Revija Lipov list 9-10/2010

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list 9-10/2010

Popular Pages


p. 1

oktober 2010 slovenska turisticna revija projekti tzs zakljucna prireditev akcije tzs ­ moja dezela lepa in gostoljubna srecanje vrtcev na ptuju intervju mag darja radi

[close]

p. 2



[close]

p. 3

kazalo uvodnik folklora partizani avsenik in sava d d se sprasujete kaj imajo zgoraj nasteti skupnega odgovor je kratek in jasen veliko so delcek nase preteklosti so dejstva iz nase zgodovine so mozaicni kamencki iz katerih je stkana nasa identiteta pa ceprav pisemo leto 2010 in ­ ravno zato dogajalo se je 22 septembra na brdu pri kranju ko je v kongresnem centru potekala pomembna prireditev ob dnevu save in slavnostni obelezitvi 90 obletnice uspesnega razvoja druzbe sava d d ki je v kongresni center brdo pripeljala ljudi od blizu in dalec je poslovna skupina sava svecano podelila nagrade svojim sodelavcem za izjemne dosezke predvsem pa kronolosko obdelala dekade svoje preteklosti in tako odlicno pocastila svoj visoki jubilej vsaka dekada in zacelo se je z letom 1920 je prinesla nekaj kratkih informacij o politiki gospodarstvu zabavi in savi takratnega obdobja za dekado med 1920 in 1930 je bil znacilen gospodarski razcvet zaposlovanje ustanovljena pa je bila tudi predhodnica danasnje save ki trenutno vsebuje pet poslovnih skupin in med njimi tudi turizem ki je danes najvecji turisticni ponudnik v sloveniji takrat pa se je imenovala »atlanta ­ importna in eksportna druzba« kot primer zabave smo videli odlicen nastop folklorne skupine ki se je kar skozi dvorano zapodila na oder in z velikim zarom odplesala in odpela pesmi ki jih kot slovenci ki spostujemo svojo tradicijo in korenine moramo poznati in tako smo se sprehodili po vseh dekadah do danasnjega casa in med tem seveda naleteli tudi na partizansko pesem in cas ko je mnogo delavcev save odslo v gozdove kar je nesporno in kot taksno del nase preteklosti in seveda smo naleteli tudi na avsenika in njegove izjemne glasbene evergreene obdelovali smo dejstva pregledovali savine uspehe in poslusali glasbo ki je bila rdeca nit tako kot tok reke save ki je cudovito le s sliko in sumenjem razmejevala dekade in kot rdeco nit vlekla svoj tok od zelencev do meje s hrvasko »popotovanje skozi cas« so savcani poimenovali prireditev ki se je meni zdela odlicna zaradi zasnove predstavitev dejstev v casu in tudi zaradi nastopajocih ki so se zvrstili in z nami so bili razlicni umetniki ksenija kovac folklorna skupina sava rok ferengja komorni pevski zbor mysterium kranj alenka godec mirjam tola bajaga in drugi ze med predstavo sem gledala ljudi okoli sebe in poslusala aplavz vcasih dolg in energicen pa spet sibak in rahiticen ceprav so umetniki svoje delo opravili zelo dobro dva novodobna delnicarja ob meni pa nista bila edina kupca savinih izdelkov poslovna partnerja ali predstavnika katere izmed institucij oz lokalne ali drzavne oblasti seveda v kot gondola dolgih ceveljcih ultra modernih oblekah in s po modi ukrojeno frizuro brez las sta bila v svojih reakcijah naravnost grandiozna partizani folklora in avsenik so jima zagrenili vecer ker nekaj tako nemogocega pa ze ne sodi na tako pomembno prireditev bomo brez preteklosti bolj uspesni bomo brez spostovanja lastne zgodovine bolj svetovljanski bomo z gondolami na nogah in z zaradi mode obritimi glavami in brez spostovanja do vceraj bolj svetovljanski komu zelimo biti podobni in zakaj bodimo ponosni na to kar smo samo to je zgodba za turizem brez dediscine zgodovinskih dejstev in brez preteklosti vtkane v nase turisticno lice ga pac ne moremo imeti turizem je posojanje prostora in naslovnica ptuj ­ rimske igre foto matija brodnjak turisticna drustva dogaja se izbrano slavkov dom 4 7 13 17 akcije tzs zakljucna prireditev moja dezela lepa in gostoljubna povabila intervju mag darja radi 40 41 44 47 48 50 s poti po avstriji minimundus dediscina cez ljubelj kolesarstvo tisk razkazovanje posebnosti narave in dogodkov v njem je pripoved o dedih in pradedih in posebnostih njihovega zivljenja in smo mi aktualni gostitelji ki zgodbo imamo ali pa je nimamo bravo sava renata picej

[close]

p. 4

td ljutomer 4 turisticna drustva 26 prleski sejen po celen lotmerki pri nas smo sredi avgusta priredili tradicionalni »26 prleski sejen po celen lotmerki« prireditev je osrednji turisticni dogodek v ljutomeru in je ponudila zdruzitev in predstavitev etnografske kulturne turisticne in sejemske ponudbe kot odsev sejemskega dogajanja iz leta 1905 ki ga je na filmski trak zabelezil dr karel grossmann na sejmu se je s svojo ponudbo predstavilo okoli sto sejmarjev iz celotne slovenije in domacih turisticnih in ostalih drustev zelo opazno je bilo povecanje ponudnikov domace obrti spominki hrana napram prejsnjim letom to je rezultat dela drustva na podrocju privabljanja takih ponudnikov v zadnjih letih prikazali so kako so nekoc rimljani v teh krajih tlakovali ceste na sodobnih »rimljanov« odpravila k vrtcu stara cesta kjer so na simbolicen nacin prikazali kako so nekoc v teh krajih rimljani tlakovali ceste v nadaljevanju so pri gasilskem domu v mekotnjaku pripravili pet saljivih rimskih iger denimo metanje kamna v daljavo vlecenje vrvi idr pri cemer so se v igrah pomerili tudi otroci vseh starosti besedilo in foto bojan zerdin td melinci v ciglarski peci je gorelo kar 70 ur rajanje na glavnem trgu v ljutomeru uradni pricetek prireditve je bil ob 8.30 uri z nastopom pihalnega orkestra kd ivan kaucic ljutomer ter z nagovori gostitelja zupana obcine ljutomer predstavnikov turisticne zveze slovenije in pomurske turisticne zveze dopoldansko dogajanje na osrednjem odru so obogatili s kulturnim programom v katerem so sodelovali ucenke in ucenci glasbene sole slavka osterca ljutomer pevska skupina iz babincev ljudske pevke iz sredisca ob dravi fantje od male nedelje folklorna skupina mala nedelja-radoslavci tamburasi popestreno je bilo s predstavitvijo turisticnih drustev in njihove ponudbe predstavitvijo domace obrti letosnje sejemsko dogajanje je bilo obogateno s celovitim etnografskim prikazom ­ postavitvijo klopotca ki je v prlekiji znanilec veselega casa ko se ljudje veselijo sadov svojega dela popoldanski cas je bil namenjen druzenju in zabavi z glasbeno skupino toti stirje in zvecer z domacim prleskim ansamblom strk po ocenah se je letosnje tradicionalne prireditve ki je potekala tretjic na prenovljenem glavnem trgu v ljutomeru udelezilo okoli 4.000 obiskovalcev valentin odar predsednik td ljutomer zakurili so ciglarsko pec prav gotovo se melinci obmurska vasica v obcini beltinci ponasa z bogato zgodovinsko dediscino kajti v 60 letih prejsnjega stoletja so v vasi delovali ciglarski mojstri ­ bilo jih cez 20 in so rocno izdelovali opeko za zidanje stanovanjskih his in gospodarskih poslopij da pa tradicija ne bi sla v pozabo se clani td »brod« melinci vsako leto odlocijo in obudijo prikaz izdelovanja opeke sicer pa je bila za nekdanje ciglarje to obrt in prihodek za prezivetje druzin vesci ciglarji so hodili delat opeko tudi po sosednjih vaseh pa tudi v sosednjo hrvasko v meimurje in v prlekijo td stara cesta »rimljani« znova na rimski cesti v td stara cesta so pred devetimi leti uvedli projekt obujanja dela in zivljenja rimljanov ki so v teh krajih ziveli in delali gre za etnolosko prireditev z rimljanskim pridihom sicer pa so v vsakoletni projekt obujanja spominov na nekdanje rimljane vkljuceni clani td stara cesta ki zdruzuje clane iz stare ceste mekotnjaka in desnjaka tako se je skupilipov list oktober 2010 clani td »brod« melinci so letos v ciglarskem naselju ob obrezju reke mure rocno izdelali okoli pet tisoc kosov opeke ki se je od maja do julija susila na prostem meliski ciglarji so na letosnjem 40 mednarodnem folklornem festivalu v beltinskem parku ob predstavitvi vasi obcine beltinci prikazali skladanje opeke v skladovnico in priziganje ciglarske peci slo je za enkraten dogodek ki se bo prav gotovo zapisal v spomine delovanja td »brod« melinci projekt zlaganja opeke v skladovnico je bilo dokaj zahtevno in odgovorno delo kajti opeko je potrebno zloziti v takih meri da ob zganju ne bi »prepuscala« najprej so naredili t i »komeni« nato se je zlozilo stiri vrste opeke v

[close]

p. 5

»komene« zatem pa je sledil postopek »vülbanja« skladovnice sele po tem sledi zlaganje opeke ene poleg druge sicer pa se je vsaka druga vrsta zlagala v t i »rozo« da lahko ogenj pride skozi luknje v skladovnici sta bili narejeni dve odprtini kjer se je prizgala ciglarska pec z mehkimi drvi in sicer vrbo in topolom najprej se je zakurilo z ene nato pa z druge strani po dveh dneh zganja se je ena stran zaprla in zacelo se je kuriti z druge strani kajti na tak nacin se mora celotna skladovnica zazgati v ciglarski peci se je kurilo 70 ur kajti skladovnica se je postopoma mazala z ilovico da je celotna vrocina ostala v skladovnici opeke ob koncu je plamen ognja zagorel na sredini skladovnice kar je bil znak da je opeka zazgana brz ko so ciglarsko pec prizgali so ciglarski mojstri janez kostrica ignac dugar in franc dugar ob skladovnici bdeli tri dni in tri noci in nenehno nalagali v pec drva da je opeka dobila rdeco barvo za nadaljnjo uporabo melinsko turisticno drustvo naj bi z njo v ciglarskem naselju ob obrezju reke mure v prihodnje zgradilo novi ciglarski muzej besedilo in foto bojan zerdin 5 turisticna drustva pisana povorka cvetja td podlehnik ljudje vse bolj cenijo okolje td podlehnik je pod budnim ocesom komisije tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v svoji obcini clovek je z naravo povezan ze od samega zacetka svojega obstoja od prvih obdobij ko je prevladovalo nabiralnistvo in nato ekstenzivno izkoriscanje pa do danes ko se je urejanje his in vrtov ter okolice povzpelo na zelo vi ob priloznosti so pripravili povorko cvetja v kateri so sodelovali clani turisticno-narodopisnega drustva razkrizje in ostali verniki zupnije razkrizje ki so se najprej zbrali na domaciji srsa v vescici od koder so se v povorki s cvetjem odpravili pes h kapeli marije vnebovzete ki je bila zgrajena in posvecena leta 1933 kot gostje so se pridruzili tudi verniki iz sosednje zupnije strigova iz hrvaske ki jih je vodil zupan obcine razkrizje stanislav rebernik vascani koprive in sprinca so pripravili se bogat kulturni program postavili so klopotec ki ga je zupnik blagoslovil organizirali pa so tudi saljive vinogradniske igre besedilo in foto bojan zerdin td lipovci tretja langasijada v lipi td lipa v obcini beltinci je v nedeljo 5 septembra pri vaskem gasilskem domu pripravilo tretjo langasijado gre za kulinaricno jed kajti vas lipa slovi po pridelavi krompirja jed langas pripravimo v lipi je disalo po disecem iz moke kvasa kuhanega krompirlangasu iz krompirja ja soli nato se vse skupaj zamesi v gladko testo ki se oblikuje v obliki potice in se ocvre v vrocem olju ob koncu pa mu po vrhu dodamo se malo cesna letos je v tekmovanju in v pripravi krompirjevega langasa sodelovalo sedem ekip triclanska komisija ki je ocenjevala cistoco pri delu okus videz in debelino pripravljenega langasa se je odlocila da je najboljsi langas pripravila ekipa td lipovci vas lipa ima tudi ze dolgoletno tradicijo pri pridelavi krompirja katerega so nekoc na veliko pridelovali najvec za jugoslovansko vojsko danes pridelujejo krompir v manjsem obsegu ker ni trga vsako leto v vasi pripravijo tradicionalno krumplovo noc ki jo pripravi nogometni klub lipa besedilo in foto bojan zerdin hise v podlehniku so polne cvetja soko umetnisko raven je preteklo veliko casa komisija v sestavi clanic mire maucic pavle krajnc zofke toplak silve seruga in zdenke golub si je tudi letos natancno ogledala podlehnisko obcino vidno je da ljudje cenijo svoje okolje prav tako pa si nekaj zaslug lahko privzame td podlehnik ki ze enajsto leto vzpodbuja urejenost okolja drustvo uspesno vodi milan vidovic saj je vanj vkljucenih cez 200 clanov besedilo in foto zdenka golub turisticno narodopisno drustvo razkrizje pozdrav jeseni v sprincu na praznik marijinega vnebovzetja je pri kapeli marije vnebovzete na sprincu v zupniji razkrizje potekala sveta masa v cast tega praznika lipov list oktober 2010

[close]

p. 6

td ljutomer 6 turisticna drustva kvasenice na prleskem sejnu po celen lotmerki v okviru 26 prleskega sejna po celen lotmerki v srediscu prleske metropole v ljutomeru je letos prvic potekalo ocenjevanje prleskih kvasenic ki jih je prineslo kar 26 gospodinj komisija je med drugim ocenjevala barvo okus in razrez naj kvasenico je tokrat spekla gospodinja slavica kolbl iz kristancev ki je povedala da jo je pripravila svojo ljubezen seveda pa so se skozi stoletja okrog poroke spletli doloceni obicaji ki so mlada dva pripravili na njuno pot in jima vsak na svoj nacin zazeleli srece obilja in modrosti vse skupaj je bilo dodobra zacinjeno s pristnimi bohinjskimi izreki in navadami za veseljacenje in dobro voljo pa je v pozno v noc poskrbel ansambel triglavski muzikantje v nedeljo dopoldne so pripravili se etnolosko trznico v bohinjski bistrici besedilo in foto janez kuhar td podlehnik klopotec na gorci ze 5 leto zapored so clani td podlehnik postavili klopotec ki ga postavljajo kmetje v svoje vinograde ko zacne zoreti grozdje glas klopotca pa kljub svoji zanimivosti skriva v sebi tudi grenko stran ko so se iz haloskih vinogradov oglasili klopotci so gospodarji otrokom strogo prepovedali hojo v vinograd ucili so jih da se v vsakem grozdu skriva kaca da otroci ne bi jedli grozdja in bi potem zmanjkalo vina za odrasle v juliju ob sv jakobu pa vse tja do septembra in zmagovalne kvasenice v ljutomeru skupaj s tasco ki je stara 90 let kajti narejena je bila po njenem receptu in okusu kako narediti dobro testo za kvasenice je skrivnost vsake gospodinje ki se loti peke kjer je poleg kvasenega testa treba dodati se skuto najboljse tri so prejele denarne nagrade prav je da so se v ljutomeru odlocili za potezo ocenjevanja prleskih kvasenic kajti poslej naj bi postala se bolj zascitena s svojo blagovno znamko besedilo in foto bojan zerdin klopotec ponos td podlehnik td bohinj kmecka ohcet v bohinju kmecka ohcet v bohinju je turisticno-folklorna prireditev ki jo td bohinj pripravlja ze vec kot petdeset let in tudi letos je fant iz vasi po uspesnem dvorjenju svojo drago popeljal pred oltar ceprav je bila letos poroka zaigrana so kljub temu na pristen nacin prikazali stare zenitovanjske obicaje ki so se pletli okrog poroke tradicionalna igra vasovanje je bila v bohinju prvic predstavljena ze 1956 leta letos so jo pod lipo v srednji vasi prikazali clani folklorne skupine kulturnega drustva bohinj prikazali so tudi kako so se fantje ob vecerih zbirali na vasi in prepevali pod okni deklet da so jim omehcali srca in dokazali malih mas postavljajo klopotce na visoke drogove da bi odganjali ptice klopotec ki so ga postavili clani td je pravi lepotec narejen iz sedmih vrst lesa vetrnice pa merijo kar 3 m v sirino klopotec pa ima tudi dolg in mocan rep iz kostanjevih vej da ga veter lahko obraca njegov glas se slisi tudi uro hoda dalec klopotec je ponos drustva in soseske na prireditvi so bila podeljena priznanja za najlepse urejene domove kmetijo in za ohranjanje arhitekturne dediscine v kulturnem programu so nastopili harmonikarji mlada pevka pater janez ferlez in ljudski godci haloski veseljaki besedilo in foto zdenka golub trd »globocak« kambresko aktivni celo leto turisticno-rekreacijsko drustvo »globocak« kambresko je bilo ustanovljeno leta 1999 z namenom oziviti sportno rekreacijsko dejavnost med mladimi dvigniti kulturno zivljenje sodelovati s sorodnimi drustvi po obcini regiji in zamejstvu drustvo se trudi da zdruzuje ljudi in ohranja kulturno dediscino v okviru drustva deluje tudi gledaliska skupina »globocak« ki je poznana po igri »kontrabant cez idrijo« skupina je v osmih letih delovanja postavila na oder sedem gledaliskih iger letos se predstavlja z veseloigro »kje je meja« drustvo vsako leto v aprilu organizira cistilno akcijo letos smo se prikljucili vseslovenski cistilni akciji 2 maja organiziramo mednarodni porocni par na poti z vozom do cerkve sv janeza krstnika lipov list oktober 2010

[close]

p. 7

pohod ob mejni reki idriji sledijo kulturni dnevi pod globocakom prvi dan osmih kulturnih dnevov smo se srecali z domacimi in zamejskimi drustvi od rezije benecije do trzaskega krasa povezuje jih petje in ples kljub zelo slabemu vremenu smo imeli veliko obiskovalcev predstavljena je bila tudi etno trznica kjer so se opravljala razna rocna dela rezbarjenje pletenje kosar in svitkov predenje volne sivanje copat kleklanje in pletenje izdelovanje roz iz papirja peka zeliscne frtalje brusaci iz rezije pa so brusili noze in skarje td mala nedelja radoslavci v zacetku septembra smo organizirali pohod »beseda« ki nosi ime po predhodnici 1 slovenskega tabora besedi ki je bila prav v nasem kraju pohodniki smo se zbrali pri kopaliscu bioterme mala nedelja in odsli na pot ki je vodila mimo vodnega zajetja gostilne slekovec kjer smo pomalicali prlesko malico gobovo juho z zganci cerkve svete trojice in spomenika zrtev vojne mimo hrasta v buckovcih kjer se je pred 143 leti odvijalo zborovanje beseda mimo vodnjaka na vago v precetincih in rojstne hise ustanovitelja bralnega drustva v nasem kraju antona bozica sedanja domacija znidaricevih spomenika franca razlaga v radoslavcih sitarovske kapele püclova kapela nazaj v bioterme mala nedelja predtem pa smo organizirali mednarodni pohod »grossmanova pot filma in vina« ki so se ga udelezili pohodniki iz cele evrope v grossmannovi rojstni hisi v drakovcih pa so se nam pridruzili se gostje grossmannovega festivala filma in vina iz ljutomera dr karel grossmann je bil odvetnik filmski amater kulturni delavec prvi slovenski filmar mecen ljubitelj novosti ki se je rodil leta 1864 v drakovcih pri mali nedelji pohod je spremljala malonedeljska konjenica in domacin s starodobnim vozilom »bagijem« kjer so se lahko pohodniki po zelji del poti peljali anton vrbnjak 7 turisticna drustva dogaja se kje je meja ker drustvo ohranja kulturno dediscino smo se letos prijavili na razpis evropskega kmetijskega sklada za razvoj podezelja ­ podpora prireditvam nvo na obmocju las-lin 2010 in si sesili obleke kot so jih nosili nasi predniki ter se z njimi tudi predstavili drugi dan kulturnih dnevov smo gostili benesko gledalisce predstavljen je bil tudi trinkov koledar v juliju je bil organiziran mednarodni balinarski turnir poleg domacih ekip sta se turnirja udelezili tudi ekipi iz hrvaske in italije avgusta se vsako leto udelezimo praznika brusacev v reziji drustvo ze nekaj let izvaja akcijo ocenjevanja cvetja z namenom polepsati ugled vasi obiskujemo tudi clane drustva ki v tekocem letu praznujejo okroglo obletnico in jih simbolicno obdarimo konec oktobra letos 24 10 2010 organiziramo spominski pohod na globocak ki je bil letos ze deveti po vrsti posvetimo ga vsem padlim vojakom in civilnim zrtvam vojne in vseh vojn v ks kambresko in obcini kanal ob soci ob koncu leta pripravimo razne delavnice za otroke praznovanje dedka mraza in obdaritev otrok foto simon princic ob 60-letnici ld radenci razvitje prapora razvitje praporja ld radenci foto radivoj ravnik panorama kambresko ob obisku nasega kraja vas bodo pricakali prijazni domacini ogledali si boste tudi znamenitosti kot so slap savinka fontana iz leta 1916 etnoloski muzej lukceva hisa susilnici sadja ­ pajstvo zasebni muzej pri g buciku in vaska korita vas kambresko je krizisce kamor greste lahko v brda v dolino reke idrije v benecijo in v muzej na prostem na kolovratu besedilo dora ravnik clani lovske druzine radenci so pri lovskem domu v boracevi praznovali 60 let delovanja ter razvili nov drustveni prapor ze leta 1978 so se radenski lovci pobratili z lovci iz ld tolmin in ljubinj kar je bil takrat edinstven primer v sloveniji ob tej priloznosti je predsednik lzs mag srecko felix krope kriticno omenil da zgodba o koncesiji za trajno gospodarjenje z divjadjo se ni koncana lovci smo v prvi vrsti skrbniki okolja in na leto opravimo za okoli milijon prostovoljnih ur kar je primerljivo s celotnim delom petsto zaposlenih delavcev staresini jubilantov antonu safaricu pa je predal priznanje lzs za 60-letno delo na podrocju varstva narave in gojitve divjadi navzoce sta pozdravila tudi staresinka pobratenega ld tolmin dolores carga ter staresina ld ljubinj jozef leban v prisotnosti devetih praporscakov s prapori je sledilo slovesno razvitje prapora ld radenci na katerem je zapisano »lovec ­ gojitelj divjadi« obesanje trakov na prapor ter zahvala staresine safarica botrom ter darovalcem zlatih zebljickov besedilo in foto dani mauko lipov list oktober 2010

[close]

p. 8

cerklje dobile tic 8 dogaja se turisticno-informativni center v petrovcevi domaciji na krvavski cesti sredi cerkelj je dobro obiskan namenjen je turistom in drugim obiskovalcem ter vsem prebivalcem obcine cerklje na gorenjskem ponuja vse potrebne informacije o gostinstvu kulturi sportu in turizmu v cerkljah in okolici poleg tega pa se brezplacno e-tocko ter koticek z lokalnimi izdelki domace in umetnostne obrti vodi ga simona vodlan ki skrbi tudi za razvoj in promocijo turizma ter organizacijo dogo crncu domacini lovili ribe s krzaki ali rocno vzdolz potoka pa je bilo mnogo lesenih mostov ki so sluzili za razne prevoze kmeckih pridelkov kot so drva spravilo lesa sena ali otave kot spomin na nekdanje case se je ohranilo nekaj mlinov in lesenih mostov pri mali polani streljaj od copekovega mlina pa sameva most ki ga je zob casa ze mocno nacel za ohranitev in spomin na nekdanje kmecke case naj bi se ta most v bodoce popravil in usposobil za voznjo ali hojo po njem kajti gre za turisticno in kulturno dediscino obcine velika polana pri lesenem mostu je tudi izvir naravne pitne vode kjer se mimoidoci in turisti radi ustavljajo odzejajo spomladi pa si na tem obmocju lahko naberejo zascitene rdece zvoncke besedilo in foto bojan zerdin prvo kulinaricno tekmovanje v kuhanju büjte repe petrovceva domacija v srediscu cerkelj kjer so prostori tic-a nekoc je bila büjta repa v prekmurju v casu kolin obvezna jed ki so jo poleg ostalih dodatkov skuhali iz dveh glavnih sestavin in sicer mesnatih svezih svinjskih kosti in prosene kase jed je kulinaricna posebnost prav zato ker je tesno povezana s kolinami in je bila na jedilniku za kosilo ali vecerjo na dan kolin pa se kaksen dan ali dva pozneje klasicna prekmurska specialiteta »büjta repa« je morala biti vcasih cimbolj zabeljena torej mastna zato so za pripravo uporabljali svinjsko mast zaseko lahko tudi kislo smetano in ponekod celo bucno olje izrocilo pravi da je veljalo posebno pravilo iz büjte repe se namrec ni smelo kaditi manj ko se je kadilo bolj je bila mastna in s tem toliko boljsa dkov odprt je od ponedeljka do petka od osme do sestnajste ure v galeriji petrovceve hise pa so vseskozi najrazlicnejse predstavitve in zanimive razstave tako so v ponedeljek 16 avgusta zvecer ob navzocnosti uglednih gostov in obiskovalcev odprli zanimivo razstavo antona sedeja iz zeleznikov z naslovom »izza grajskih vrat dvorca strmol« ki jo je pripravil unesco klub cerklje pod vodstvom prizadevne predsednice daniele mocnik besedilo in foto janez kuhar klavrna podoba lesenega mostu potok crnec ki izvira pri bratoncih in se izliva v reko ledavo je se vedno neokrnjen kot nekoc gre za zasciteni vodni vir potoka ki je se vedno ohranjen kot naravni vir pitne vode v preteklosti je ob njem stalo veliko potocnih mlinov ki so mleli psenico koruzo in druge zitarice nekateri mlini pa so imeli tudi oljarne takih mlinov je cedalje manj eden takih pa je copekov mlin v mali polani nekoc so v potoku zmagovalna ekipa kuharjev iz gostisca zvezda beltinci tako je letos drustvo strk velika polana ­ drustvo za sport turizem razvoj in kulturo slovenije ­ v sportnem centru poljana v veliki polani pripravilo poletni pomurski festival ki se ga je na razlicnih prireditvah v tednu dni na zacetku avgustu udelezilo preko 30 tisoc obiskovalcev v okviru prireditev pa so prvic pripravili tekmovanje v kuhanju büjte repe pri cemer so zaorali ledino na tovrstnem kulinaricnem podrocju kuhanje büjte repe je pod strokovnim vodstvom in budnim ocesom ocenjevala komisija v sestavi predsednik joze horvat vodja kuhinje v termah lendava tatjana buzeti iz zavoda za zdravstveno varstvo murska sobota ter jasna casar iz drustva za zascito in promocijo prekmurskih dobrot disi po prekmurju ob koncu prvega kuhanja büjte repe so se razglasili najboljse prvo mesto in zlato »kihalnico« sta prejela kuharja bojan vincec in david kelenc iz gostisca zvezda beltinci besedilo in foto bojan zerdin klavrna podoba lesenega mostu cez potok crnec pri mali polani lipov list oktober 2010

[close]

p. 9

nov turisticni produkt ­ avsenikova poroka v begunjah je bilo v soboto 11 septembra posebej veselo v organizaciji gostilne in restavracije avsenik se je zgodila prav posebna predvsem pa nostalgicna avsenikova poroka ki je zdruzila tradicijo glasbo kulinariko in seveda ljubezen borut in natasa sta svoj da izrekla dvakrat ­ najprej v muzeju avsenik potem pa se v bliznji begunjski cerkvi pred tem pa so uvod v novo turisticno zgodbo priredili clani medgeneracijske folklorne skupine bohinj s svojo srango rojstva danes 53-letne jozefe ki se je ze kot otrok zaljubila v roze vsak dan jim nameni najmanj uro casa da se ji oddolzijo z vso svojo lepoto in razkosnostjo »mnoge je v mrzlih zimah potrebno zascititi predvsem pospraviti v klet in garazo a tudi to ni tezko,« nam skromno pove jozefa ki dejansko zivi v pravem raju besedilo in foto o b 9 dogaja se hilarij zakljucil rekordni podvig radovan skubic hilarij ultramaratonski kolesar je konec avgusta v termah snovik zakljucil svoj rekordni podvig 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord zemlje ko je v 90 dneh prevozil 26.785 kilometrov na cilju so ga pricakali partnerji projekta in prijatelji ki so mu pripravili prav poseben sprejem devetdeset dni zapored prav vsak dan znova od 1 junija pa vse do 29 avgusta se je hilarij ne glede na vremenske razmere izpred najvisje lezecih eko term pri nas podal na priblizno 300 kilometrov dolgo pot ta ga je iz term snovik vodila preko kamnika mengsa domzal dola pri ljubljani litije smartnega pri litiji bogensperka ivancne gorice muljave zuzemberka dolenjskih toplic novega mesta otocca sentjerneja kostanjevice brezic krskega brestanice sevnice radec zidanega mosta hrastnika trbovelj zagorja ob savi ter nazaj proti domzalam mengsu kamniku in snoviku kjer je kolesarjenje vsako jutro zacel in v vecernih urah tudi zakljucil zupanom obcin na obmocju trase je tekom poletja hilarij predajal posebne listine s katerimi so se obcine zavezale k skrbi za ohranjanje naravnega okolja in odgovornemu ravnanju s skupnimi viri listine je podpisalo vseh 20 zupanov obcin preko katerih je potekala hilarijeva trasa torej zupani obcin kamnik domzale menges dol pri ljubljani litija smartno pri litiji ivancna gorica zuzemberk dolenjske toplice novo mesto sentjernej kostanjevica na krki brezice krsko sevnica radece lasko pa tudi hrastnik trbovlje in zagorje ob savi srecna mladoporocenca ko so se na zapravljivcka oziroma dva voza ob mladoporocencih zavihteli se nekateri svatje in clani gorenjskega kvinteta ki so skrbeli za glasbo in zabavo vse tja do jutranjih ur je vzdusje spominjalo na nekdanji kar malce nostalgicni cas tako nevesta in zenin kakor tudi folklorniki in glasbeniki so bili obleceni v narodne nose prav tako kot je bilo to v modi takrat ko se je zacela avsenikova glasba prepoznavna doma v evropi in po celem svetu prav zato je avsenikova poroka pomembna etnoloska prireditev ki jo spremljata odlicna avsenikova glasba in prav tako odlicna kuhinja avsenikove gostilne na prireditvi se je predstavil tudi muzej lectar ki je poskrbel za konfete harmonike iz lecta r p paradiz v slovenskih goricah jozefa lorber iz froleha pri sveti ani v slovenskogoriski obcini se lahko pohvali z enkratnimi rozami stanovanjska hisa in vsi drugi objekti so dobesedno v cvetju in zelenju in tako je prakticno vse od v 90 dneh je hilarij s kolesom prevozil vec kot 26.000 kilometrov jozefa lorber v svojem raju lipov list oktober 2010

[close]

p. 10

10 dogaja se poganjanje pedalov so spremljali okoljevarstveno naravnani dogodki na temo gozdov voda in ozracja hilarij pa je sodeloval tudi na razlicnih lokalnih dogodkih zadnji dan kolesarjenja ­ v nedeljo 29 avgusta 2010 ­ se je udelezil kar dveh prireditev in sicer valvasorjevih viteskih iger na gradu bogensperk in poletnega sejma v senozetih kjer je okoljsko listino predal zupanu obcine smartno pri litiji in zupanu obcine dol pri ljubljani pri koordinaciji spremljevalnih dogodkov so sodelovale razlicne institucije center za razvoj litija zveza ekoloskih gibanj slovenije zavod za gozdove slovenije turisticna zveza slovenije in drustvo za razvoj in varovanje geossa projekt »90 dni kolesarjenja za zeleni rekord zemlje« je bil vkljucen tudi v akcijo slovenija kolesari 2010 ki ze deseto leto skrbi za siritev slovenske kolesarske vrste za prihodnje leto hilarij nacrtuje nov podvig in sicer bo po evropski pespoti e7 v spanijo s kolesom odpeljal vodo iz slovenije tam bodo v okviru dogodka evropohod 2010 predstavniki vseh drzav simbolicno zlili vodo v skupni vodnjak podporo hilariju pri njegovih projektih je izrazil tudi predsednik republike slovenije danilo türk ki je v svojem sporocilu zapisal da je preprican da »sta vasa vztrajnost ter disciplina lahko vzor mnogim saj dokazujete da sta trdna volja in predanost cilju tisti vrednoti ki besede spreminjata v dejanja vas dosezek si zasluzi vso pozornost in cestitke.« besedilo a s foto boris miksic svatba je potekala v pravem prekmurskem vzdusju se je odvijal na brodu reke mure v izakovcih mladoporocenca je spremljala stevilna botrina »posvarbice« ljudske izakovske pevke na gostijo so prisle tudi prekmurske ciganice romkinje kar je dalo car in pomen gostiji za glasbo je poskrbela nekdanja skupina muzikantov ki je pred leti mnozicno igrala na pravih prekmurskih gostijah igrali so predvsem stare ljudske pesmi kot so sotis in samarjanka kolo in druge pesmi v projektu prikazovanja prekmurskega gostüvanja je sodelovalo okoli 40 domacinov iz vasi izakovci besedilo in foto bojan zerdin zarijada v moravskih toplicah v moravskih toplicah je pred tremi hoteli ­ prestige ajda in livada ­ potekala velika kulinaricna prireditev zarijada ze druga po vrsti je prestizno tekmovanje kuharjev in kuharic v pripravi jedi na zaru na mihaelov sejem na blokah bloke so dobile leta 1421 samostojno faro z zavetnikom sv mihaelom verjetno jim je bila takrat dana tudi pravica do vsakoletnega mihaelovega sejma pisni vir ki prica o sejmu ki se je odvijal ze v srednjem veku je petdeset let mlajsi vendar govori o ze uveljavljenem sejmu o sejmu se je razpisal tudi janez vajkald valvasor in pravi da je trajal tri dni na sejem so hodili iz bele krajine pa iz cicerije liburnije in od drugod zgodovinarji so si enotni da je sodil med najpomembnejse sejme na krajnskem zmagovalci zarijade tekmovanju je svoje znanje pokazalo 12 ekip iz pomurja in drugih koncev slovenije ki so jedi na zaru pripravljali pod nadzorom strokovne ekipe ki jo je vodil danilo kozar besedilo in foto bojan zerdin prekmursko gostüvanje v okviru letosnjih poletnih büjraskih dnevov na otroku ljubezni v izakovcih so med drugim predstavili delcek ljudske kulture obicaj prekmurskega gostüvanja karksno je bilo nekoc »porocni obred« pa lipov list oktober 2010 mihaelov sejem je prinesel zivljenje na bloke.

[close]

p. 11

povojni casi sejmarstvu in privatni iniciativi niso bili naklonjeni sejem je tako uspesno propadel turisticno drustvo bloke ga je pred tremi leti pricelo ponovno ozivljati tako se je letos na zadnjo nedeljo v septembru zbralo v novi vasi ki je sredisce blok kar nekaj tisoc obiskovalcev in imeli so kaj videti in kupiti bloske gospodinje so prodajale ekoloske kmetijske pridelke od zit je bilo bilo moc kupiti piro in tritikalo bloke pa slovijo po zelo okusnem krompirju tudi tega ter se druge poljscine so bile na razpolago gospodinje pa so skupaj z gostinci ponudili zelo pestro izbiro domace kulinarike od znamenite bloske kolerade domacega sira in slascic pa do bloskih cevapcicev domaci izdelovalci suhe robe so prikazali izdelavo le-te dogajanje pa so zelo popestrili kovaci z lokovca in clani aero kluba iz postoj-ne ki so s sabo pripeljali jadralno letalo vrabec ki je v pionirski dobi jadralnega letalstva krasilo blosko nebo kmetija ranc bloke pa je s sodelovanjem konjeniskega kluba organiziralo tekmovanje v spretnostnem jahanju ki je se posebej navdusevalo stevilne obiskovalce seveda pa tudi blaga siroke potrosnje ni manjkalo in prodajali so pravi kitajci pravo kitajsko robo turisticno drustvo odlicno sodeluje z obcino bloke ki si je spomin na mihaela in njegov sejem izbrala tudi za obcinski praznik letos nas je financno podprla tudi tzs preko razpisa za sofinanciranje turisticnih prireditev seveda smo hvalezni obema donatorjema besedilo in foto stane korenjak dijo s prostovoljnim delom so ocistili okolico obnovili korito uredili brezine in tlakovali dostop na cesto ker so vaski vodnjaki vedno predstavljali srecisce ljudi in vir ljudskih informacij so uredili licno klop kjer bo prilika tudi sedaj malo posedeti ter se kaj pogovoriti da so obnovitvena dela tako lepo uspela je zasluga slikarja misa strmana ki je vaski zet in je izdelal nacrt obnovitvenih del ter jih tudi vodil vascani so tako mlakuzo preuredili v pravi biser mimo vodnjaka pa vodi krpanova pot ki pa je tako dobila se dodatno kulturno vsebino pa se posebna zanimivost na dnu vodnjaka neprestano dotekajo hkrati z izvirom vode tudi skrivnostni zracni mehurcki ti se nato dvignejo ter na gladini razpocijo skrivnosti pojavljanja teh mehurckov doslej se ni razlozil nihce besedilo in foto stane korenjak 11 dogaja se ko prleki in prekmurci potegnejo za vrv prostovoljno gasilsko drustvo vucja vas in kajak-kanu klub krog sta letosnje turisticno poletje popestrila ze s 16 srecanjem prekmurcev in prlekov rdeca nit pa je bilo vlecenje vrvi cez reko muro socasno sta organizatorja pripravila se niz zabavno-saljivih iger denimo ple obnovljen studenec v ravniku na blokah zmagovalna ekipa prekmurcev zanje po jekleni vrvi cez reko muro brodu in obrezju levega in desnega brega reke mure pletena vrv s katero se vsako leto pomeri ekipa prlekov in prekmurcev je bila do zadnjega napeta in ob bodrenju in spodbujanju gledalcev je letos imela vec srece ekipa prekmurcev ki je prleke »potegnila« v reko muro tako se je dosedanji rezultat vlecenja vrvi 7 7 nagnil v prid prekmurcem pri cemer so slednji novi rezultat 8 7 kronali z velikim veseljem besedilo in foto bojan zerdin vas ravnik je dobila nov vodnjak leta 1891 je grof auersperg dal vasi ravnik zgraditi lep kamnit vodnjak z napajaliscem v zameno ker so vascani odstopili zemljisca za izgradnjo ceste v isko ta vodnjak je kar celo stoletje sluzil vascanom za vse potrebe po vodi vendar casi se spreminjajo in vascani so dobili vodovod v hise in hleve od takrat je vodnjak sameval se zarascal in postajal le raj za zabe lani pa so se vascani domislili da to neugledno mlako ponovno urelipov list oktober 2010

[close]

p. 12

svetovni dan turizma 2010 12 dogaja se turizem in biodiverziteta 27 septembra je v novem kongresnem centru wellness parka potekala drzavna obelezitev svetovnega dneva turizma tudi letos sta ministrstvo za gospodarstvo direktorat za turizem in slovenska turisticna organizacija slovesno in tematiki ustrezno obelezila svetovni praznik turizma tudi v sloveniji letosnja tema je bila »turizem in biodiverziteta« rdeca nit obelezitve tega tudi za slovenski turizem pomembnega dne pa je vloga cebel medu in cebelarstva v turisticni ponudbi slovenije generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo mag marjan hribar »turizem je hitro rastoca dejavnost ki je odvisna od okolja v katerem se izvaja hkrati pa nanj tudi pomembno vpliva naravno okolje je nujni pogoj uspesnega razvoja turizma in zaradi izjemnega pomena njegove ohranitve so drzave clanice svetovne turisticne organizacije na zasedanju generalne skupscine kot letosnjo temo ob svetovnem dnevu turizma dolocile »turizem in biodiverziteto« v d direktorja slovenske turisticne organizacije mag maja pak »slovenci zivimo v dezeli ki je posebna tudi na podrocju ki je pravzaprav predpogoj za biotsko raznolikost to je na podrocju cebelarstva slovenija je dezela kranjske cebele in kakovostnih cebeljih pridelkov ter cebelarskih turisticnih poti med se vse bolj uveljavlja tudi v ponudbi wellnessa prepricana sem da turisticna ponudba in produkti ki bodo vkljucevali te izjemne posebnosti na inovativen nacin ­ taki ki crpajo iz lokalnih posebnosti lokalnih virov produkti z minimalnim negativnim vplivom na okolje postajajo zmagovalci v vse ostrejsem konkurencnem boju na evropskem in svetovnem turisticnem trgu.« direktor thermane in ministrica za gospodarstvo med saditvijo lipe kot je bilo izpostavljeno posebej medonosnega drevesa 27 septembra praznujemo svetovni dan turizma in sicer vse od leta 1980 saj je generalna skupscina svetovne turisticne organizacije pri organizaciji zdruzenih narodov na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut datum hkrati sovpada s koncem glavne turisticne sezone na severni polobli in njenim zacetkom na juzni namen praznovanja je osvescanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene socialne kulturne politicne ter ekonomske vrednote nosilna tematika letosnjega svetovnega dneva turizma je »turizem in biodiverziteta« pri cemer je po priporocilu svetovne turisticne organizacije unwto kot »rdeca nit« ob razlicnih dogodkih in obelezitvah poudarjena predvsem tematika biodiverzitete slovenija se z vec kot 22.000 zivalskimi in rastlinskimi vrstami uvrsca med naravno najbogatejse okolje v evropi nujno za ohranitev te biotske raznovrstnosti pa je ohranitev predpogoja nase narave ­ ohranitev cebel prav zato so ob letosnji nosilni tematiki stopile v ospredje tudi cebele mag marjan hribar mag darja radi mag maja pak mag roman matek in joze protner med osrednjo slovestnostjo v laskem podpredsednik tzs mag joze protner »za turisticno drustveno organizacijo je nosilna tematika letosnjega svetovnega dneva turizma »turizem in biodiverziteta« s priporocilom spostovanja meril trajnostnega razvoja turizma ki lahko prispeva k njegovi ohranitvi od nekdaj poglavitno vodilo ze pred skoraj poldrugim stoletjem so k razvoju turizma pomembno prispevala olepsevalna ponekod so jih imenovali tudi tujsko prometna drustva ustanovljena v posameznih turisticnih krajih letosnja tema svetovnega dneva turizma »turizem in biodiverziteta« je tesno povezana z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti katerega namen je povecati zavedanje ljudi o pomenu biodiverzitete za clovestvo in zivljenje za zemlji leto sovpada s sprejetim ciljem vlad v letu 2002 da do leta 2010 dosezejo bistveno znizanje stopnje zmanjsevanja biotske raznovrstnosti besedilo in foto r p ob dnevu turizma so rekli ministrica za gospodarstvo mag darja radi »ceprav turizem z umescanjem svoje infrastrukture v okolje nanj na razlicne nacine tudi vpliva pa lahko s spostovanjem kriterijev trajnostnega razvoja vpliva tudi na ohranitev okolja in biodiverzitete zavzemamo se za taksne turisticne aktivnosti v destinacijah in lokalnem okolju ki so okoljsko sprejemljive in ne ogrozajo biotske pestrosti temvec jo na primeren nacin vkljucijo v oblikovanje turisticne ponudbe kjer jih ustrezno ovrednotijo ter s tem zagotovijo tudi prihodek in delovna mesta v lokalnem okolju.« pozivam oblikovalce slovenske turisticne ponudbe da vzamejo razvoj turizma v sozvocju s spostovanjem okolja kot izziv in cilj delovanja lipov list oktober 2010

[close]

p. 13

13 branka in dusan belsak v gostinski sobi pod portretom revolucionarja in alpinista slavka carmana orlje gnezdo kulinaricnih uzitkov slavkov dom tam na golem brdu kjer so si nekoc planinci ustvarili svoj dom za paberkovanje o pohodnih podvigih in je nekoc predstavljal polovico poti med ljubljano in polhograjskimi dolomiti tam kjer je med drugo svetovno vojno stala karavla po obronkih sosednjih hribov je potekala meja med nemcijo in italijo najdete danes prijazno hiso dobrih jedi in prijazne besede ki sredi orjaskih dreves in na hribu z razgledom daje zavetje cloveku zeljnemu kratke pavze od stresnega zivljenja vzdusje prave gostilne z dobro hrano in pijaco ter nepogresljivo toplo besedo je vse od leta 1997 v rokah druzine belsak slavkov dom je soncna tocka razgledna tocka in tocka kulinaricnega gusta 11 km iz ljubljane dusan belsak doma iz haloz kjer so ljudje blize zemlji in blize drug drugemu skupaj z zeno branko vodi in upravlja prenovljeno a ne povecano gostilno predano in s filozofijo da je gostinstvo nacin zivljenja v ospredju je dnevna in sezonska hrana ob nedeljah ponujajo »a la carte« sestavine so najskrbneje izbrane domace in sveze suhomesnate proizvode delajo sami in polproizvodov razen ponfrija ne kupujejo poudarek je na toplih predjedeh in glavnih kroznikih ki jih pripravljajo po trenutnem navdihu ali po izbiri gosta z jedilnega lista rdeca nit ponudbe pa predstavljajo doma pecena telecja kraca ocvrt piscanec struklji jedi iz dobro ulezane govedine od predjedi pa pecen radi s panceto rezanci s tartufi rizota z jurcki in mnogo drugih jedi ki jih narekuje sezona gostilna 396 m nad morjem z velikim parkiriscem in urejeno okolico kjer gostje lahko sedejo v okolje narave in kjer je vse prirejeno tudi za zabavo otrok igrala ponija je odprta vsak dan razen v ponedeljkih od 11 do 21 ure golo brdo 8 1215 medvode tel 01/36 11 242 http www.gostilnabelsak-slavkovdom.si lipov list oktober 2010

[close]

p. 14

14 martinovanje vino vedno kri zemlje ko jesen pod svoj zlati plasc skrije zaklad vitis vinifere vitis vinifera je znanstveno ime rastline ki je naso dezela zapredla sam bog ve kdaj ze nasi predniki pa so jo upogibali presajali cepili gojili negovali in trgali njene socne plodove ter iz divjih trt vzgojili in donegovali celo vrsto odlicnih vin poznamo preko 600 vrst vinske trte vendar se le okoli 20 vrst goji za pridelavo grozdja za zibelko vinogradnistva velja vzhodno sredozemlje k prvim vinogradnikom na evropskih tleh pa pristevamo grke na sedanjih arabskih tleh pa so to bili fenicani in egipcani znameniti hamurabijev zakonik izpred 4.000 let vsebuje zapis ki je prepovedoval cezmerno uzivanje vina krcmarje pa opozarjal na prepoved tocenja slabega vina vinska trta kraljica grozdja vinska trta uspeva v zmernem pasu severne in juzne poloble spada med najstarejse listnato rastlinje in se ponasa z zgodovino ki je starejsa od cloveka v preteklosti so bila obdobja ko se je razsirila v pokrajine kjer si je danes resnicno ne moremo zamisliti na grenlandijo in aljasko nasi daljni predniki so poznali divjo vinsko trto in v prastarih cloveskih bivaliscih so arheologi odkrili velike kolicine grozdnih pesk vinska trta se je razbohotila po raznih dezelah in celinah ter vinogradnistvo povzdignila v sotvorca clovekove zgodovine vinska trta je zapredla stevilne dezele sveta ter vinogradnistvo povzdignila v sotvorca cloveske zgodovine slovenski vinogradi slovenija je razdeljena na tri vinorodne dezele in stirinajst vinorodnih okolisev vinorodne dezele se med seboj razlikujejo po vinski zgodovini vinski kulturi obicajih sortni sestavi klimatskih in pedoloskih pogojih itd skofovski obred na martinovanju alkohol hrana ali strup kaj je vino vino je prek vinske trte dobljena vodna razstopina kislin grozdnega in sadnega sladkorja beljakovin vitaminov disavnih in mineralnih ter drugih za cloveski organizem koristnih snovi ki so jih glivice in druge drobnozivke predelale in pozlahtnile v vino brez lipov list oktober 2010 dvoma pri zmernem uzivanju je vino zgolj hrana in zdravilo pa se nekaj je potrebno ­ da je vino dobro to je vedel ze hamurabi ki je pred 4.000 leti v svojem zakoniku s katerim je hotel uravnati zmernost v pitju krcmam prepovedal tocenje slabega vina s cimer je spodbudil pitje dobre in zato zdrave rujne kapljice vino je najbolj zlahtna pijaca izpod rok cloveka tako kot so si vina razlicna po aromi in cvetici vonjavi so si razlicna tudi po vsebnosti alkohola vsebujejo od 8,5 do 14 odstotkov alkohola zato ce jih

[close]

p. 15

15 martinovanje pogled iz lendavskih goric inovativni pristop za zmanjsanje stroskov goriva uzivamo zmerno blagodejno vplivajo na telo in duso ter polepsajo posebne trenutke nasega zivljenja ko je enkrat v kozarcu le koliko je posod v katere nalivamo to srcno kapljo zemlje oplemenitene s toploto sonca kupa casa kelih korec putrih kreblica barigla stefan cutara bilikum vrc pitni glaz polic steklenka pletenka kad sod mu dolocimo znacaj in temperament ter poiscemo njegove vrline pri ocenjevanju videza vina opazujemo cistost bistrost in barvo mlada vina se ponasajo s svetlimi barvami starejsa z izrazitejsimi rdeca vina naj bi imela prozorno rubinasto barvo temna barva pa oznacuje vina bogata z izvlecki pri ocenjevanju vonja govorimo o vinu z intenzivno aromo iz aromaticnega grozdja in vinu z blago aromo ki ga pridobivamo iz manj aromaticnega grozdja vonj vpliva tudi na okus vina ki ga oblikuje cela ustna votlina posebej pa jezik ker posreduje obcutek za slano sladko kislo in grenko ce ob pokusnji zaznamo prijetno skladno celoto smo z vinom lahko zadovoljni in lahko si ga privoscimo da bo uzitek pri gustiranju in pitju vina popoln je treba upostevati nekaj temeljnih pravil povezanih s temperaturo vina izbiro kozarcev in serviranjem sploh pa je potrebno vedeti kdaj ga bomo uzili ob kaksni priloznosti ter kako ga bomo druzili z jedmi god 25 maja ko so morali nekoc vinogradniki svojim gospodarjem oddajati vinsko desetino kmetje so se zelo bali slabe vinske letine ki naj bi jo napovedalo slabo vreme na dan svetega urbana obicaji slavje in procesije ki so sledili so se ponavadi koncali zvecer v gostilni prekomerno pijancevanje pa je privedlo do tega da jih je cerkev prepovedala sveti rok bil je patron vinogradnikov zlasti na stajerskem k njemu so se zatekali s prosnjo da obvaruje trto pred razlicnimi boleznimi bil je tudi zascitnik proti kugi zato so obolelim za lajsanje bolecin polagali na rane liste vinske trte sveti martin martinovanje to lepo navado vinarjev so zaceli pred leti ozivljati najprej zelo sramezljivo v vecjih vinskih kleteh ko so na pokusino mladega vina povabili clane zadruge in poslovne partnerje zdaj vse bolj ozivljajo stare sege ponekod sicer ze nekoliko pozabljene vendar polne folklornega bogastva to je potrebno ohranjati saj kaze na nacin zivljenja nasih prednikov ki so ob trsem delu in tezkem zivljenju imeli veliko smisla za zivljenjske radosti cas grozdja to cudovito sadje lahko jemo presno lahko ga stisnemo v sok ali pa ga presamo in mu dovolimo da zavre v most ob nadaljnem alkoholnem vrenju in filtriranju se iz njega pocedi vino poznamo belo grozdje v resnici rumenkasto ali rumenozeleno in rdece pravzaprav temno modro rubinasto vijolicno ali rdeckastomodro ter razlicne sorte trte ki dajejo grozdje razlicnega okusa posledicno pa tudi razlicna vina grozdje v nasih krajih dozori med koncem avgusta in zacetkom oktobra ko je tako dalec iz goric in vinogradov zadoni vesela pesem bracev cas ko iz grozdja nastaja vino pa je clovek ze od nekdaj pospremil z razlicnimi obicaji ki v najvelicastnejso ceremonijo izzveni z martinovanjem pravim praznikom vinogradnikov vinarjev in enologov posode za vino vino so najprej shranjevali v kozje mehurje in amfore ki se jima je ze kmalu pridruzil tudi leseni sod prvi so hrastove sode izdelovali kelti pred vec kot 2.000 leti in se danes so leseni sodi nenadomestljivi za zorenje kakovostnih in vrhunskih vin kljub temu da ima les svoje dobre in slabe lastnosti danes je vse vec vina spravljenega v inex posodah vinska etiketa beseda etiketa izvira iz francije kjer »etiquette« pomeni klin na katerega so na francoskem dvoru obesali poseben list papirja na katerem je bil zapisan posebni vrstni red odlicnikov ki ga je moral vsakdo spostovati ljudje so se tako prilagajali »etiquetti« ta pa je na vinske steklenice zajadrala v zacetku 19 st vinogradniki in vinarji pa so ta naziv samo prevzeli saj je beseda pomenila nekaj imenitnega etiketa na vinu je danes pravzaprav izkaznica vina delitev vin po kakovosti · amizno vino je najmanj kakovostno vecinoma ni sortno in je n pogosto narejeno iz grozdnih sort ki ne dosezejo sladkorne stopnje za kakovostno vino zato je dovoljeno dodatno sladkanje · akovostnovinojenarejenoizgrozdja,kijeobranovpolnizrelosti k njegova sladkorna stopnja pa se giblje med 70 in 85° oe 14,2-17,0 g/l vsebovati mora 6 do 10 g skupnih kislin/liter tudi pri kakovostnih vinih je dovoljeno dodatno sladkanje · rhunskovinojevinonajvisjekakovosti;grozdje,izkateregajepri v delano je obrano v polni zrelosti oz prezrelosti sladkorna stopnja mora biti nad 85° oe tako kot pri kakovostnih vinih pa odvisno od sorte vrhunskega vina 6 do 10 g skupnih kislin/liter vrhunsko vino se ne dosladkava lipov list oktober 2010 bogovi vina grki so vino imenovali »oinos« rimljani so mu nadeli ime »vinum« mi pa smo naredili svojo izpeljanko in ga krstili za vino in ker nobena pomembna stvar za zivljenje od nekdaj ni ostajala brez bozjega blagoslova so boga ki cuva vino grki imenovali dioniz rimljani pa bakh v cast teh bogov so prirejali velika slavja in o njih so pisali v mnogih knjigah jih upodabljali na slikah in kipih ter jih nasploh castili ob stevilnih prilikah zascitni patroni vinogradnikov sveti urban papez urban ki je zivel v 3 st in nosi v svojih rokah praviloma grozd ob preganjanju kristjanov ga je dal obglaviti cesar mark avrelij ima

[close]

Comments

no comments yet