Revija Lipov list december 2016

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

 DECEMBER 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Digitalna trženjska kampanja STO Potepanja Moja Ljubljanica Trendi Na čajanki pri grofu Blagaju Inovativno Razgledni stolp Vinarium Foto: Dunja Wedam/arhiv Turizem Ljubljana

[close]

p. 2

Izlet s kopanjem in kosilom, degustacijo mineralne vode v pitni dvorani ter ogledom oljarne Kocbek 16C,9en0a € na osebo • Sprejem skupine pred Vrelčnim paviljonom Zdravilišča Radenci • Kmečka malica z domačo zaseko in ocvirkovim namazom z dodatkom žlahtne kapljice ali soka v gostilni Park • Voden ogled Zdravilišča Radenci z degustacijo zdravilne mineralne vode neposredno iz izvira in predstavitev ponudbe Zdravilišča Radenci • Voden ogled z degustacijo v oljarni, kjer pridelujejo vrhunsko bučno olje in razne izdelke iz bučnega olja in bučnih semen (možen nakup) • Kosilo v gostilni Park • Kopanje v termalnem kompleksu na 1.460 m2 vodnih površin • Skupinska telovadba v bazenu NA VOLJO SO TUDI DRUGI IZLETI. Pri organizaciji se prilagodimo in organiziramo celoten izlet po vaših željah. Informacije in rezervacije: tel.: 02 520 27 17, e-pošta: branko.smodis@zdravilisce-radenci.si www.shr.si

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Prednovoletna Ljubljana UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Maja Pak, direktorica STO, o digitalizaciji trženja slovenskega turizma 04-06 FOKUS  TD Radenci: Upihnili so šestdeset svečk TD Breza Pragersko Gaj: Od »pumpnhausa« do edinih jaslic na vodi 12-15 TURIZEM SMO LJUDJE  Boštjan Luštrek, Javni zavod Sotočje Medvode: Za prostovoljno delo nadure in dopust 16-17 TZS  Zlata kuhalnica: Letos so mladi spoznavali Prekmurje 18-19 KULINARIČNI KOTIČEK  Gostišče Grič, Šentjošt nad Horjulom 32-33 ZELENI ZGLEDI  Na obisku pri zeliščarki: Malce abraščice v žepu in amorček bo izstrelil puščico 36-37 POD DROBNOGLEDOM  40 Republiški Turistični drobnogled TZS: Obilno sneženje naj ne bi presenetilo zimskih služb SKOK NA TUJE  Leto 2017 bo v Nemčiji v znamenju Luthra in reformacije 42 Lepe božične praznike in srečno novo leto 2017 Letošnje krompirjeve počitnice sem znova preživela v Finale Ligure, letovišču na italijanski Ligurski obali, nekje na pol poti med Genovo in francosko Nico, sicer pa enem najbolj znanih gorskokolesarskih središč na svetu.Tukaj je tudi zadnja tekma vsakoletne svetovne serije v enduru – športu, ki združuje vse prvine gorskega kolesarjenja, predvideva pa tudi razgibane spuste po ure­ jenih kolesarskih trasah v naravi. To so tudi ključni razlogi, da v Finale Ligure, kjer se hribi dvigajo skorajda iz morja, zahaja čedalje več ljubiteljev gorskega kolesarjenja in spustov. Ti so tukaj speljani po dolgih, vijugavih in razgibanih enoslednicah (single trails) v gozdovih in po ogolelih planotah, poraščenih z zimzelenim rastjem in s po­ gledom na Sredozemsko morje. V Finale Ligure sem kolesarila že novembra lani in med letošnjimi prvomaj­ skimi prazniki. Niti ob prvem niti ob drugem obisku se tamkajšnji ponudniki gorskokolesarskih paketov niso mogli pritoževati nad brezdelnostjo. A ob koncu letošnjih prvonovembrskih praznikov so morali biti izčrpani. Število ljubiteljev še zlasti spuščanja po urejenih gorskokolesarskih trasah v naravi očitno raste kot konoplja. Na cestah, ki se iz mesta vijejo do najbolj prilju­ bljenih izhodišč za spuste po številnih trasah, so vsak dan ves dan vozili kom­ biji agencij, ki pripravljajo vodene pol- ali celodnevne ture ali samo zago­ tovijo prevoze tistim, ki se raje spuščajo samostojno. Pri tem je treba dodati, da na trasah kljub velikemu številu kolesarjev ni nikoli gneče; srečanja med počasnejšimi in hitrejšimi niso nikoli napeta – vzajemno spoštovanje spo­ sobnosti drugih spontano zagotavlja užitkarske in predvsem varne spuste. Kar je za turizem še zlasti zanimivo, pa je demografska struktura kolesarjev.Ta bi bržkone presenetila vsakogar, ki tega športa ne pozna in ki je prepričan, da kolesar z integralno čelado, ki mu prekriva skorajda ves obraz, in ščitniki na kolenih in komolcih ne more biti drugega kot »nori adrenalinec« s psihološko motnjo neobčutljivosti za telesne poškodbe. Mlad ali v krizi srednjih let. Napaka. Starostno mejo bi glede na opažanja postavila tam nekje v zgodnja šestdeseta – tako za moške (ki jih je sicer več) kot za ženske. Ni malo družin z otroki v nižjih razredih osnovne šole. In po trasah se ne spuščajo samo super spretni in taki brez hitrostnih zadržkov. In tukaj je za vse, ki se ukvarjajo s tu­ rizmom, še zelo pomembna informacija: kot je zadovoljno dejal lastnik ene tamkajšnjih agencij – kolesarji so izjemno dobri potrošniki. Število ljubiteljev gorskega kolesarjenja bo zagotovo naraščalo tudi v pri­ hodnje. Kaj to pomeni za Slovenijo? Glede na njene danosti in možnosti za ambiciozen razvoj gorskokolesarskega turizma izjemno priložnost, ki pa je zavoljo znanih razlogov (trdovratne zakonodajne omejitve) ne zmoremo uresničevati niti približno tako smelo, kot bi jo lahko.  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku februarja. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja 2017 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: arhiv STO Maja Pak, direktorica STO, o digitalizaciji trženja slovenskega turizma Uspešno digitalno »ustvarjanje novih spominov« Slovenska turistična organizacija je novembra končala največjo digitalno trženjsko kampanjo v slovenskem turizmu doslej: I feel Slovenia – Make New Memories (Ustvarite nove spomine). Z njo je nagovorila 19 držav v 12 jezikih, v okviru kampanje je objavila blizu 850 oglasov in nekaj več kot sto videoposnetkov. Ključni namen kampanje, ki jo je začela aprila letos v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom, je bil povečati prepoznavnost in ugled slovenskega turizma, okrepiti njegovo konkurenčnost in utrditi znamko I feel Slovenia. STO je v kampanjo vložila 2,4 milijona evrov. Kampanja I feel Slovenia – Make New Memories je potekala na 12 evrop­ skih trgih oziroma skupinah trgov (Italija, Nemčija, Avstrija, Češka, Skandi­ navija, Francija in Švica, Velika Britanija in Irska, Madžarska, države članice Beneluksa, Hrvaška, Srbija, Ruska federacija) ter v Združenih državah Amerike in Kanadi. Njen cilj je bil doseči vsaj 150 milijonov prikazov oglasov na vseh spletnih in mobilnih portalih, Googlovem prikaznem Lipov list - December 2016 omrežju in iskalnem oglaševanju ter vsaj 50 milijonov uporabnikov Face­ booka, milijon uporabnikov Instagrama, dva milijona uporabnikov VKon­ takte in 400.000 uporabnikov Twitterja. S kampanjo je STO želela pridobiti vsaj 100.000 novih všečkov na svoji strani Facebook, 20.000 novih sledilcev na Instagramovi strani, 10.000 na strani VKontakte in 10.000 na strani Twi­ tter. Na iskalnikih Google inYandex je bil cilj doseči vsaj 300.000 unikatnih

[close]

p. 5

obiskov, na Googlovi prikazni mreži pa 200.000. Na kanalu YouTube je bilo načrtovanih vsaj tri milijone prikazov videooglasov. O kampanji je sredi novembra (tik pred koncem kampanje) sprego­ vorila direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak. Kako ste zadovoljni s kampanjo? Z rezultati kampanje smo zelo zadovoljni. Njeni cilji so ne samo doseženi, temveč preseženi. Dosegli smo več kot 40 milijonov različnih oseb naših ciljnih skupin z oglaševanjem na najpo­ membnejših tujih spletnih portalih, naši oglasi so se prikazali že več kot 270.000.000-krat, cilj je bil torej presežen za 80 odstotkov. Vsi cilji so preseženi tudi pri pridobivanju všečkov. Z oglaševanjem na Face­ booku in VKontakte smo že pridobili več kot 240.000 novih všečkov. Naš Facebook profil je imel na začetku okoli 150.000 všečkarjev, zdaj jih ima že skoraj 390.000. Skupni doseg akcije na Facebooku je več kot 50 milijonov – za celotno obdobje kampanje. Digitalizacija je prinesla bistveno večje možnosti za trženje po vsem svetu – to je zagotovo ena njenih ključnih prednosti; kako se to odraža v trženju slovenskega turizma? Slovenska turistična organizacija je že ob osamosvojitvi avgusta leta 2015 med svoje ključne prednostne naloge uvrstila usmeritev v digital­ no trženje. Izvedli smo reorganizacijo STO in vzpostavili steber vsebin­ skega digitalnega trženja. To zagotovo prinaša številne prednosti in priložnosti. Naj naštejem le ključne: oglaševanje je cenovno ugodnejše in ponuja zelo veliko možnosti izpostavitve, ne samo z nagovorom v be­ sedi, temveč tudi s fotografijo, video posnetkom ali virtualno resničnostjo. Hkrati je takšno oglaševanje natančno merljivo, kar tržnikom omogoča dosledno analiziranje rezultatov dela in optimizacijo trženja. Poleg tega prilagojeni filmi in oglasi omogočajo, da učinkoviteje nagovorimo ciljne segmente, ki jih zanimajo točno določene stvari. Kakšno je sicer razmerje v trženju slovenskega turizma: digitalni vs. klasični mediji oziroma trženjski kanali? Naj med številnimi tržno-komunikacijskimi aktivnostmi, ki jih izvajamo v tujini, poudarim ključne: predstavitve na turističnih sejmih in borzah, izvedbo delovnih srečanj (workshopov) med slovenskim turističnim gospodarstvom in tujimi organizatorji potovanj, oglaševalske kampan­ je v različnih medijih – televizijske oglaševalske kampanje, oglaševanje na zunanjih površinah, v tiskanih in elektronskih medijih ter seveda čedalje pomembnejše digitalne kampanje na svetovnem spletu in so­ cialnih omrežjih. Pri izbiri medijev imamo vedno pred očmi značilnosti ciljnih skupin, ki jih nagovarjamo. Digitalnemu trženju namenjamo že več kot 40 odstotkov trženjskega proračuna. Če povzamem: STO pri tržno-komunikacijskih aktivnostih uporablja splet klasičnih in digital­ nih trženjskih orodij s posebnim poudarkom na inovativnem vsebin­ skem digitalnem trženju. V vseh teh aktivnostih pa se odražajo elemen­ ti znamke I feel Slovenia, pozicijskega slogana »Zelena, aktivna, zdrava Slovenija« in zgodb slovenskega turizma. Kateri pa so ključni kanali komunikacije, če se omejiva zgolj na digitalno trženje? Najpomembnejši kanal komuniciranja je zagotovo uradna spletna stran slovenskega turizma slovenia.info, saj predstavlja celotno turistično ponudbo Slovenije na enem mestu. Pogosto je prva točka ogleda potencialnih turistov v fazi raziskovanja in odskočna deska do destinacijskih spletnih strani ali do konkretnih turističnih ponudnikov. Spletna stran slovenia.info je tudi stična točka vseh naših preostalih lastnih medijev, kot so družabna omrežja in novičniki. Prek prvih poskušamo nagovoriti in navdušiti naše potencialne goste, za več in­ formacij pa jih vodimo do naše domače spletne strani, kjer jim ponu­ dimo podrobnejše informacije. Najpomembnejše družabno omrežje STO je Facebook, kjer nam je z uspešnim upravljanjem v zadnjih petih letih in digitalnim oglaševanjem uspelo pridobiti že skoraj 400.000 sledilcev. Drugo najpomembnejše družabno omrežje postaja Insta­ gram. Izjemna rast števila uporabnikov v zadnjem letu (skoraj 300-od­ stotno povečanje sledilcev) kaže na izjemno zanimanje uporabnikov za ta medij. Instagram Feel Slovenia je v zadnjem letu dni po številu sledilcev celo prehitel Twitter Feel Slovenia, ki ga upravljamo dve leti dlje kot Instagram. Objavljamo tudi vsebine blogerjev, vendar pa je nji­ hova priljubljenost rahlo upada, saj so se klasičnim blogerjem pridružili vlogerji (videoblogerji).Ti so zelo močni pri komuniciranju na družabnih omrežjih, kar jim zagotavlja ne samo odzivnost (všečki), temveč tudi vpletenost in neposredno interakcijo. Intenzivno komuniciramo tudi na kanalu YouTube in poslovnem družbenem omrežju LinkedIn. Kljub izjemni pomembnosti digitalizacije v turizmu pa je o njej znanje med turističnimi ponudniki pogosto še razmeroma skromno ... Dejstvo je, da se informacijsko-komunikacijska tehnologija izjemno hitro spreminja, prav tako vedenje potrošnikov, in temu ni lahko slediti. Znanje slovenskega turističnega gospodarstva na tem področju res ni optimalno, se pa v zadnjih letih izboljšuje. Imamo že nekaj zelo dobrih primerov obvladovanja digitalnega trženja. STO vsako leto pripravlja izobraževanje in usposabljanje na to temo, tudi motivacijsko srečanje, na katerem sodelavci izvedejo vrsto praktičnih predstavitev aktivnosti STO. Letos je bilo v okviru Dnevov slovenske­ ga turizma v Radencih. Slovenski turistični forum je bil poleg tega v celoti namenjen digitalnemu trženju. Lahko poveste kaj več o načrtih na področju digitalnega trženja v prihodnje? V sklopu aktivnosti v povezavi z vsebinskim digitalnim trženjem na STO poteka prenova uradnega spletnega portala slovenskega turizma slo­ venia.info, ki bo postal temeljna komunikacijska platforma z odzivnejšim in sodobnejšim dizajnom, preprostejšo uporabniško izkušnjo in prilagoditvijo vsebine za mobilne naprave. Poteka tudi nad­ gradnja komuniciranja na družabnih omrežjih; njen cilj je povečati število sledilcev tudi na podlagi integracije z digitalnimi kampanjami. STO ima svoj profil na Facebooku (Feel Slovenia), Twitterju (Feel Slove­ nia, Slovenia Tourism), LinkedInu (Slovenian Tourist Board), kanalu You­ Tube (l Feel Slovenia) in na Instagramu (Feel Slovenia). Nadgrajen je že obstoječi sistem e-novičnikov in neposrednega digitalnega komu­ niciranja; je še bolj personaliziran in strukturiran glede na segmente ciljnih skupin. Na spletnem portalu so v sklopu TTA – Turistične tisko­ vne agencije integrirane novice, ki delujejo tudi kot sistem e-novičnika, STO je poleg tega na portalu vzpostavila digitalno obliko revije za menedžment in trženje v turizmu Tur!zem. V sklop prenove spletnega portala spadajo tudi digitalne izvedbe različnih vsebinskih katalogov. Tudi v letu 2017 bo vsebinsko digitalno trženje med ključnimi ak­ tivnostmi STO. Nadaljevali bomo svetovno digitalno kampanjo, opti­ mizacijo novega portala slovenia.info, preoblikovanje skrbniške mreže za vsebinsko podporo portalu, sistematično načrtovanje in produkcijo vsebin, segmentacijo vsebin po emitivnih trgih, nadgrad­ njo strategije nastopa na družabnih omrežjih in intenzivnejše komu­ nikacije, oblikovanje strategije mobilnega digitalnega nastopa in razvoj mobilnih aplikacij. Vzpostavili bomo medijska globalna part­ nerstva, nadaljevali projekt ambasadorjev slovenskega turizma in iz­ vajali usposabljanje slovenskega turističnega gospodarstva za učinkovito digitalno komuniciranje. In še trženje slovenskega turizma na splošno: katere so ključne smernice, ki ga bodo krojile v prihodnjih letih? Tudi v prihodnje je v jedru naših tržno-komunikacijskih in promocijskih aktivnosti Slovenija kot zelena, zdrava, aktivna, varna, butična trajnost­ no naravnana inovativna destinacija za petzvezdična doživetja. Inova­ tivnemu trženju, kamor uvrščamo tudi uporabo digitalnih tehnologij in osredotočenost na vsebinsko digitalno trženje, bomo dajali pose­ ben pomen. Ključni trije pojmi, ki bodo zaznamovali naše aktivnosti v prihodnje, so torej: trajnostno, inovativno in digitalno. 5 Lipov list - December 2016 Intervju

[close]

p. 6

6 Intervju Foto: Bobo/arhiv STO Tudi v prihodnje trženje Slovenije kot zelene, zdrave, aktivne, varne, butične trajnostno naravnane inovativne destinacije za petzvezdična doživetja Trajnostno oziroma zeleno bo tisto, kar bo prežemalo sleherno našo aktivnost. Z usmeritvijo v zeleni turizem namreč krepimo tržni položaj in ugled Slovenije kot turistične destinacije in širše. Pomemben korak naprej je bilo oblikovanje Zelene sheme slovenskega turizma in vesela sem, da že imamo 17 zelenih destinacij z znakom Slovenia Green Des­ tination in 11 zelenih ponudnikov. Velike korake na področju trajnost­ nega razvoja nam priznava tudi tujina, saj je bila letos septembra naša država kot prva na svetu po merilih Global Destinations ocenjena s kar 96 od 100 mogočih točk in je tako postala vzorčni model za ves svet. V začetku novembra se je Slovenija na svetovni turistični borzi v Lon­ donu uvrstila tudi med finaliste prestižnega priznanja Global Sport Tourism Impact Award, Bled pa je prejel priznanje za športno turistično mesto leta 2016. To dodatno potrjuje pravilnost naše usmertive v ak­ tivni turizem, kar ustreza našemu osrednjemu pozicijskemu sloganu. Med našimi ključnimi cilji je tudi spodbujanje nastanka odličnih, inova­ tivnih in kreativnih turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, s katerimi bomo lahko nagovarjali ciljne skupine višjega dohodkovne­ ga razreda. Zavedamo se, da so takšni proizvodi pogoj za uspešno trženje Slovenije kot destinacije za petzvezdična doživetja. Tudi v letu, ki je pred nami, bomo izvajali preostale aktivnosti za pred­ stavitev in trženje Slovenije kot turistične destinacije: v tesnem sodelo­ vanju s slovenskim turističnim gospodarstvom se bomo tudi v prihod­ nje predstavljali na 45 sejmih in borzah, organizirali delovna srečanja, predstavitve Slovenije turističnim agentom in študijska potovanja za tuje novinarje in agente. Med ključnimi promocijskimi aktivnostmi bo tudi v prihodnje izvajanje oglaševalskih kampanj na izbranih tujih trgih. Velik pomen dajemo tudi udeležbi in predstavitvi Slovenije kot turistične destinacije v okviru gospodarskih delegacij na tujih trgih. Osrednja tematika prihodnjega leta bodo zdrave vode, intenzivno pa potekajo tudi priprave na dveletno tematiko kulturnega turizma v letih 2018 in 2019. Na Dnevih slovenskega turizma v Radencih je bilo omenjeno, da bo STO začela nagovarjati potencialne turiste po motivu prihoda. Lahko poveste kaj več o tem? Slovenijo obišče skoraj tri milijone tujih obiskovalcev na leto. Motivi, zakaj so za svojo počitniško destinacijo izbrali prav Slovenijo, so različni. Nekateri iščejo mir in sprostitev, ki ju najdejo v naravi ali v enem številnih zdravilišč, drugi so željni zabave, spoznavanja mest in kulture, tretji iščejo adrenalinske užitke. Obiskovalci Slovenije se med seboj tako primarno razlikujejo glede na potovalni motiv, sekundarno pa tudi glede na način organizacije potovanja, prenočitvene želje, doživetja, ki jih želijo izkusiti, in tudi glede na znesek, ki so ga priprav­ ljeni nameniti za potovanje. Ker si želimo gosta čim bolje razumeti in ga pravilno nagovoriti že v začetni fazi načrtovanja potovanja, smo se na STO lotili projekta segmentacije trga: identifikacije ciljnih skupin slovenskega turizma. Cilj projekta je opredelitev značilnih oziroma tipičnih »person« posameznih ciljnih skupin. Izoblikovali smo profile 12 person, ki se med seboj razlikujejo glede na motiv obiska (primarni, sekundarni), pričakovanja, povezana z destinacijo, vire informacij, način potovanja, izbiro prenočitvenih zmogljivosti, način rezervacije in dolžino trajanja potovanja. Teh 12 person bo strateška osnova za pri­ hodnje trženjske aktivnosti, namenjene posameznim ciljnim skupinam turistov, njim prilagojenim nagovorom in komunikacijskim kanalom. Omenili ste že svetovno turistično borzo v Londonu (WTM London); je bilo tudi letos na njej digitalizaciji namenjeno tako veliko pozornosti kot v prejšnjih letih? Tudi na letošnji borzi je bil velik poudarek na pomenu digitalizacije v turizmu. Zaznali smo trend nadaljevanja komuniciranja prek družabnih omrežij in uporabe teh platform v tržno-komunikacijske namene, še večji pomen in uporabo oblikovanja in produkcije video­ vsebin, čedalje večji pomen oblikovanja mobilnih strategij za čim učinkovitejši nastop po mobilnikih ter usmerjenost v oblikovanje vse­bin kot način komuniciranja, tako imenovano »native« oglaševanje in ne taksativno navajanje dejstev.  Mateja Gruden Več o kampanji: www.slovenia.info (Poslovne strani) Lipov list - December 2016

[close]

p. 7

V javni obravnavi je osnutek novega zakona o 7 spodbujanju razvoja turizma Aktualno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v začetku decembra predalo v javno obravnavo osnutek novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Ključne novosti, ki jih predvideva, so: izjeme pri splošni ureditvi organiziranja turističnih paketov, dvig turistične takse, spremembe pogojev za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov ter povezanih potovalnih aranžmajev in deregulacija poklicev turistični vodnik in turistični spremljevalec. Organizacija turističnih paketov Turističnih paketov, ki trajajo manj kot 24 ur in ne vključujejo prenočevanja (izlete) ter turistične pakete, ki so ponujeni ali občasno izvedeni na nepridobitni podlagi samo za zaključene skupine pot­ nikov, ne bodo veljale določbe poglavja, ki bo urejalo pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov. S tem je podana rešitev za zaplete, ki so nastajali pri orga­ niziranju šolskih, društvenih in podobnih izletov zaradi ne dovolj jasne zakonske opredelitve turističnega aranžmaja. Turistična taksa Dvig turistične takse je po mnenju MGRT nujen, saj je le tako mogoče zagotoviti dodatni finančni vir za spodbujanje razvoja turizma na državni in občinski ravni. Najvišji znesek turistične takse se bo z 1,265 evra zvišal na 2 evra oziroma 2,5 evra (lahko bo tudi nižji ali enak se­ danjemu, odvisno od odločitve občine). Turistična taksa se bo še na­ prej določala v točkah. Po tem predlogu bo nova vrednost točke 0,25 evra. Višino turistične takse bo občina lahko določila v razponu od 2 do 8 točk, v občinah, kjer so v nastanitvenih objektih v minulem letu imeli vsaj 750.000 prenočitev (v letu 2015 sta bili taki občini dve: Piran in Ljubljana), pa v razponu od 2 do 10 točk. Turistična taksa se bo obračunala v enotnem skupnem znesku, nato pa se bo delila med občine in Slovensko turistično organizacijo za trženje celotne turistične ponudbe Slovenije v tujini. V novem osnutku je poleg tega predvidena sprememba zaraču­ navanja turistične takse za lastnike počitniških hiš in počitniških stanovanj ter plovil v turističnih privezih. Kakor so poudarili na MGRT, s tem odpravljajo dolgo sporno plačilo takse, ki je bilo vezano na lastništvo objekta in je vplivalo na lastnike vikendov v turističnih občinah, turistične takse pa sploh ni bilo mogoče plačati po dejan­ skih prenočitvah. Takso bo po novem mogoče plačati v pavšalnem letnem znesku, ki ga bo plačal lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, ali pa po dejanskem številu prenočitev, o čemer se bo odločil lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, ki bo moral svojo odločitev sporočiti pristojnemu občinskemu organu. Organiziranje in prodaja turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev Predlog novega zakona ohranja obveznost pridobivanja licenc za or­ ganizatorje potovanj in turistične agente. Pogoji za organizatorje po­ tovanj in turistične agente, z izjemo zahteve za zavarovanje v primeru insolventnosti, pa so zelo poenostavljeni oziroma opuščeni. S tem MGRT odpravlja administrativna bremena in poenostavlja pogoje za opravljanje dejavnosti. Poklica turistični vodnik in turistični spremljevalec Oba poklica bosta deregulirana. MGRT pri tem sledi usmeritvi Vlade RS, da se zmanjša število reguliranih dejavnosti in poklicev, tudi na področju turizma. Med državami Evropske unije kar 18 držav ne regu­ lira poklica turistični vodnik, turistični spremljevalec oziroma vodja poti. Med argumenti za deregulacijo so tudi sodobni trendi na področju turizma. Kot so pokazale aktualne raziskave, se je sodobni turist spremenil. Ne uporablja več posrednikov, klasično turistično vodenje čedalje bolj nadomeščajo sodobna digitalna orodja oziroma aplikacije, kar poklic turističnega vodnika postavlja v povsem nov položaj. Na MGRT so prepričani, da bodo lahko turistični vodniki, ki svoje delo dobro opravljajo, to počeli še naprej. Povpraševanje s tem ne bo zamrlo, le država ne bo več urejala tega področja. Turistični vodniki bodo še vedno lahko vodili doma in v drugih državah (ob dokazilu izkušenj), dobrodošlo bo tudi izobraževanje s področja turističnega vodenja. Organizator potovanja bo moral pri vsaki izvedbi turističnega pake­ ta doma in v tujini za vsako organizirano skupino posebej zagotoviti osebo, ki udeležence spremlja po vnaprej določenem programu ter zanje opravlja organizacijske in tehnične storitve ves čas trajanja turističnega aranžmaja (vodja poti). Kar zadeva kakovost vodenja, so izkušnje držav, ki so deregulirale ta poklic, pokazale, da deregulacija ni vplivala na kakovost storitev. Organizatorji potovanj namreč poskrbijo za kakovost vodenja oziroma usposobljene turistične vod­ nike ne zaradi administrativne zapovedi, temveč zaradi lastnih poslovnih interesov. Osnutek predloga bo v javni obravnavi 40 dni.  L. L. Lipov list - December 2016 Foto: Pixabay

[close]

p. 8

8 Aktualno Začela se je smučarska sezona Smučarska sezona se je na nekaterih slovenskih smučiščih že začela, skladno z napovedmi predstavnikov Zbornice gorskih centrov, Združenja slovenskih žičničarjev in GIZ Pohodništvo in kolesarjenje ter nekaterih večjih smučarskih središč na novinarski konferenci konec novembra, na kateri so predstavili razmere in novosti na slo­ venskih smučiščih v novi sezoni. Konec novembra so bili upravljavci žičniških naprav in smučišč pripravljeni na prihajajočo smučarsko sezono in v pričakovanju prvih obilnejših snežnih padavin ali dovolj nizkih temperatur, ki omogočajo umetno zasneževanje (padavin sicer ni bilo, so bile pa temperature dovolj nizke, da so lahko ponekod zasnežili prve proge in odprli smučišča). Večjih naložb v žičničarstvu v tem letu ni bilo, so povedali na novinarski konferenci; upravljavci žičniških naprav in smučišč so poskrbeli predvsem za boljšo urejenost smučišč in dodatno ponudbo na njih, pa seveda za zanesljivost in varnost naprav. V prejšnji sezoni so se vsa večja slovenska smučišča vključila v projekt skupnih smučarskih vozovnic; med slovenskimi smučarji so bile še zlasti priljubljene družinske vozovnice. Kakor so povedali na novinar­ ski konferenci, je prodaja teh vozovnic za novo sezono spodbudna in kaže na vidno povečanje zanimanja zanje. Veliko dela pa čaka pristojne na področju promocije in trženja večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tujim gostom, ki pridejo v Slovenijo za več dni. Zbornica gorskih centrov in Združenje slovenskih žičničarjev sta tako v sodelovanju s Slovensko turistično or­ ganizacijo letos predstavila slovensko smučarsko ponudbo v Londonu in Varšavi. V želji po boljši prepoznavnosti slovenskega gorskega turiz­ ma in predvsem smučanja pa sta se dogovorila za tridnevno izmenja­ vo za imetnike enotnih sezonskih smučarskih vozovnic Active Slovenia s katalonskim smučiščem Masello s srbskimi smučišči.  L. L.  Foto: Iztok Medja/arhiv STO Dvajset let združenja žičničarjev Pred dvema desetletjema je bilo v Cerknem ustanovljeno Združenje slovenskih žičničarjev – gospodarsko interesno združenje (ZSŽ-GIZ). Nje­ govi ustanovni člani so bili ATC Kanin, Hotel Cerkno, RTC Golte, RTC Kr­ vavec, SK Branik Pohorska vzpenjača in Žičnice Vogel - Bohinj, Smučarska zveza Slovenije in IBO, s. p. Poslanstvo združenja je bilo predvsem pove­ zovanje gospodarskih dejavnosti članov v obliki poslovnega, promocij­ skega, posvetovalnega in izobraževalnega sodelovanja. Po dvajsetih letih delovanja združenja so gospodje, takrat direktorji omenjenih smučarskih centrov, na slovesnem srečanju (spet) v Cerk­ nem ocenili, da je združenje več kot upravičilo svoj obstoj. Kljub za­ dovoljstvu ob opravljenem delu pa čaka združenje vrsta izzivov, med katerimi so najpomembnejši implementacija evropske uredbe o žičniških napravah v lokalno zakonodajo, ureditev statusa žičniške infrastrukture in financiranje te s strani širše skupnosti. Če tega ne bo, grozita slovenskemu gorskemu turizmu nadaljnja stagnacija in izgu­ ba konkurenčnosti v mednarodnem merilu.  A. P. Na fotografiji (od desne proti levi): Miro Pretnar, Gorazd Bedrač, Aleš Uršič, Roman Šturm, Dušan Božičnik, Lovro Sodja in Miran Ciglič  Foto: Danilo Brecelj Lipov list - December 2016

[close]

p. 9

9 Aktualno V Sloveniji nova evropska pešpot E12 Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS) je v sodelovanju z Obalnim planinskim društvom Koper in Mestno občino Koper v soboto, 10. decembra, slovesno odprla slovenski del evropske pešpoti E12. Nova evropska pešpot E12 se iz Španije, Francije in Italije nadaljuje na slovenski in hrvaški obali, zatem pa poteka do Črne gore, Grčije in končno do vzhodnega Sredozemlja. V Sloveniji se vije od Škofij do Sečovelj. Slovenski odsek je dolg malo manj kot 50 kilometrov, za kar potrebujemo od dva do tri dni hoje, in ima tri kontrolne točke z žigi – v Ankaranu, Strunjanu in Sečovljah. V Strunjanu se E6 sreča z E12 in skupaj nadaljujeta pot do hrvaške meje. Skrbnik nove evropske pešpoti bo Obalno planinsko društvo Koper ob pomoči KEUPS. V Evropi se vije dvanajst evropskih pešpoti (v skupni dolžini okoli 60.000 kilometrov), med njimi tri tudi čez Slovenijo: E6, E7 in E12. Poti s severa na jug ali z vzhoda na zahod najizvirneje povezujejo Evropo in vabijo k hoji čez hribe in doline, iz regije v regijo. V Sloveniji skrbi za 1000 kilometrov evropskih pešpoti Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), ki so jo ustanovili Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije. »Poslan­ stvo komisije je vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh, uveljavljanje javnega in državnega interesa za evropske pešpoti v Sloveniji, širjenje ideje hoje v naravi v obliki popotništva in turizma, seznanjanje popotnikov z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično po­ nudbo, populariziranje gozdov Slovenije in njihovega pomena za tu­ rizem, prispevanje k promociji popotništva in spodbujanju trženja v tu­ rizmu na podeželju, prispevanje k razvoju podeželja, populariziranje varovanja narave, okolja in lastnine v naravnem okolju, sodelovanje v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu ter uveljavljanje evropske pešpoti kot sestavine turizma,« je pojasnil predsednik KEUPS Jože Prah. V deželi pohodnikov in planincev je nova evropska pešpot tudi drago­ cena turistična pridobitev. »Nova pot bo tudi prispevek k razvoju turistične infrastrukture območja in promociji turistične regije, saj bo po­ hodnike popeljala skozi tri obalna mesta in mimo številnih turističnih objektov, ki so za takšenturizem nepogrešljivi,« poudarja Jože Prah. Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, mu ob tem pritrjuje: »Slovenija je pohodniška destinacija, ki ponuja vrsto kakovostnih turističnih proizvodov. TZS si s svojimi društvi želi, da bi bila ponudba pohodništva še bolj živa in prepletena z zgodbami. Veseli nas, da odpira­ mo novo evropsko pešpot E12, ki nas bo še bolj povezala z Evropo.«  L. L.  Foto: Jože Prah 2. MEDNARODNI Poskrbimo za zdravje! sejem sodobne medICIne 6. - 8. 4. 2017, Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si Lipov list - December 2016

[close]

p. 10

10 Aktualno Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga sestavlja 24 držav podpisnic Konvencije o varovanju nesnovne kul­ turne dediščine, je na svojem rednem letnem zasedanju v Adis Abebi v Etiopiji sprejel odločitev o vpisu Škofjeloškega pasijona na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na njem je bilo do letošnjega zasedanja 314 elementov, je ob seznamu nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati, in registru dobrih primerov najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v svetu. Pri pripravi nominacije so sodelovali: predstavniki Škofje Loke, Slo­ venskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine Slovenije in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo. Mednarodno koordinacijo pa so opravili slo­ vensko veleposlaništvo v Parizu v vlogi stalnega predstavništva pri Unescu, Slovenska nacionalna komisija za Unesco in ministrstvo za zunanje zadeve. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija predvidoma oddala še tri nominacije za vpis na reprezentativni seznam, v postopku vred­ notenja pa je nominacija tradicionalnega obhoda kurentov. TTA  Foto: J. Skok/arhiv STO Sejem Naturo v mednarodnem letu trajnostnega turizma Naturo, 4. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, bo prihod­ nje leto od 21. do 23. aprila v Gornji Radgoni, na naravnem križišču Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in širše evropske regije. Na njem bodo ponudniki trajnostno usmerjenega turizma predstavili izdelke, storitve in zamisli za aktivno in zdravo druženje z naravo. Na­ turo bo ljubiteljem aktivnosti v neokrnjeni naravi predstavil zelene destinacije s privlačno trajnostno turistično ponudbo, ideje za ak­ tivne počitnice ali izlete v naravi. Ponudil jim bo pohodniške in kole­ sarske potepe, planinske in tekaške ture, taborjenje, ježo konjev, re­ kreativne in adrenalinske športe v naravi, razvajanje v naravnih zdraviliščih, velnesu in na turističnih kmetijah. Povabil jih bo k sodelo­ vanju na delavnicah z različnimi vadbami za telo in duha ter jih razva­ jal s pestro ponudbo regionalne kulinarike in kulturnega turizma. S prikazi alternativnih in starodavnih praks zdravilstva bo pripomogel k odkrivanju narave in boljšega počutja doma in v sebi. Ponujal pa bo tudi naravno kozmetiko, sadike ter opremo za vrtnarjenje. Sejem lovstva in ribištva bo sejem Naturo povezal z drugimi oblikami druženja z naravo. Kot čedalje pomembnejši del trajnostnega turiz­ ma pa bodo sejem popestrile tudi predstavitve skrbi za tehnično dediščino, delavnice tradicionalnih domačih obrti ter razstava staro­ dobnih vozil »Avto-moto klasika«.  L. L. 4. MEDNARODNI SEJEM AKTIVNOSTI IN ODDIHA V NARAVI 21. - 23. 4. 2017, Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si Lipov list - December 2016

[close]

p. 11

11 Aktualno Foto: Milan Skledar Mitja Bervar, predsednik državnega sveta, je podelil priznanje naj prostovoljcu Pavlu Grozniku. Pavel Groznik, naj prostovoljec leta 2016 V ponedeljek, 5. decembra, so v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše prostovoljce« v letu 2016. Med njimi je letos tudi Pavel Groznik, dolgoletni društveni delavec; v prostovoljstvo je vpet že pet desetletij. Aktiven je na različnih področjih širše civilne družbe. Kot odličen poz­ navalec zgodovine Višnje Gore, kjer živi, se nenehno zavzema za pre­ poznavnost domačega kraja in njegove okolice, s svojim delovanjem pa je pomembno prispeval tudi k širši prepoznavnosti občine Ivančna Gorica in slovenskega turizma. Dolga leta je član Turističnega društva Višnja Gora, več mandatov je bil tudi njegov predsednik. Že dve de­ setletji je član izvršnega odbora Občinske turistične zveze Ivančna Gorica in od leta 2007 tudi njen predsednik. Pri svojem delu si še zlasti prizadeva za širjenje turistične društvene organiziranosti in ustanavljanje novih društev (v okviru Občinske turistične zveze Ivančna Gorica deluje kar 12 turističnih društev). Prizadeva si za ure­ jenost krajev in čisto okolje, deluje tudi v občinskih in medobčinskih ocenjevalnih komisijah, več let tudi v ocenjevalnih komisijah projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Aktiven je tudi v organih Turistične zveze Slovenije. Prav tako je aktiven v organizacijskem odboru vsakoletnega pohoda po Jurčičevi poti, ki se ga udeleži več tisoč pohodnikov iz vse Sloveni­ je, je gonilna sila tradicionalnega praznovanja dneva državnosti na Polževem, sodeluje pa tudi pri drugih pomembnejših prireditvah lokalnega in širšega pomena. Je član več lokalnih društev, še posebno aktiven je v Društvu pri­ jateljev konj Višnja Gora, Planinskem društvu Polž Višnja Gora in Kul­ turnem društvu Janez Cigler Višnja Gora. Pavel Groznik je bil aktiven tudi na širšem družbeno-političnem področju. Več mandatov je bil predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora in en mandat tudi član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. S svojim dolgoletnim delovanjem na področju civilne družbe je prispeval pomemben delež k razvoju turizma in turistične društvene dejavnosti v občini Ivančna Gorica, pri svojem delu pa je vedno deloval povezovalno in z občutkom za prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. Za njegov prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji mu je Turistična zveza Slovenije leta 2005 podelila posebno priznanje z zlatim znakom. TZS Lipov list - December 2016

[close]

p. 12

12 Fokus Oktobra postavijo velike čarovnice, ki so že postale maskote kraja. Turistično društvo Radenci Upihnili so šestdeset svečk Med številnimi lepimi stvarmi, ki so se zgodile leta 1956, se v Radencih še zlasti radi spominjamo ene: ustanovitve turističnega društva. Njegov prvi predsednik, Hugo Kemer, je namreč že takrat uvidel, kako pomembno je povezovanje kraja s tedaj že zelo znanim zdraviliščem in podjetjem Radenska ter kako pomembna je skupna promocija za uspešen turistični razvoj celotnega kraja. V različnih obdobjih je bil turistični razvoj kraja različno uspešen; ko je Alfi Nipič napisal besedilo pesmi »V Radence pot me pelje, tam je mir, veselje ...«, ki jo je prepeval ansambel Slavka Avsenika, so bili Radenci zelo priljubljeno zdravilišče oziroma letovišče ne samo v nekdanji skup­ ni državi, ampak tudi v tujini. Privabljali so turiste ob blizu in daleč. Zagotovo, kajti kraj ima izpolnjene vse pogoje za uspešen turistični Pogled na kraj v času enega najstarejših maratonov v Evropi: Maratona treh src Legende pripovedujejo, da sredi pokrajine žitnih polj in vinorodnih gričev ob reki Muri pridni palčki pod zemljo utirajo pot mineralni vodi. Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn, ko je prvič obiskal Radence. Leta 1869 je z radensko slatino napolnil prvo steklenico; potem so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeškega v Rimu. Leta 1882 so Radence že obiskali prvi gostje. Tu so jih pričakali mineralna voda z naravnim ogljikovim dioksidom, termalni vrelci in prijazna bioklima. Zdaj te tri dejavnike dopolnjuje še anorganski peloid (fango). Lipov list - December 2016 razvoj, pri čemer pa sta izjemno pomembna povezovanje in sodelo­ vanje vseh, ki so vpeti vanj, pa seveda tudi vseh prebivalcev kraja. Turistično društvo Radenci (naša maskota je veverička Muki, ki je tudi postavljena v središču kraja) je pomemben povezovalec dogajanja in prireditev v kraju. Vse leto prirejamo prireditve, ki so postale že tradicionalne.

[close]

p. 13

13 Fokus Predsednica TD Radenci Karmen Žibret Kavčič in župan radenske občine Janko Rithtarič v družbi veveričke Muki na slavju ob 60-letnici društva. Tako v začetku leta (marca) pripravimo mednarodno pomursko salamijado, ki je bila letos že dvajseta zapovrstjo. Spomladi ocvetličimo krožišča in še nekatere druge površine v kraju, junija pa pripravimo v okviru občinskega praznika tekmovanje v kuhan­ ju štajerske kisle župe. Oktobra postavimo velike čarovnice, ki so že postale maskote kraja. Zelo odmevna in čedalje bolj obiskana je naša novejša prireditev Dobrodelni turistični ples. Vsako leto tudi darujemo dobrodelni znesek družini ali posamezniku, ki potrebuje pomoč. V adventnem času že desetletje postavljamo adventni venec in s tem napovemo začetek decembrskega doga­ janja. V tem času postavimo novoletno smreko in jo okrasimo ter tako sklenemo leto. Turistično društvo si prizadeva za dobro počutje domačih prebivalcev in seveda turistov, ki z veseljem prihajajo v naš kraj. Poleg znanega zdravilišča in mineralne vode jim lahko ponudimo lepe izlete v razgibano okolico, med vinograde (med njimi se lahko tudi zapeljejo s turističnim vlakcem), ter oglede in pokušnje v vinskih kleteh. Ob tej priložnosti vabim vse, ki si želite miru, lepe pokrajine, čudovitih sprehodov med vinogradi, dobre hrane in vina, da nas obiščete in si ob tem kajpak privoščite tudi razvajanje v zdravilišču.  Karmen Žibret Kavčič, predsednica TD Radenci  Foto: Dani Mauko Junija je v Radencih tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe Lipov list - December 2016

[close]

p. 14

14 Fokus Edini kraj v Sloveniji, ki ga v predprazničnem decembrskem času krasijo jaslice na vodi. Turistično društvo Breza Pragersko Gaj Od »pumpnhausa« do edinih jaslic na vodi TD Breza Pragersko Gaj je bilo ustanovljeno pred dvanajstimi leti in je s svojo dejavnostjo zelo obogatilo dogajanje in življenje v kraju in njegovi bližnji okolici. Več kot 150 članov združujejo skupne dejavnosti, prireditve in akcije. Med najpomembnejše naloge društva smo že ob ustanovitvi zapisa­ li: čistilne akcije v kraju; ohranjanje kulturne in naravne dediščine; pustovanje za otroke; sodelovanje z vsemi društvi in organizacijami v kraju; ocenjevanje okolja (zlati brezov list); razstave ročnih del in pred­ metov iz zgodovine kraja; delavnice za krajane; izdaja zloženke o kraju; izdaja razglednic Pragerskega; priprava brošure s starimi raz­ glednicami Pragerskega … Vsako leto se je porodila še kakšna nova ideja, tako da je dogajanje v kraju postajalo čedalje pestrejše in zanimivejše. Turistične zanimivosti Še zlasti smo ponosni na izdajo knjige o domačem kraju z naslovom Pragersko skozi čas, v kateri smo prestavili zgodovino kraja in objavili stare razglednice Pragerskega. Izdali smo tudi zbirko štirih razglednic in zloženko o zanimivih točkah domačega kraja. Leta 2008 smo od Slovenskih železnic dobili v upravljanje vodni stolp, pri nas mu pravimo »pumpnhaus«, ter ga uredili v muzejski prostor, kjer smo razstavili eksponate, povezane z železnico na našem območju. Nastanek Pragerskega je namreč tesno povezan z gradnjo železnice Dunaj–Trst, saj je v drugi polovici 19. stoletja, ko je z gradnjo tira proti Madžarski tod nastalo pomembno železniško križišče, kraj začel šele nastajati. V vodnem stolpu, ki je eden redkih v tem delu Evrope, si obiskovalci lahko ogledajo edi­ no parno črpalko v Evropi, ki jo je poganjala para, originalni kotel za pridobivanje pare in številne železniške eksponate. Za stolp Lipov list - December 2016 vestno skrbi Milan Lah. Po dogovoru z njim si lahko stolp vedno tudi ogledate. Ob železniškem prehodu že nekaj desetletij stoji muzejska parna lokomotiva, h kateri smo leta 2014 postavili zanimiv muzejski vagon iz leta 1900. Vagon je bil namenjen prevozu delavcev, je v celoti lesen, izdelali pa so ga v Gradcu. Tako lokomotiva kot vagon sta na ogled obiskovalcem kraja in pogosto se ob njem ustavijo tujci, ki obiščejo Strelski center Gaj, kjer prirejajo pomembna strelska tekmovanja na evropski in svetovni ravni. Aktivne sekcije Zaradi pestrosti programa in raznolikosti dogodkov smo delo društva oblikovali tudi z ustanovitvijo sekcij. Tako pod okriljem društva zelo aktivno delujejo Folklorna skupina Breza, Ljudski godci Cugeci, ročnodelska sekcija in sekcija podeželskih žena in mož, ki poskrbi za pogostitve na vseh naših prireditvah, njihovo spretnost pa poznajo tudi druga društva. Folklorna skupina vsako leto pripravi tradicionalno srečanje folklornih skupin, kamor povabimo dve ali tri gostujoče skupine, po navadi pa sodelujejo tudi najmlajši plesalci osnovnošolske folklorne skupine s Pragerskega. Prav tako folklorniki in folklornice pogosto gostujejo v bližnji in daljni okolici. Najbolj smo ponosni na njihov nastop na mednarodnem folklornem festivalu v Gornji Stubici na Hrvaškem, kjer so zastopali Slovenijo. Pogosto pa poslušalce razveseljujemo tudi ljudski godci Cugeci.

[close]

p. 15

Fokus 15 Ob železniškem prehodu stoji muzejska parna lokomotiva, h kateri so postavili muzejski vagon iz leta 1900. Folklorna skupina vsako leto pripravi tradicionalno srečanje folklornih skupin. Med najaktivnejšimi so v ročnodelski sekciji, ki vsako leto pripravi kar nekaj delavnic, rezultate pa predstavijo na razstavah v vodnem stol­ pu in muzejskem vagonu. Članice smo se zelo izurile v izdelavi cvetja iz krep papirja in pridobile zanjo tudi certifikat domače in umet­ nostne obrti. Letos smo pripravili izjemno odmevno razstavo cvetja iz krep papirja, na kateri so sodelovali razstavljavci in razstavljavke iz skoraj vseh koncev Slovenije, ogledalo pa si jo je več kot 1500 obisko­ valcev. Zato si želimo, da bi razstava postala tradicionalna. Sicer pa na Pragersko vabimo s tradicionalnimi prireditvami, ki smo jih sprejeli ne le domačini, ampak tudi obiskovalci iz različnih krajev. Tradicionalne prireditve Vselej je razigrano na otroškem pustnem rajanju, še zlasti pa smo ve­ seli, da se malim maškaram pridruži čedalje več odraslih, predvsem staršev. Rajamo vsako leto na pustni ponedeljek, saj je v preostalih dneh veliko pustnih sprevodov v bližnji okolici. Zelo zanimiva, čedalje bolj priljubljena in obiskana je prireditev ob spuščanju gregorčkov po potočku v kraju, ki jo po navadi pripravijo v nedeljo, najbližjo 12. marcu. Prav tako je tradicionalen pohod s Pragerskega v Pečke pri Makolah, ki ga končamo s prijetnim druženjem pohodnikov. Med potjo se ustavimo ob muzeju na Sagadinovi domačiji v Savinskem pri Makolah, ki je bila med vojno požgana in je zgorela skupaj z domačimi in nekaj partizani. Naslednja prireditev, na katero z veseljem vabimo, je martinovanje na prostem pred vodnim stolpom, kjer svoj pridelek predstavijo pred­ vsem domačini, in skupaj počastimo jesenskega svetnika. Še vedno pa smo edini kraj v Sloveniji, ki ga v predprazničnem decem­ brskem času krasijo jaslice na vodi. Pragersko ima kar nekaj glinokopov, ki so danes priljubljeni predvsem pri ribičih in ljubiteljih narave, saj ob ribniku v Gaju poteka tudi izjemno zanimiva učna pot. In ribniki kar kličejo po dodatni obogatitvi. Jaslice postavimo na ribnik v Gaju v so­ boto pred božičem, letos bo to 17. decembra ob 17. uri. Na ribniku ostanejo vse do treh kraljev in ogleda si jih kar precej obiskovalcev. Prijazno vas vabimo, da doživite vse zapisano; še zlasti vabimo na naše prireditve in na ogled zbirke v vodnem stolpu, muzejske lokomotive in vagona, pa še kakšna zanimivost vas bo pričakala v našem kraju.  Milena Furek  Foto: arhiv TD Breza Pragersko Gaj Članice društva so se izurile v izdelavi cvetja iz krep papirja in pridobile zanjo certifikat domače in umetnostne obrti. Lipov list - December 2016

[close]

Comments

no comments yet