Revija Lipov list oktober 2016

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list oktober 2016

Popular Pages


p. 1

 OKTOBER 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane Moja dežela – lepa in gostoljubna Najboljši se predstavijo Potep v zgodovino 110 let Bohinjske proge Zgodbe v turizmu Ko zakurijo v Peklu Foto: Dunja Wedam/arhiv STO

[close]

p. 2

Utrinki otvoritev ZELENA OKNA po Sloveniji ob Svetovnem dnevu turizma 27. september 2016 ob 17. uri Ravne na Koroškem Dobrna Kranjska Gora Šentilj Bukovniško jezero Predsednik DS Mitja Bervar pri odpiranju zelenega okna na Jatni Jatna pri Radečah

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Ljubljana INTERVJU  04-05 Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana: Najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA  Najboljši v osrednji akciji TZS se predstavijo 11-26 TURIZEM SMO LJUDJE  Peter Ogorelec, član komisije akcije MDLG 28-29 TZS  Tekmovanje Mladi turistični vodnik 30 POTEP V ZGODOVINO Vrhunski dosežek, ki je za vedno zaznamoval kraje med Gorenjsko in Primorsko 32-33 KULINARIČNI KOTIČEK  Tolminska kulinarika, preplet tradicije in sodobnosti 34-35 ZGODBE V TURIZMU  Koroška pod Uršljo goro z novim turističnim doživetjem 36-37 NAMIG ZA IZLET  (Ne)znano zamejstvo: Tega kraja jaz pozabim ne 38 JESENSKA DOŽIVETJA  Na trgatvah pri mednarodno priznanih vinarjih 40 POD DROBNOGLEDOM  Republiški turistični drobnogled TZS: Topla dlan, ki prihaja iz srca 41 INOVATIVNO  Fontana Zeleno zlato v Žalcu: Inovativen koncept pokušnje piva 42 __ 32-33 UVODNIK 3 Osrednja tema letošnjih Dnevov slovenskega turizma je »kreativno razmišljanje v procesih političnega in podjetniškega odločanja ter uvajanja inovacij«. Lani je bil govor o re-inoviranju turizma, letos se tema »širi« na kreativnost oziroma ustvarjanje. Ustvarjalnost in inovativnost sta tesno povezani. Prva je nujno potrebna za inovacije in inovacije so po navadi ustvarjalne rešitve. Kar je pri obojem najbolj čarobno, pa je, da zanju še zdaleč niso nujno potrebni Einsteinova genialnost in milijonske naložbe. Včasih je treba samo stopiti iz ustaljenih okvirjev, si privoščiti za ščep drznosti, tudi razgledovanje naokoli ne škodi ..., pa lahko z drobnimi domislicami pričaramo učinkovite rešitve. Če potegnemo vzporednico z nečim domačim ... Kavo, denimo. Če naročite kapučino ali belo kavo, imate tri možnosti: a) pogled na postreženo kavo vas pusti ravnodušnega, b) zazrete se v žlobudro, ki jo čim prej zlijete po grlu, da vam ni treba predolgo zreti vanjo, c) pred vašimi očmi zaplešejo vzorci, cvetlice, srce, nasmehi ... Kaj od tega vam polepša dan? In menda je takšno ustvarjanje silno preprosto. Ali zamisel ob svetovnem dnevu poezije, ko je mogoče ponekod kavo plačati s pesniškim verzom. Zakaj pa ne? Povej mi pesmico in postrežem ti kavo. In ko smo že pri kavi: na Vrhniki, v rojstnem kraju Ivana Cankarja, se slovita pisateljeva črtica Skodelica kave turistom že ponuja v obliki ličnih skodelic in odlične kave. Nauk: ne izpuščajte priložnosti, ki se vam ponujajo kar same! Kakor je, denimo, zamisel Hiše medu Božnar, kjer so potopili sekirico iz satja v med in jo ponudili s slovenskim pregovorom: Naj vam sekira pade v med! Včasih je vsebina odlična, a ji manjka ustrezna embalaža, ki pritegne oko in zbudi tek. Redki so tisti, ki se bodo dokopali do vsebine, če jih ne pritegne zunanjost. Včasih je vsebina odlična, a ji manjka prav takšna interpretacija. Zakaj ne bi, denimo, čebelar v prostor, kjer njegovi gostje pokušajo odlični med, namesto pustih stolov postavil barvitih zabojev, podobnih panjem, da se bodo obiskovalci počutili kakor med čebelnjaki? Zakaj bi domač sir postregli na navadnem krožniku, če lahko narežemo ozko padlo deblo na »pladnje« in okrepimo avtentičnost doživetja? Zakaj bi na sobe lepili številke, ko pa jih lahko poimenujemo – po zeliščih, recimo, in še kakšen šopek položimo na posteljno pregrinjalo ter tako zbudimo prijetne občutke, ki jih poraja cvetje? Včasih ni treba drugega, kot se začeti zavedati lastnih posebnosti in edinstvenosti; ti so lahko neusahljiv vir za črpanje zamisli. Ljudje niti nismo tako zelo zahtevni. Razveseli nas lahko malenkost. In veseli turisti so – zadovoljni turisti!  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku decembra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra 2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Kazalo / Uvodnik

[close]

p. 4

Intervju Urša Malovrh, Najbolj4 direktorica Hotela Park Ljubljana urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane Hotel Park Ljubljana je prvi hotel v Sloveniji, ki je (v začetku letošnjega leta) prejel okoljski certifikat Travellife Gold, ki je del mednarodno priznane sheme za trajnostni razvoj, ocenjuje pa dosežke na socialnem, okoljskem in ekonomskem področju. O preporodu v »najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane«, kakor se predstavlja hotel, smo se pogovarjali z Uršo Malovrh, ki je mesto direktorice prevzela leta 2014; sicer je del ekipe hotela že deset let. Kdaj ste se lotili vsebinske prenove hotela, ki je bil dolgo znan kot hotel z najmanj zvezdicami v središču Ljubljane, v najbolj urbani in zeleni hotel v središču mesta? Leta 2014 smo se lotili pisanja nove razvojne strategije. Iskali smo nove vsebine, s katerimi bi stopili v ospredje, po katerih bi postali prepoznavni. K iskanju teh vsebin smo povabili vse zaposlene. Njihovi predlogi so se večinoma vrteli okoli zelene zgodbe – tudi v luči čedalje večje pomembnosti trajnostnega razvoja. Predlagali so, da bi bili prijaznejši do narave, ponujali več domačih izdelkov, Lipov list - Oktober 2016 Na strehi Hotela Park Ljubljana, visoko nad mestom, je okoli čebelnjakov na lesenih zabojih potihoma brenčalo. Odkar so ju postavili, marca letos, so čebele pridelale že petindvajset kilogramov medu, je povedala Urša Malovrh, direktorica hotela. V bližini čebelnjakov so uredili tudi manjši zeliščni vrt, s katerega že trgajo zelišča za uporabo v hotelski kuhinji. In če bi se na streho povzpeli peš, po stopnicah, bi prispevali k zmanjšanju porabe energije hotela, na kar nas prijazno opozori napis ob vstopu v dvigalo v pritličju. Na takšne in številne druge načine v hotelu krepijo svojo zeleno zgodbo, ki so jo začeli pred dvema letoma in jo bodo razvijali tudi v prihodnje. prispevali k oživljanju dela mesta, kjer smo, na Taboru, ne zgolj v veselje turistov, ampak predvsem tukajšnjih stanovalcev. Zelene prenove ste se lotili isto leto, ko je tedaj še Spirit (zdaj Slovenska turistična organizacija) začel razvijati Zeleno shemo slovenskega turizma, ki je v Slovenijo uvedla že omenjeno certificiranje. Za pridobitev certifikata Travelife Gold je moral hotel izpolniti nekaj več kot stopetdeset trajnostno usmerjenih kriterijev, med njimi s področja skrbi za okolje, socialnih vprašanj, kot so zadovoljstvo in pravice zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo ... Kar zadeva skrb za okolje, smo začeli pri osnovah: prizadevanjih za zmanjšanje porabe vode, na primer – na pipe smo namestili perlatorje, kupili varčne ročke za tuširanje, kotličke za varčnejše splakovanje vode ... Tako že opažamo precej manjšo porabo vode – ob večji zasedenosti hotela; v prvi polovici letošnjega leta smo imeli okoli 15 odstotkov več prenočitev kot lani, tudi prihodki so višji. Seveda tudi zato, ker smo v zadnjem letu popolnoma prenovili tretjino hotelskih

[close]

p. 5

5 Intervju V zadnjem letu so popolnoma prenovili tretjino hotelskih sob. Goste hotela navdušujejo domače sladice in domači sladoled. sob (od skupaj 207). Med prenovo hotela nismo zamenjali prav vsega z varčnejšimi različicami; menim, da tudi ne bi bilo trajnostno, če ne bi še naprej uporabljali tega, kar deluje. Ko pa je nekaj treba zamenjati, se odločimo za varčnejšo možnost. Delamo postopoma. Smo pa začeli spodbujati zaposlene, naj se na delo čim pogosteje pripeljejo s kolesom ali uporabljajo javni prevoz. Za goste, ki so v mesto pripotovali z vlakom, recimo, smo pripravili popuste. Če se odpravijo po mestu, jim ponudimo najem kolesa ali električnega vozila. Z informacijami v skupnih prostorih in v sobah jih seznanjamo z našimi okoljskimi prizadevanji in nasveti za manjšo porabo energije. Kar zadeva stik z lokalnim okoljem, si prizadevamo za čim čistejšo okolico hotela; skrbimo za urejenost bližnjih parkov, sodelujemo pri zelenitvi in na splošno lepšanju okolja. Že prej smo pri različnih dogodkih tesno sodelovali z zavodi in društvi s področja kulture in umetnosti ter bili znani kot »ambasadorji kulture«, zdaj smo se tesneje povezali še z drugimi, ki delujejo na tem območju, in si prizadevamo skupaj oživiti ta del mesta. Prirejamo čistilne akcije, sosedski dan, telovadbo in jogo na prostem, ob hotelu je knjižnica pod krošnjami, uredili smo peskovnik za otroke, pripravljamo ustvarjalne delavnice ... Za domačine in turiste. Vključili ste se tudi v Zeleno nakupovalno verigo mesta Ljubljane; kupujete lokalno hrano, sodelujete z lokalnimi dobavitelji ... V kolikšni meri, glede na to, da to praviloma pomeni višjo nabavno ceno? Smo velik hotel, zato cena hrane seveda nekaj šteje, pa tudi količinsko ne bi zmogli dohajati povpraševanja samo z lokalnimi dobavitelji – pripravljamo do sedemsto obrokov na dan. Bi si pa želela, da bi bilo tega v ponudbi bistveno več. Tudi druge hotelirje spodbujamo k vključitvi v zeleno nakupovalno verigo – če bi nas bilo v njej več, bi si lahko zagotovili nižjo nabavno ceno. A v naše jedilnike (za dnevna kosila, ki jih pripravljamo tudi za zunanje goste) vendarle dodajamo sestavine lokalnega izvora in lokalne jedi. Kot lokalno sicer razumemo slovensko – Slovenija je navsezadnje majhna in tudi certifikat dopušča zagotavljanje lokalnih sestavin iz vse države. To je tudi naša ključna usmeritev: lokalno in kar se da ekološko. Smo pa že zelo močni pri pripravi domačih sladoledov in sladic, denimo, in goste to tudi najbolj navduši. Da nekaj pripravljamo sami, da je naše. Kakor so navdušeni nad čebelnjakoma in zeliščnim vrtom na strehi ... S čebelnjakoma na strehi so letos pridelali že petindvajset kilogramov medu. Letos ste že pridelali svoj med. Verjetno pa še ne zadošča za potrebe hotela? Kje pa, še zdaleč ne. V enem letu imamo okoli 40.000 gostov, poleg tega z medom sladimo naš sladoled in sladice. Za zdaj smo ga ustekleničili v darilne kozarčke. Smo pa čebelnjaka uredili v sodelovanju Gorazdom Trušnovcem, predsednikom društva Urbani čebelar. Naredili smo tudi študijo o morebitni škodljivosti anten, ki so na strehi, a je pokazala, da nimajo nobenih škodljivih vplivov na čebele. Trušnovec nam pomaga pri čebelarjenju, imeli smo tudi izobraževanje o čebelah in medu za zaposlene, prvi med smo natočili junija. Upam, da ga bomo sčasoma dobili več, ampak najprej se bomo znebili tega (pokaže na zapakiran zavojček medu, op. p.) in začeli ponujati med v ličnih kozarcih. Med ključnimi kriteriji za pridobitev certifikata Travellife Gold je tudi odnos vodstva do zaposlenih. Kako ga razvijate pri vas? Če so zaposleni zadovoljni, so prijazni in tako so zadovoljni tudi gostje. Zelo preprosto. Največji izziv pa je bil, kako pritegniti zaposlene v zgodbo tako, da jo bodo ponotranjili. Vsakdo mora verjeti v to, kar predstavlja in prodaja. Zato zaposlene izobražujemo o zeleni zgodbi, jih spodbujamo, da se vživijo vanjo, srečujemo se in se pogovarjamo o tem, kaj smo naredili, česa nismo, kaj moramo, kam gremo. Na začetku leta si vsakdo postavi svoj zeleni cilj: kaj bo naredil v prihajajočem letu na tem področju na svoji osebni ravni. Zaposlene resnično vključujemo v zgodbo, so del nje. Samo tako jo lahko nav­ sezadnje uresničujemo. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu vlada zmeda okoli pojmov: zeleno, ekološko, organsko. Kako jih razumete vi? Izbrali smo zeleno, ker to omogoča veliko širšo interpretacijo kot, recimo, ekološko, ki je bistveno ožje določen pojem. Ko smo se s sodelavci pogovarjali o tem, kaj si kdo predstavlja pod pojmom zeleno, je več deset ljudi razmišljalo vsaj malo drugače. Menim, da bi morala za urejenost na tem področju poskrbeti država. Kakor je zakonsko določeno, da ne moreš imeti štirih zvezdic, če nisi kategoriziran zanje, bi moral biti nadzor tudi nad uporabo pojmov, kot je na primer eko. Sicer lahko en ponudnik, ki te pojme poljubno uporablja, naredi zelo veliko škode drugim, ki si resnično prizadevajo za izpolnjevanje pogojev zanje. Pa za konec: kakšni so načrti Hotela Park Ljubljana za prihodnost? Sledili bomo poti, na katero smo stopili. Še naprej se bomo povezovali. Še naprej si bomo prizadevali, da bomo sčasoma točka, ki jo bo obiskal vsak turist v mestu. Glede na to, da je čedalje pogosteje slišati, da je jedro že prenapolnjeno, bomo poskušali pritegniti turiste, da stopijo iz njega po čedalje živahnejši Trubarjevi cesti do nas, pa nato naprej do Metelkove, kjer so muzeji, klubi. Postaviti želimo več čebelnjakov, povečati zeliščni vrt. Obnoviti še preostale stare sobe. Urediti poletno-zimski vrt ... Načrtov je torej zelo veliko.  Mateja Gruden  Foto: arhiv Hotela Park Ljubljana Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 6

Dnevi slovenskega turizma 2016 6 Najvišja priznanja v turizmu Aktualno Drugi dan Dnevov slovenskega turizma v Radencih bodo podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto. Priznanje Turistično gostinske zbornice Slovenije za življenjsko delo v gostinstvu in turizmu prejme Janez Ivšič za prispevek k uspešnemu panožnemu kolektivnemu dogovarjanju. Janez Ivšič je gotovo najbolj zaslužen za to, da imata slovenski turizem in gostinstvo najsodobnejšo, evropsko usmerjeno kolektivno pogodbo. Ob delu v gostinski dejavnosti, nazadnje je bil zaposlen v družbi Marché, je več desetletij svojo vnemo in strokovnost namenil socialnemu dialogu. Kar nekaj panožnih kolektivnih pogodb je nastalo po njegovih predlogih in z njegovimi pogajalskimi veščinami. Tudi druge pogajalce je učil pogajalskih modrosti, strpnosti in kulturnega dialoga s trdnimi argumenti. Njegov pogled pa je bil vselej uprt tudi v prihodnost, v želji po blaginji prihodnjih generacij. Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in za promocijo kulinarike na Krasu, ki ga podeljuje sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniški zbornici Slovenije, prejme Ada Špacapan iz Špacapanove hiše na Komnu, ki že več kot štirideset let razvija gostinsko ustvarjalnost s pomočjo moža Mira, hčere Elis in sina Aga z družinama. Na njihovih jedilnikih so jedi, ki izhajajo iz kraške kulinarične dediščine, hkrati pa se spogledujejo s sodobno, predvsem avtorsko kulinariko. V Špacapanovi hiši je tudi vinoteka z izbranimi kraškimi in drugimi slo­venskimi vini. Ukvarjajo se tudi z oddajanjem sob. Nagrajenka je sooblikovala razvoj sodobne kuhinje na Krasu in si še vedno prizadeva za njeno popularizacijo. Med drugim je idejna ustanoviteljica in pobudnica prireditve Mesec kraške kuhinje ter njena ambasadorka, pa tudi pobudnica prireditve Mesec divjih špargljev na Krasu. Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, prejme Razgledni stolp Vinarium v Lendavi. Z zamiranjem industrijske dejavnosti v Lendavi je nastopil čas za nove priložnosti – in turizem je ena od njih. Pomemben del turističnega razvoja mesta pa je tudi najnovejša privlačnost: 53 metrov visok razgledni stolp Vinarium, ki ga je doslej obiskalo že 100.000 ljudi; številka je za slovenske razmere zelo impresivna. Prav takšen je pogled s stolpa, ki seže v štiri države, pri čemer se že v zasnovi tega »panonskega svetilnika« zrcalijo simbolično prepletanje kultur, sobivanje in prijateljstvo narodov. Upraviteljica stolpa, Turistična zveza Lendava vabi, v tesnem sodelovanju z občino v stolpu in ob njem raz- vija vsebine in priložnosti za obiskovalce, lokalno prebivalstvo, lokalne ponudnike in pobude. Finalisti za priznanje sejalec so bili letos še vodni park v Radljah ob Dravi, ledeniški wellness v hotelu Špik v Gozdu - Martuljku, Sladkorna čipka in fontana Zeleno zlato v Žalcu. Kristalni Triglav, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Fijet Slovenija, prejme Občina Brda. V 22 letih samostojne občine so Goriška Brda močno spremenila svojo podobo. Iz razmeroma nerazvitega, pretežno kmetijskega obmejnega območja so se z uspešnim vključevanjem sadjarstva ter predvsem vinogradništva in vinarstva v turizem zavihtela med najbolj prepoznavna turistična območja v Sloveniji. Tako zdaj Brda doma in v tujini slovijo po odličnih vinih, za katera briški vinogradniki in vinarji na najuglednejših mednarodnih ocenjevanjih prejemajo najvišja priznanja. V zadnjih letih so zasadili poleg sadovnjakov in vinogradov tudi veliko oljčnih nasadov. Vrhunski kakovosti sadja, vin in oljčnih olj so v Brdih dodali še vrhunsko gastronomsko ponudbo. Občina Brda ves čas tudi skrbi za naravo in veliko pozornosti namenja ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma je med prvimi v Sloveniji prejela priznanje za zeleno destinacijo. Ambasador slovenskega turizma je postal generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai, ki je po izvolitvi na najvišjo funkcijo v svetovnem turizmu prvi obisk v tujini namenil prav Sloveniji: leta 2009 se je udeležil slovenskega turističnega foruma v Radencih. Slov­ enija se mu je tako lepo vtisnila v spomin, da je na vseh mednarodnih sejmih, kot so Fitur v Madridu, kjer je sedež Svetovne turistične organizacije, in berlinska ter londonska turistična borza, obiskal naš razstavni prostor, lani pa se je tudi udeležil slovenskega večera, ki ga je Slovenska turistična organizacija priredila ob med­ narodni turistični borzi v Berlinu. Takrat je v slavnostnem nagovoru ob vseh drugih pohvalah slovenskemu turizmu med drugim dejal, da kdor ni bil v Sloveniji, ni živel. Ob tej priložnosti je tudi obljubil, da pride jeseni na 12. Blejski strateški forum. Obljubo je izpolnil in v govorih in izjavah za medije Slovenijo podal za vzor uresničevanja razvoja trajnostnega turizma. TZS/STO Priznanje Turistične zveze Slovenije: Štefan Dravec Priznanje TZS za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije prejme Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze od leta 1991 do leta 2009. Aktivno je sodeloval tudi pri delovanju Turistične zveze Slovenije, saj je bil dolga leta član njenega izvršnega odbora, od leta 2002 do leta 2010 pa njen podpredsednik. Še preden se je podal v turistične vode, je bil učitelj v prekmurski vasici Bo­ donci, nato ravnatelj osnovne šole v Puconcih, preden je postal pred­ sednik Pomurske turistične zveze, pa je bil direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Pri svojem delu na področju turizma si je ves čas prizadeval za vsebinsko kakovosten razvoj tripartitnega partnerstva, torej povezovanje javnega, zasebnega in društvenega sektorja. Bistveno je vplival na ustanavljanje čedalje več društev v Pomurju, dobro je sodeloval s takratnimi Panonskimi termami in poskrbel, da se mlade posameznike spodbuja k delu v turizmu in sodelovanju pri projektu TZS Turizmu pomaga lastna glava. Akterje turizma je spodbujal k skupnim promocijskim aktivnostim in tako oblikoval zametke destina­ cijskega menedžmenta. O močnem turističnem povezovanju je predaval drugim turističnim delavcem zunaj regije. Velik pomen je namenjal izobraževanju turističnih delavcev in usposabljanju lokalnih turističnih vodnikov. Vsa ta prizadevanja so opazili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije in leta 2004 podelili zvezi priznanje in plaketo za spodbujanje sodelovanja in partnerstva v regiji. Leta 2005 je Štefan Dravec prejel kipec štorklje, ki je najvišje priznanje na področju turizma v Pomurju. Že leta 1998 pa je prejel tudi najvišje priznanje TZS – zlato plaketo. Vrsto let je predano usklajeval in koordiniral pomurski turizem. Kljub temu, da v turizmu ni več aktiven, se še vedno rad udeležuje turističnih prireditev, Pomurska turistična zveza in društveni razvoj Pomurja pa bosta vedno velik in pomemben del njegovega življenja. Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 7

Aktualno Slovenija je 96-odstotno zelena 7 Slovenija je postala prva Zelena država na svetu: od sto mogočih točk jih je dobila 96. Kot prva se je namreč pridružila celostnemu ocenjevanju po kriterijih Global Destinations in tako postala vzorčni model za ves svet. Mednarodna mreža Green Destinations je letos začela celostno ocenjevati države na področju trajnostnega turizma po med­ narodno sprejetih standardih Green Destinations. Slovenija se je kot prva država na svetu prijavila na ocenjevanje in ga zelo dobro prestala. Albert Salman, predsednik Green Destinationsa, je novico sporočil ob obisku v Ljubljani v okviru mednarodne konference Global Green Destinations Day, ki je bila v slovenskem glavnem mestu 27. in 28. septembra. »Slovenija je prva država na svetu, v kateri smo preverili vseh sto kriterijev trajnostnega ocenjevanja. Zajeti so v šest sklopov: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima ter poslovanje in gostoljubnost. Zadostujete 96 kriterijem, kar je izjemno veliko,« je dejal Albert Salman. »Slovenija je šibka le pri mobilnosti. To pomeni, da je brez osebnega avtomobila težko potovati po njej. Delati bo morala na razvoju javnega prevoza, vendar sem prepričan, da to zanjo ne bo težko. Slovenija že zdaj zagotovo spada med top deset najbolj trajnostnih držav na svetu glede turizma.« Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je ob prevzemu nagrade dejala: »Izjemno smo ponosni, da smo bili tako pogumni, da smo se kot prvi na svetu prepustili celostnemu ocenjevanju trajnosti države na področju turizma in dosegli izjemen rezultat. Nagrada Zelena država je veliko priznanje za Slovenijo in pohvala vsem, ki so si prizadevali za implementacijo trajnosti v razvoj slovenskega turizma. Slovenija s tem svetu sporoča, da je zelena edina prava pot sedanjosti in prihodnosti ter da je treba biti na tej poti povezan. Skrb za prihodnost turizma in našega okolja ni stvar posameznika, v tej zgodbi moramo sodelovati vsi. Slovenija je primer, kako nam je uspelo standarde traj­ nostnega razvoja implementirati na vse ravni.« Na konferenci so priznani strokovnjaki ob prisotnosti predstavni­ kov Svetovne turistične organizacije UNWTO, Svetovnega potovalnega in turističnega sveta WTTC, Združenja organizatorjev športnih in aktivnih potovanj ATTA, največjega britanskega potovalnega združenja ABTA, priznanih mednarodnih organizacij s Razglasitev Slovenije – Zelene države v okviru konference Global Green Destinations Day področja trajnostnega razvoja, kot so Umanotera, The International Ecotourism Society TIES in Travelife, ter drugih razpravljali o temah, pomembnih za turizem in za družbo in okolje. Najboljše prakse zelenega in trajnostnega turizma iz Slovenije in različnih koncev sveta so nagradili; med nagrajenimi je bila tudi Ljubljana, ki je bila tako že drugič uvrščena med sto najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Dvodnevna konferenca je bila osrednji zeleni destinacijski dogodek na svetovni ravni, ki je združil vodilne strokovnjake na področju trajnostnega razvoja in zelenega turizma, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij, združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo zanju. TTA  Foto: David Lotrič/arhiv STO Odlični rezultati slovenskega turizma Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je Slovenijo v prvih osmih mesecih letošnjega leta obiskalo osem odstotkov več turistov kot v istem obdobju lani, število prenočitev pa se je povečalo za šest odstotkov. Število tujih turistov se je v tem obdobju povečalo za deset odstotkov, ustvarili pa so osem odstotkov prenočitev več kot lani. Rast števila in prenočitev domačih gostov je bila malce skromnejša. Avstrija, Italija in Nemčija so tradicionalno pomembni trgi slovenskega turizma in imajo največji delež pri prenočitvah tujih turistov. Gos- tje iz teh držav so imeli več prihodov in prenočitev kot v prvih osmih mesecih lanskega leta: gostje iz Avstrije sedem odstotkov več prihodov in šest odstotkov več prenočitev, iz Italije sedem odstotkov več prihodov in osem odstotkov več prenočitev, iz Nemčije pa šest od­ stotkov več prihodov in štiri odstotke več prenočitev. Močno se je povečalo tudi število turistov iz številnih drugih evropskih in čezmorskih držav. TTA Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 8

8 Aktualno Slovenski planinski muzej je prejel nagrado kralja Alberta I. Slovenski planinski muzej je letošnji dobitnik nagrade The King Albert I. Memorial Foundation (spominski sklad kralja Alberta I.), ki se podeljuje vsaki dve leti posameznikom in institucijam za pomembne dosežke v odnosu do gora, ki imajo pomemben vpliv na gorski svet oziroma so dosegli odlične rezultate pri obravnavi tem, ki se navezujejo na gorski svet. Podelitvena slovesnost je bila 3. septembra v St. Moritzu v Švici oziroma na vrhu Diavolezze. Obrazložitev nagrade za Slovenski planinski muzej je podal Beat Hächler, direktor Švicarskega planinskega muzeja Bern in član sveta Fundacije. Poleg veleposlanika RS v Švici mag. Franca Mikše so se podelitve iz Slovenije udeležili vodja projekta Slo­ venski planinski muzej Miro Eržen, direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič in kustodinja Elizabeta Gradnik ter predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Poleg Slovenskega planinskega muzeja so letošnji dobitniki nagrade (plakete in zlate medalje) še raziskovalec ledenikov in klimatolog Michael Krautblatter (Nemčija), plezalca Claude in Yves Remy (francoski del Švice) ter plezalca Nives Meroi in Romano Benet (Italija). Slovenski planinski muzej deluje kot enota Gornjesavskega muzeja Jesenice, katerega soustanoviteljica je Občina Kranjska Gora, ki zagotavlja večino (skoraj 80 odstotkov) finančnih sredstev zanj, poleg Ministrstva za kulturo RS. Posebno pomembno vlogo (ne le v finančnem pogledu) imajo partnerji Slovenskega planinskega muzeja Planinska zveza Slovenije, Ustanova Avgusta Delavca in Triglavski narodni park, ki prispevajo svoj delež k prepoznavnosti projekta.  U. L. L.  Foto: Elizabeta Gradnik Moja Ljubljanica Na Vrhniki so na več kot tisoč kvadratnih metrih odprli novo stalno razstavo Moja Ljubljanica. Razstavo, na kateri je na ogled več kot štiristo izvirnih predmetov iz struge reke Ljubljanice in kolišč na Barju, so uredili v prostorih Kulturnega centra, nekdanje šivalnice Industrije usnja Vrhnika. Rdeča nit razstave je reka: njen podzemski svet, dno, gladina in brežina. Vsak od omenjenih svetov je prikazan na svojstven način: podzemski s temnim hodnikom, v katerem raziskujemo Ljubljanico pod njeno gladino; dno oziroma strugo simbolizirajo arheološke najdbe, gladino oziroma breg pa predstavlja zgodovina Vrhnike in okolice od srednjega veka do zdajšnjih dni. Razstavišče vodi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ob strokovni pomoči ljubljanskega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane. Vrata muzeja so odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. BTPS  Foto: www.visitvrhnika.si/Naš časopis Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 9

Dogaja se Petdeset let Term Olimia Kjer gostu izpolnijo skrite želje 9 »Hodili smo po svetu in se veliko učili ter oblikovali nam lastna, drugačna turistična doživetja, ki so presegala pričakovanja turistov. Želeli smo biti drugačni, upali smo si biti drugačni in to se je obrestovalo. Ni uspeš­ ne zgodbe v turizmu, če je gost le zaprt v hotelu!« Tudi to je na slovesni prireditvi ob praznovanju 50-letnice znamenitih Term Olimia v Podčetrtku poudaril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Terme Olimia so tisti kraj v naši lepi deželi, kjer izpolnijo skrite želje, kjer razvajajo vse čute gostov. So skok k izviru življenja. So edinstveno doživetje za telo in dušo. Ja, tako so se pomenkovali gostje o Termah Olimia po slovesni prireditvi na družabnem srečanju z bogatim in domiselnim kulinaričnim razvajanjem. Letošnji turistični rezultati term pa so obetavni, saj so v prvih osmih mesecih našteli 61.300 gostov (3,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani), ki so ustvarili 226.700 prenočitev oziroma 6,4 odstotka več kot v prvih osmih mesecih v minulem letu. In v tem času so ime­ li še skoraj 120.000 komercialnih kopalcev. »Zdaj smo v samem vrhu turističnih destinacij, ki s storitvami na področju sprostitve, oddiha, zdravja, lepote in dobrega počutja vsako leto privabljajo čedalje več turistov v Obsotelje, domačih in še več tujih,« je dejal Florjan Vasle, direktor Term Olimia. Prokurist Vasja Čretnik pa je dodal: »Skrb za zdravje in podpora človeku pri ohranjanju čvrstega zdravja in vitalnosti s pomočjo olimske termalne vode sta za nas najpomembnejši.« Lepe in velike uspehe dosegajo, ker Terme Olimia in občina Podčetrtek tesno sodelujejo; ker merijo na isti gol, je poudaril Peter Misja, župan Podčetrtka. »Terme Olimia so nosilec turistične dejavnosti v naši občini, ki je ena najlepših v Sloveniji in širše,« je dodal. In to drži, saj je dobila že številne nagrade, med njimi skupaj s termami Kristalni Triglav za vidne dosežke v slovenskem turizmu, ki jo podeljujejo turistični novinarji, združeni v FIJET Slovenija.  Anamarija Penkalo »Bila sta odlična!« je soglašalo občinstvo. Drago Bulc se je na zelo zanimiv in všečno šaljiv način pogovarjal z nekdanjimi direktorji Term Olimia, slovesno prireditev pa je imenitno vodila modna oblikovalka in voditeljica Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy. Ponosni na pol stoletja daleč naokrog priljubljenih Term Olimia v pogovoru s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem (od leve proti desni): Florjan Vasle, direktor Term, Peter Misja, župan Podčetrtka, Zdravko Počivalšek, gospodarski minister, in Vasja Čretnik, prokurist Term. Foto: Arhiv Term Olimia Foto: Damjan M Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 10

Dogaja se Vikendi odprtih vrata v Srcu Slovenije 10 Od iskanja zaklada do ličkanja in še veliko več Pustolovski lov na zaklad in vožnja s kočijo za najmlajše. Gašenje ognja s staro brizgalko. Brezplačen ogled muzejske zbirke iz pšeničnih kit in ličkanja. Družabne in izobraževalne delavnice. Tako je bilo v začetku septembra v Lukovici na enem letošnjih Vikendov odprtih vrat – dogodkov, ki skrbijo za predstavljanje lokalnega turizma, promocijo kraja in predvsem za medsebojno povezovanje ljudi. Razvojni center Srca Slovenije sodeluje pri organizaciji dogodkov z lokalnimi ponudniki posameznih občin, ki spadajo pod njegovo okrilje, drugo leto zapored. Da je večdnevno dogajanje pravi način za predstavitev zanimivosti in posebnosti krajev, potrjuje njihova obiskanost. »Lani se je Vikendov odprtih vrat v štirih občinah udeležilo več kot 2500 obiskovalcev. Sodelovalo je kar 60 ponudnikov. Letos poskušamo te številke podvojiti,« je povedala Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije. Posebni srčki, razobešeni na vratih ponudnikov, vključenih v projekt, so obiskovalce na začetku septembra zvabili v svet številnih društev, ustanov in lokalov. »Ni nam žal, da smo del dneva preživeli tu. Z možem sva najprej uživala ob ogledu učne čebelarske poti in pokusila nekaj vrst medu, ki jih do zdaj nisva poznala. Nato sva se sprehodila do bližnjega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer sva sicer zamudila voden ogled, a sva uživala na tamkajšnji tržnici in za domov kupila zaboj njihovih jabolk. Otroka pa sta medtem skoraj dve uri uživala v Srečni hiši,« je navdušeno pripovedovala ena številnih obiskovalk Manca Kramar z Gorenjskega. Razvojni center Srca Slovenije prireja Vikende odprtih vrat letos v petih občinah: Kamniku, Šmartnem pri Litiji, Litiji, Lukovici in Mengšu. S pestrim tridnevnim programom želijo predvsem predstaviti in okrepiti lokalno ponudbo. Prav to je po besedah direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božene Peterlin razlog, da so se za sodelovanje z organizatorji že drugo leto zapored odločili tudi v Obisk poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije kamniški občini, kjer je Vikend odprtih vrat potekal zadnji konec tedna v aprilu. »Z dogodki, kot je ta, omogočamo ljudem in ponudnikom v našem lokalnem okolju, da razvijajo svoje dejavnosti. Zato se krepi in bogati turistična ponudba, dobra promocija, ki jo skupaj zagotavljamo, pa prinese nove obiskovalce turističnih točk tudi v drugih dneh leta.« Občina Mengeš je bila zadnja, ki se je predstavila v okviru letošnjega projekta Vikend odprtih vrat, od 23. do 25. septembra.  Besedilo in foto: Lin&Nil Igrive urice v Srečni hiši Lipov list - Oktober 2016

[close]

p. 11

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2016 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Radencih Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo. 11 V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bila ocenjena mestna, trška in vaška jedra ter tematske poti. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Letos pa smo ponovno ocenjevali tudi slovenske vojašnice. Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor. 16 Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah Večja mesta 1. Ljubljana 2. Koper 3. Kranj Srednja mesta 1. Kamnik 2. Ravne na Koroškem 3. Brežice Manjša mesta 1. Slovenske Konjice 2. Radlje ob Dravi 3. Polzela Turistični kraji 1. Kranjska Gora 2. Bovec 3. Izola Zdraviliški kraji 1. Laško 2. Podčetrtek 3. Zreče Izletniški kraji 1. Bloško jezero 2. Stara Fužina v Bohinju 3. Mojstrana Kampi 1. Kamp Danica 2. Kamp Ljubljana Resort 3. Kamp Kolpa Mladinska prenočišča 1. MCC Celje 2. Hostel Pekarna 3. Mladinski hotel Punkl Mestna jedra 1. Ljubljana – Ekološka cona 2. Koper 3. Škofja Loka Trška jedra 1. Velika Polana – park Dežela štorkelj 2. Jurovski Dol s Hajnčevo potjo 3. Podčetrtek Vaška jedra 1. Kapla na Kozjaku 2. Velika Nedelja 3. Adergas Spletno glasovanje – glas ljudstva Večja mesta 1. Kranj Zdraviliški kraji 1. Podčetrtek Turistični kraji 1. Kobarid Bencinski servisi Petrol 1. BS Škofljica 2. BS Hajdoše 3. BS Krško Naj tematske poti 1. Strunjan v podobah morja 2. Tematska pot v podzemlju Pece 2. Učni poligon za samooskrbo Dole Lipov list – Oktober 2016

[close]

p. 12

2016 – LJUBLJANA – Večje mesto 1. mesto Pisana in živa, za mlade in mlade po srcu. RAZVIJAMO TRAJNOSTNO MOBILNOST TER PRISPEVAMO K ŠE VEČJI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA. V SREDIŠČU MESTA OBMOČJE ZA PEŠČE, KI JE TUDI PRIZORIŠČE RAZNOVRSTNIH DRUŽABNIH, KULTURNIH IN ŠPORTNIH DOGAJANJ, OBSEGA ŽE VEČ KOT 100.000 KVADRATNIH METROV. Ambasador Miha Pongrac Mestni trg SRCE MESTA SO ZADOVOLJNI MEŠČANI, ZATO Z RAZLIČNIMI UKREPI ZAGOTAVLJAMO ŠIRITEV KAKOVOSTNEGA JAVNEGA PROSTORA V MESTNEM SREDIŠČU. S PREUREDITVIJO GLAVNE PROMETNICE, TJ. SLOVENSKE CESTE IN ZAPRTJEM MESTNEGA SREDIŠČA ZA VES MOTORNI PROMET SMO VREDNOSTI HRUPA ZMANJŠALI ZA KAR 6 DECIBELOV. S POSADITVIJO MEDOVITIH DREVES PA PRIVABLJAMO METULJE IN ČEBELE. Ambasadorka Nada Tarman Slovenska cesta #ljzate zelenaljubljana.si Že skoraj stoletje sobivava v harmoniji lepote in svobode. Foto: Saša Hess

[close]

p. 13

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2016 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto 1. mesto V objemu žlahtnih zgodb Slovenske Konjice že vrsto let veljajo za zgled prijaznosti in urejenosti. Tik preden vas v svoj objem zavijejo mogočni pohorski gozdovi, se pred vami odprejo vrata v mesto s tisočletno starotrško zasnovo. Slovenske Konjice, prijazno srednjeveško mesto, je položeno med skrivnostno Konjiško goro na eni strani, na drugi pa ga objemajo sončni zlati griči vinorodnih Škalc. 13 Mesto, katerega prva pisna omemba sega v leto 1146 pod imenom Counowiz, s številnimi okoliškimi vasmi zaokroža podobo doline ob reki Dravinji. Tako letos Slovenske Konjice praznujejo svoj 870. rojstni dan. Praznično leto je povezalo domačine in obiskovalce: skupaj so pobarvali mestno jedro Slovenskih Konjic s še pestrejšo paleto kulturnih, glasbenih, gledaliških, športnih, mladinskih, otroških, turističnih, ustvarjalnih, srednjeveških, sejemskih in drugih dogodkov. Mesto že vrsto let velja za zgled prijaznosti in urejenosti. Odlikovano je s številnimi priznanji TZS za urejeno in gostoljubno okolje, na prestižnem tekmovanju Entente Florale Europe pa je prejelo kar dve zlati medalji (1998, 2014), kar ga postavlja ob bok najlepše urejenih evropskih mest. V letu 1998 je bronasto priznanje prejela tudi vas Žiče, kar je dokaz urejenosti celotne občine. Korenine preteklosti zaznamujejo življenje ljudi v mestu in njegovih okoliških vaseh. Zgodovina 870 let starega konjiškega trga pod Cerkvijo svetega Jurija mu daje dušo. Bogato izročilo preteklosti je polno doživetij, zgodb boljših in slabših časov, je bogata kulturna in naravna dediščina generacij ljudi, ki so tukaj ustvarjali in živeli. Mesto ponuja polno presenečenj. Za sprehode se je najlepše podati skozi Stari in Mestni trg. Prvi v zavetju mogočne farne Cerkve svetega Jurija ohranja zasnovo iz časa prvih omemb, skozenj je venomer čutiti nežen vetrič preteklosti. Poseben čar mu daje potoček, ki teče skozi mesto. Stari trg z mestnim parkom je svojo zdajšnjo podobo dobil v letu 2013, ko je z zaključkom obnove občinskega središča Slovenskih Konjic to postalo sodobno urbano stičišče prebivalcev vseh generacij in z ohranjeno stavbno dediščino in naravnim okoljem tudi turistično izjemno zanimiva lokacija. Trške hiše ponujajo raznovrstna doživetja preteklosti. V obnovljeni meščanski hiši v osrčju starega mestnega jedra kraljuje Mestna galerija Riemer, kjer se oko odpočije na več kot sedemdesetih slikarskih delih svetovno znanih domačih in tujih avtorjev. Povsem druga oblika preteklosti pa se vam razodene v Muzeju predmetov avstro-ogrskega obdobja v neposredni bližini Cerkve sv. Jurija. Svojo preteklost na ogled postavlja še Gasilski muzej Dravinjske doline, ki priča o začetkih delovanja gasilstva na Slovenskem. Skozi svoje zgodovinske zbirke vam mesto pripoveduje svoje nepozabne in edinstvene zgodbe. V parku ob dvorcu Trebnik, ob koncu potepa po starem mestnem jedru, je v senci pod mogočno Konjiško goro spet mogoče začutiti utrip preteklosti. Dvorski oskrbnik vas popelje v zeliščno prodajalno dvorca in vas pogreje z zdravilnimi zeliščnimi napitki. Lepo speljana Zmajčkova gozdna učna pot, kratek izlet na Konjiški grad, daljši na razgledno točko Skala ali celo na najvišji vrh Stolpnik z razglednim stolpom in lovsko kočo Štepih prijetno utrudijo telo in osvežijo misli. Doživite Slovenske Konjice z okoliškimi vasmi in s seboj odnesite okus po tradiciji, domačnosti in prijaznosti. Konjice preprosto moraš imeti rad! Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice TIC Slovenske Konjice Stari trg 27, 3210 Slovenske Konjice telefon: (03) 759 31 10 e-naslov: tic@slovenjgradec.si splet: http://tic.konjice.si Mesto obdaja razgibana pokrajina. Lipov list – Oktober 2016

[close]

p. 14

2016 – POLZELA – Manjše mesto 3. mesto TIC Polzela Grajski trg 1 3313 Polzela telefon: (03) 703 32 28 e-naslov: TIC@polzela.si odpiralni čas: ponedeljek–petek 8.00–18.00 sobota 10.00–18.00 Nekoč strateško pomembna stavba rodbine polzelskih vitezov Helensteinov se prek svojih lastnikov prvič omenja že leta 1149. V 13. stoletju je za pol tisočletja prešla v roke Malteškega viteškega reda, ki je s svojim poslanstvom bistveno vplival na življenje ljudi v kraju. Takrat se je gradu prijelo ime Komenda, ki pomeni upravno enoto redovne posesti. Leta 2011 je grad Komenda po temeljiti prenovi ponovno zažarel v vsej svoji veličini. Občina je s tem pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in družabno življenje. Vodeni ogledi gradu: • antični lev iz 1. stoletja, • najstarejši objekt Polzele – romanski stolp, • gotska soba – poročna dvorana, • prezentirana soba pesnice in pisateljice Neže Maurer, • najstarejša horizontalna sušilnica hmelja v Sloveniji, • razstava eksponatov Malteškega viteškega reda. Ponudba na gradu zajema tudi najem prostorov za: • svečane grajske poroke, slavja, • konference, • seminarje, • sestanke, • izobraževanja in • rojstnodnevne zabave različnih tematik za otroke. V gostilnici Malteški hram pa se lahko prepustite grajskemu kulinaričnemu razvajanju in v vinski kleti pokušate priznana vina.

[close]

p. 15

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2016 – KRANJSKA GORA– Turistični kraj 1. mesto Živahna doživetja Julijskih Alp Prenovljeno kopališče Jasna v zavetju vršacev. Foto: Bogomir Košir/arhiv Turizem Kranjska Gora V Kranjski Gori in okoliških krajih vas pričakujejo živahna doživetja Julijskih Alp. Doživetij, ki jih želite preizkusiti tudi sami, je na pretek, od aktivnega preživljanja počitnic, do mirnega odkrivanja naravne in kulturne dediščine. Lahko odkrijete skrivnosti dobrega počutja v bogati ponudbi velnesa, se udeležite poslovnih in družabnih srečanj ali pa z družino raziščete mistično preteklost Zgornjesavske doline. Tukaj vam res ne bo dolgčas. 15 Turistična destinacija Kranjska Gora je alpska dolina, zato je pohodništvo tod najbolj priljubljena oblika aktivnih počitnic. Možnosti je dovolj: od lažjih poti v izjemnem naravnem okolju, primernih za otroke, družine pa tudi za obiskovalce, ki si brez velikega truda želijo videti lepo naravo, do težjih planinskih tur, ki zahtevajo izkušnje, primerno opremo in gorskega vodnika. Kranjska Gora je raj za kolesarje; daljinska kolesarska pot treh dežel poteka po trasi nekdanje železnice od Mojstrane čez mejo v Italijo in Avstrijo. Za adrenalina željne pa je tukaj kolesarski park na območju kranjskogorskega smučišča. A možnosti za doživetja je še veliko več: poletno sankališče Besna Pehta, pravljične dežele za otroke, golf, rolanje, jadralno padalstvo, Planica Zipline, Ferata Mojstrana, Prostor doživetij – Pobeg v bivak, panoramski prevoz s sedežnico Vitranc 1, nordijska hoja, ribolov, igralništvo in še bi lahko naštevali. In alpsko smučanje, bela duša Kranjske Gore. Raznolikost terenov omogoča smučanje tako za začetnike kot za vrhunske smučarje. Za tiste, ki ljubijo pristen stik z naravo, pa je urejenih več kot 40 kilometrov tekaških prog. Zgornjesavsko dolino si lahko ogledate tudi s turističnim avtobusom, katerega namen je povezati kraje in njihove turistične znamenitosti. Poleg športnih užitkov Kranjska Gora ponuja tudi vrsto glasbenih in zabavnih prireditev, koncerte na prostem in v dvorani Vitranc ter sprostitev v centrih lepote. Lahko pa izzovete srečo v obeh igralnicah. Zgornjesavsko dolino si lahko ogledate tudi s turističnim avtobusom. Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora Za vse ljubitelje kulture in zgodovine ponujamo obisk in ogled etnoloških muzejskih zbirk v Kajžnkovi hiši v Ratečah, Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori, Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni ter Nordijskem centru Planica. Ljubitelje planin vabimo na obisk v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer predstavljamo bogato zgodovino slovenskega planinstva in gorništva, od prvega pristopa na Triglav do slovenskih odprav v Himalajo in dosežkov sodobnega alpinizma. Kranjska Gora vam ponuja številne možnosti prenočevanja: od hotelov do nastanitev v zasebnih sobah in apartmajih. Tisti, ki radi zaspite pod zvezdnim nebom, boste našli svoj prostor v kampu, pohodnike pa čaka toplo zavetje planinskih koč. V Zgornjesavski dolini najdete tudi pestro kulinarično ponudbo, ki sega od izbranih okusov sodobne kuhinje do tradicionalnih domačih jedi, narejenih po receptih naših babic. Gostinsko ponudbo v dolini uspešno soustvarjajo domače gostilne z družinsko tradicijo pristnih domačih jedi, ki ohranjajo okus domačnosti in značaj alpske pokrajine. Domačini vas bodo sprejeli z odprtimi rokami in gostinci zmorejo zadovoljiti še tako zahtevne okuse. Dobrodošli v Kranjski Gori! Več: www.kranjska-gora.si Čarobna zimska podoba. Foto: Jošt Gantar/arhiv Turizem Kranjska Gora Lipov list – Oktober 2016

[close]

Comments

no comments yet