izmislimo se toliko znakov s katerimi slovenijo lahko bolje cutimo in ljubimo naj nas na vsakem vogalu caka v zasedi »i feel slovenia« zagotovo ni mocnejsega znaka od tistega ki ga znotraj svetovne dediscine predstavlja unesco in tistega ki ga znotraj kolektivnega spomina predstavljata pogum in solidarnost nasega rodu in prav nic ne preseneca da je bila solidarnost prisotna tudi ob njeni obnovi saj so na primer obcanke in obcani ki so prostovoljno zbirali predmete prebrskali podstresja in svoje spominske kovcke ter tako podarili vec kot 1200 predmetov in tudi veliko denarja prvic so partizansko bolnico franjo za oglede uradno odprli ze 19 maja 1946 za kulturni spomenik je bila razglasena leta 1952 za spomenik drzavnega pomena leta 1999 od leta 2000 pa je vpisana na poskusni seznam svetovne dediscine pri unescu njen pomen za evropsko kulturo skupno evropsko identiteto in vrednote poudarja znak evropske kulturne dediscine prejet leta 2007 marinko tomaz prenovljena bolnica franja odprla vrata za obiskovalce v casu ko se se vedno sprasujemo kako umescati zgodovino v nas spomin je primer bolnisnice franja poucen da ne recem tudi vzoren lipov list avgust 2010

[close]

p. 12

12 dogaja se skrivnosti zive vode ­ grofova voda cetrta zgibanka turisticne zveze gornjega posocja iz serije skrivnosti zive vode nosi naslov po izviru grofova voda v grapi potoka sopotnica nad vasjo gabrje pri tolminu ohranjeno ustno izrocilo pravi da so to vodo v lesenih posodah lempah nosili tolminskemu grofu na grad na kozlovem robu verjel je da bo s pitjem te vode ostal vedno mlad zgibanka z zemljevidom formata 97 x 48 obravnava obmocje t i soncne strani soce levega brega reke med tolminom in kobaridom nad katerim se vzpenjajo pobocja vodela in mrzlega vrha ter preidejo v krnsko pogorje bogata pokrajina je polna pomnikov zanimivosti kulturne etnoloske zgodovinske in naravne dediscine pripovedujejo nam zgodbe o grofih o trdem in garaskem zivljenju v strminah o pastirjih o carih narave ljudskih verovanjih ter vojnih vihrah cudoviti slapovi mlini kamnita goba krnski kamniti krog energijski gorski brest legenda o svetem brikciju znamenja in kapelice obelezja velike vojne puscavnikova jama so le nekatera od izhodisc za turisticna dozivetja mojca rutar naslovnica blaz jereb spominska brosura 5 srecanja vasi gaberje ob jubilejnem letos ze petem srecanju vseh slovenskih vasi z imenom gaberje je turisticna zveza gornjega posocja izdala spominsko brosuro ki je udelezencem srecanja prinesla stevilne informacije ne le o sami prireditvi pac pa tudi o krajih s tem imenom od koder so iz vse slovenije prisli predstavljene so gabrje pri dobovi gabrje pri jancah gaberje pri lendavi gabrje pod spilkom gaberje pri stanjelu gabrje pod gorjanci in gabrje pri dobrovi vas gostiteljica gabrje pri tolminu je predstavljena obsirneje nanizani so tudi namigi za turisticne oglede v tem kraju in bliznji okolici kofolov mlin kapelica matere bozje grapa in slapovi potoka sopotnica izvir grofove vode energijski gorski brest ulmus glabra vojaska kapela torneranno krozna utrdba ridottino kopalna kad v grapi sopotnice iz casov soske fronte obvezovalisce pod crno skalo in kamenodobno najdisce na planini pretovc izkoristite kupon v vrednosti 4 eur pri celodnevnem kopanju v vseh bazenskih kompleksih skupine sava hotels resorts v barvni brosuri formata 16 x 23 najdemo poleg programa prireditve tudi predlog za skupno himno vseh vasi gaberje doslej pridobljene informacije o vaseh s tem imenom v sloveniji in zamejstvu ter kontaktne osebe publikacijo zakljucujejo utrinki s preteklih stirih srecanj 2006-2009 mojca rutar naslovnica blaz jereb lipov list avgust 2010

[close]

p. 13

povabilo na splavarjenje k sarmanu dobrodosli v domovini dravskih splavarjev v turisticni vasici javnik enajst splavarjev v sarmanovi druzini daje pecat temu cudovitemu poklicu ki je zaznamoval dolino in ljudi skozi stoletja franc sarman ­ imenovan kralj dravskih splavarjev je s prirojenim cutom krmaril po reki dravi in donavi sarman prvi splavar na dravi drava ze nekaj let ni vec umazana reka temvec je lepa cista in zelena le ob neurjih je rjava ker voda vanjo spere pesek ob lepem vremenu ni kaj lepsega kot spust s splavom po dravi ko te ves cas preveva »blazen obcutek neokrnjene narave,« pravi franjo sarman dravski splavar iz vasice javnik v obcini podvelka nekaj kilometrov iz radelj ob dravi v smeri maribor franjo sarman je zacel z majhno gostilno ki je bila v kamp prikolici leta 1997 pa je po dravi zapeljal njegov splav do leta 2000 je se dogradil gostilno ki sprejme cez 200 gostov 13 dogaja se splavarska frajla danes ima franjo sarman dva splava vsak sprejme od 50 do 70 gostov splav vodi pet do sest splavarjev poleg njih je na splavu se harmonikar in splavarska frajla ki skrbi za postrezbo in dobro pocutje gostov franjo sarman je vedno na splavu in sicer kot kormonis kar pomeni vodja splava ki je odgovoren za varno voznjo cena voznje je 16,8 evrov po osebi voznja traja nekaj vec kot dve uri od javnika do ozbolta na splavu je ves cas zanimivo poleg cudovite narave gostje uzivajo ob splavarski malici nato splavarski kavi dozivijo pa tudi splavarski krst krstijo enega izmed gostov ki si za pomoc izbere botra v devedesetih letih razmisljati o ponovni ozivitvi splavarjenja na reki dravi to pot seveda za turiste njegovo idejo so kmalu prevzeli tudi drugi franjo sarman jim tega ne zameri saj meni da je normalno da se dobre ideje kopirajo rad bi le da bi splavarji med sabo sodelovali in da bi drava postala taksen biser slovenskega turizma kot je bled sodelovanja zaenkrat se ni ker prevladuje kot pravi zavist zeli si tudi vecjega sodelovanja drzave v razvoj turizma v teh krajih smo vlozili delo in denar in sedaj smo ze izcrpani drzava bi lahko uredila pespoti in kolesarske steze da bi bila ponudba celovita zal pa doslej drzava ni storila nicesar pravi splavarski muzej poleg voznje s splavom si gostje ogledajo se splavarski muzej v javniku v njem so na ogled orodja za izdelavo splava in maketa splava kot so z njimi vozili nekoc ko so splavljali les vse do beograda zanimive so tudi fotografije nekdanjih splavarjev med voznjo saj lahko na njih vidimo kako zelo deroca je bila vcasih drava ­ takrat ko na njej se ni bilo elektrarn in jezov in vsak se lahko sam preprica da je bilo to delo izredno nevarno se posebej ob dejstvu da pogumni splavarji sploh niso znali plavati vsako leto se je utopilo stiri do pet splavarjev najbolj nevarno je bilo ob mostovih cez dravo o cemer prica slika podrtega mostu ker se je vanj zaletel splav poln lesa prvi gostje slovenci zdaj avstrijci ko so zaceli s splavarjenjem so najprej prihajale skupine iz slovenije od gasilcev do upokojencev in drugih sedaj se nad splavarjenjem navdusujejo avstrijci tri cetrtine gostov je iz avstrije ostalo so slovenci pa hrvati in nemci na visku sezone peljejo tudi po stiri skupine na dan splavarjenje se zacne nekje konec marca in traja vse do zacetka novembra besedilo in foto slavko susec kontakt +386 40-66-77-00 organizacija splavarjenja kormonis franjo sarman idejo prevzeli tudi drugi franjo sarman izvira iz stare splavarske druzine njegov rod ze 200 let zivi v javniku in se ukvarja z gozdarstvom in splavarjenjem zato je tudi zacel lipov list avgust 2010

[close]

p. 14

14 dogaja se povabilo bela krajina bele breze s steljniki bela narodna nosa zeleni jurij odlicna vina gostoljubni ljudje pisanice vse to so sestavine po katerih lahko hitro prepoznamo da beseda tece o beli krajini ­ carobni pokrajini na jugovzhodnem delu slovenije obrobljeni s kolpo eno najbolj cistih in toplih rek slovenije naravna dediscina neokrnjena naravna dediscina daje beli krajini prav poseben car flora in favna sta tukaj tako izjemni in raznoliki da sta na tako majhnem ozemlju kar dva krajinska parka krajinski park kolpa in krajinski park lahinja kulturna dediscina bela krajina s svojo raznolikostjo ki je posledica vecstoletnih medsebojnih kulturnih prepletanj tvori dinamicno in slikovito pokrajino prepletanja so lepo vidna tako v stavbni kulturni dediscini podezelja in mest sakralnih objektih kot tudi v nagovoru ljudi njihovi prijaznosti ko vas razveselijo s kozarcem dobrega vina in pogaco mesto crnomelj je prometno krizisce in najvecje naselje bele krajine staro mestno jedro stoji na pomolu v tesnem okljuku rek lahinje in doblicice na nadmorski visini 156 metrov pisni viri ga omenjajo ze leta 1228 z imenom schirnomel leta 1277 so naselje nastalo okrog gradu povzdignili v trg leta 1407 dobi mestne pravice metlika mesto ob meji ima burno in bogato zgodovino poseljena ze v prazgodovini in antiki se v 14 st imenuje novi trg zaznamujejo jo turki potresi in pozari danes jo prepoznavamo po prvi citalnici prvi hranilnici in posojilnici na podrocju dolenjske in bele krajine ter po prvi pozarni brambi na slovenskem semic oziroma sokarija kot ga imenujemo belokranjci lezi na severnem prisojnem robu bele krajine ob vnozju kocevskega roga in pod obronki gorjancev iz semica je najlepsi pogled na semisko goro zasajeno z vinsko trto in zidanicami v mestu je doma odlicno vino bogato kulturno izrocilo pa je osnova turisticnih zgodb kot so kmecka ohcet julija in druge reka kolpa izvir reke krupe je najvecji izvir v beli krajini v katerega se stekajo podzemeljske vode iz hribovitega dela bele krajine reka prihaja na povrsje sredi severnega dela belokranjskega ravnika v vasi krupa priblizno 3 km od semica kjer izvira izpod 30 m visoke skalne stene izvir je zivljenjski prostor cloveske ribice in v sloveniji edino znano nahajalisce jamske skoljke congeria kusceri reka krupa z okoliskimi znamenitostmi predstavlja del kraske ucne poti od lebice do krupe cerkev sv trojice na vinjem vrhu pri semicu cerkev nad vasjo vinji vrh iz leta 1647 so sezidali po vzoru stare romarske cerkve v novi stifti pri ribnici ima osmerokotno obliko s kupolo pokrito s skodlami in bogat lesen in zlat oltar pod sliko sv trojice se skriva pozlacena kiparska skupina sv trojica ki krona marijo reka kolpa je »najdaljsa slovenska riviera« in reka ki slovenijo loci od hrvaske v poletnem casu voda doseze zelo visoke temperature tudi do 30oc in je primerna za kopanje voznjo s kanujem raftom ali kajakom reka je izjemno bogata z ribami ter drugimi zivalskimi vrstami kot so prikupne vidre bobri zelva sklednica endemicna podzemna crna cloveska ribica okoli sto vrst ptic in druge zivali soseska zidanica drasici soseska zidanica se nahaja v kletnih prostorih stare hise sredi drasicev poleg cerkve sv petra pod tem imenom jo poznajo ze 250 let v njej pa se zbirajo vascani ki se tam druzijo in pijejo svoje vino obiskovalci se lahko pohvalijo da so pili vino 65 gospodarjev iz enega kozarca pijete pa lahko tudi na rovas to je stara naprava iz lesa na kateri se je belezil dolg pitja oziroma poraba vina vsakega posameznika krajinski park lahinja prvih 7 kilometrov od izvira reke lahinje je zascitenih in razglasenih kot obmocje krajinskega parka lahinja nahaja se jugovzhodno od dragatusa predvsem na obmocju vasi veliki nerajec in pusti gradac park obsega obmocja povirja in zgornjega toka reke lahinje osrednja naravna znamenitost je reka lahinja ob kateri poudarimo 6 posebej zavarovanih naravnih spomenikov 2 naravna rezervata in 5 kulturnih spomenikov sokcev dvor v zunicih znacilen kmecki dom je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov krajinskega parka kolpa restavrirana domacija lezi ob vhodu v vas ob cesti vinica­adlesici v njej je urejena kmecka sobica s starinskim pohistvom kmeckimi oblacili domacim platnom itd drugi prostor je urejen v jedilnico s staro krusno pecjo in je primeren za zakljucene druzbe tri fare znamenita bozja pot tri fare blizu naselja rosalnice pri metliki je romarski kompleks treh gotskih cerkva severna cerkev je posvecena zalostni materi bozji srednja nosi patrocinij glej cloveka ecce homo juzna pa lurske matere bozje za ogled najpomembnejsega tovrstnega objekta v beli krajini posebej skrbi tudi zupnijski urad metlika lipov list avgust 2010 ponudba vin ponudba belokranjskih vin je velika v ponudbi boste poleg ze uveljavljene blagovne znamke belokranjec in metliska crnina nasli tudi pester izbor sortnih in predikatnih vin po katerih je bela krajina vse bolj prepoznavna med njimi so vina poznih trgatev jagodnih izborov ledena barrique vina ter nenazadnje tudi prvo vino novega letnika ­ portugalka.

[close]

p. 15

stari grad celje 27.8 0d 13.oo 19.00 28.8 0d 13.00 20.00 pokrovitelji medijski pokrovitelji organizatorja info www.celeia.info in tic celje e-mail tic@celje.si tel 03 42 87 936 03 492 50 81

[close]

Comments

no comments yet