Monografija Aci Bertoncelj

 

Embed or link this publication

Description

scientific publication on Aci Bertoncelj

Popular Pages


p. 1

Uredila Franc Križnar in Milan Marinic ACI APOSTOL SLOVENSKE KLAVIRSKE IN KOMORNE GLASBE 20. STOLETJA

[close]

p. 2

ulturni dom Franceta Bernika Domžale in Inštitut K glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multdisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru sta izdala in založila znanstveno monografijo z naslovom Aci Bertoncelj, apostol slovenske klavirske in komorne glasbe, ki sta jo uredila dr. Franc Križnar in Milan Marinič. Zbornik objavlja referate simpozija, ki je bil posvečen pianistu Aciju Bertonclju in se ga je udeležilo večje število domačih muzikologov in glasbenikov. V številnih prispevkih so očrtali Bertoncljevo življenjsko pot (1939-2002) in predvsem njegovo pianistično kariero ter s tem pomen njegovega dela ne samo za rojstni kraj, Domžale, Groblje, Ljubljano in Velenje, ampak tudi širše v Sloveniji in tujini. Tako spoznamo življenjske in delovne prelomnice skozi kritikovo oko in uho (Franc Križnar), njegov rod (Matjaž Brojan), njegovo sodelovanje s Kulturno skupnostjo in (tedanjo) Zvezo kulturnih organizacij (oboje v Domžalah) pri oblikovanju koncertov v Grobljah med leti 1972 in 1990 (Miroslav Stiplovšek in Mihael Kozjek), Milan Marinič obuja spomine na Acija, Veronika Šarec in Tomaž Habe pa osvetljujeta glasbeno življenje v Domžalah v drugi polovici 20. stoletja. Pianistu Aciju Bertonclju se posvečajo s posameznimi prispevki še Jurij Snoj, Tjaša Ribizel, Dejan Bravničar, Marko Šetinc, Leon Engelman, Henrik Neubauer, Hinko Haas, Pavel Mihelčič, Manja Flisar Šauperl, Urška Šramel Vučina, Simon Krečič, Ivo Petrić, Heinrich Schiff in Danijel Lovro Fugger. Dragoceni so statistični podatki o umetnikovih nastopih in skladbah, ki jih je na njih izvajal in seznam njegovih diplomantov. Uvodoma spregovorijo župan Domžal Toni Dragar, direktorica Kulturnega doma Cveta Zalokar, dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer in oba urednika in očrtajo pomen, ki ga je imel Aci Bertoncelj kot pianist in iniciator kulturnih prireditev tako za Domžale kot tudi za Slovenijo. Obširno monografijo pa zaključujejo seznam virov in literature. Zborniku so dodane številne fotografije, karikature in koncertni sporedi, ki tako dostojno predstavlja mnogo prezgodaj umrlega umetnika, njegov pomen za slovensko glasbeno sceno, pianistično pedagogiko in zasluge za izvajanje slovenskih klavirskih skladb. Primož Kuret

[close]

p. 3

APOSTOL SLOVENSKE KLAVIRSKE IN KOMORNE GL ASBE 20. STOLETJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIK A DOMŽALE 2016

[close]

p. 4

Znanstvena monografija Aci Bertoncelj (1939–2002) Apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja Uredila dr. Franc Križnar in Milan Marinič Fotografije: Recenzenta: Lektorica: Oblikovanje: Tisk: Naklada: Za vsebino člankov odgovarjajo avtorji. dr. Tihomir Pinter (portreti Acija Bertonclja in naslovnica), Vido Repanšek (portreti avtorjev prispevkov), avtorji-zasebne zbirke in drugi dr. Primož Kuret in dr. Jonatan Vinkler Rudenka Nabergoj Marjan Kocjan, www.dc-studio.si Tiskarna Jagraf, d.o.o., Trboje 600 izvodov Domžale, 2016 Izdala in založila: Kulturni dom Franca Bernika Domžale (zanj Cveta Zalokar Oražem, direktorica) Ljubljanska c. 61, SI-1230 Domžale Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru (zanj dr. Franc Križnar, predstojnik) Krekova 2, SI-2000 Maribor Knjigo si je v pdf zapisu moč ogledati tudi na spletnih straneh Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, na naslovu www.kd-domzale.si. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(497.4):929Bertoncelj A. ACI Bertoncelj : apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja : [znanstvena monografija] / uredila Franc Križnar in Milan Marinič ; [fotografije avtorji-zasebne zbirke, Tihomir Pintar in Vido Repanšek]. - Domžale : Kulturni dom Franca Bernika ; Maribor : Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze, 2016 ISBN 978-961-91218-4-9 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) 1. Križnar, Franc 285476864

[close]

p. 5

Uredila Franc Križnar in Milan Marinic APOSTOL SLOVENSKE KLAVIRSKE IN KOMORNE GL ASBE 20. STOLETJA

[close]

p. 6



[close]

p. 7



[close]

p. 8

6 Vsebina 12 Toni Dragar Nagovor župana Občine Domžale 14 Cveta Zalokar Nagovor direktorice Kulturnega doma Franca Bernika Domžale 16 Andrej Grafenauer Uvodni nagovor dekana Akademije za glasbo v Ljubljani 18 Franc Križnar, Milan Marinič Uredniški predgovor OD DOMA V LJUBLJANO … 24 Franc Križnar Pianist Aci Bertoncelj – življenjske in delovne prelomnice skozi kritikovo oko in uho 46 Matjaž Brojan Rod Acija Bertonclja v Domžalah 56 Jurij Snoj Življenje Acija Bertonclja 74 85 91 108 115 … V DOMŽALAH … Miroslav Stiplovšek Sodelovanje Acija Bertonclja s Kulturno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij Domžale pri programskem oblikovanju koncertov v Grobljah 1972–1990 Milan Marinič Moja srečavanja z Acijem Veronika Šarec Glasbeno življenje v Domžalah in širše v drugi polovici dvajsetega stoletja Tomaž Habe Aci z domžalsko glasbeno sceno Mihael Kozjek Vloga Acija v okviru Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale

[close]

p. 9

7 128 132 137 144 151 164 177 184 197 214 … PONOVNO V LJUBLJANI, SLOVENIJI IN SVETU … Tjaša Ribizel Vloga Acija Bertonclja v slovenski klavirski glasbi 20. stoletja skozi oči časopisnih objav Dejan Bravničar Aci, moj prijatelj in sodelavec Marko Šetinc O Aciju kot »rezidenčnem« pianistu Simfonikov RTV Slovenija Leon Engelman Snemanja solistične in komorne glasbe pianista Bertonclja v času njegovega službovanja godbenika Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in na Festivalu sodobne komorne glasbe v Radencih Henrik Neubauer Aci in Festival Ljubljana Hinko Haas Pianist Aci Bertoncelj kot pedagog na Akademiji za glasbo (1979–2002) in v Klavirskem duu Bertoncelj-Haas (1995–2001) – neizčrpen vir umetniške energije in inspiracije Pavel Mihelčič Bertonclju bi postavil spomenik! Manja Flisar Šauperl Aci Bertoncelj kot pianist v severovzhodni Sloveniji Urška Šramel Vučina Aci Bertoncelj v Velenju kot učitelj in Mednarodno klavirsko tekmovanje “Acija Bertonclja” Simon Krečič Aci, moj učitelj: velik pianist, glasbenik in človek 221 223 224 226 DODATKI Ivo Petrić Aci Heinrich Schiff Moje prvo srečanje z Acijem Bertoncljem Danijel Lovro Fugger Moje zadnje srečanje Dodatno slikovno gradivo 241 245 Viri in literatura Imensko kazalo

[close]

p. 10



[close]

p. 11



[close]

p. 12



[close]

p. 13



[close]

p. 14

12 Nagovor župana Občine Domžale Izjemno sem počaščen, da vam lahko z uvodom odprem vrata v Acijev svet – v to neprecenljivo monografijo, namenjeno njegovemu spominu. Priznam, da sem se pojavil v dilemi, kako naj nagovorim bralca, ki je verjetno o delu Acija Bertonclja veliko bolj podkovan, kot sem sam. Kako naj bom uvodni pisec, pred vsemi velikimi strokovnjaki, ki sledijo v tej monografiji? Jaz nisem umetnik, nisem pisatelj, niti kaj posebej prida glasbenik, v svetu te monografije pa se je znašla sama smetana slovenske pedagogije in muzikologije. Sklenil sem, da vam bi tako raje povedal nekaj besed o področju, ki ga poznam. Monografija bo namreč polna podatkov, mnenj in videnj o Aciju in njegovem delu, tudi v Domžalah. Jaz pa bi vam želel spregovoriti o Domžalah – o kraju, kjer je deloval Aci Bertoncelj. O tem, kako je vplival in spremenil naš kraj ter kako se ta vpliv čuti še danes. Simpozij v čast Aciju Bertonclju je potekal v Kulturnem domu Franca Bernika, ki velja za hram domžalske kulture. Stavba je bila zgrajena leta 1910 kot Društveni dom Domžal. To priča o veliki potrebi ljudi po kulturnem življenju že v času, ko Domžale sploh še niso bile mesto. Dom je izredno zaživel že takrat in uspeh se je nadaljeval še dolgo zatem. Tukaj so se vrteli filmi, plesalo se je, pelo in igralo. Dom je bil leta 1998 obnovljen in kmalu zatem je nastal današnji javni zavod. Prav Aci Bertoncelj je bil eden tistih, ki je sooblikoval koncertni program novoustanovljenega javnega zavoda pred leti. Postavil je glasbene temelje tega zavoda. Tako v zavodu kot v celotni Občini Domžale se trudimo ohranjati njegovo zapuščino. Da kultura v nekem mestu zares zaživi, ni dovolj, da pripraviš nekaj izjemnih dogodkov. Ni dovolj, da se osredotočiš samo na eno področje ali eno obliko. Potreben je dolgoletni program, ki v celoti zajema določeno področje. Tako v politiki kot tudi kulturi moraš vedeti, v katero smer želiš pluti. Slogan naše občine, mesto zadovoljnih ljudi, priča o tem, da vemo, kam gremo. Pravijo, da je kultura hrana za dušo. Če samo na hitro pregledamo obširno delo Acija Bertonclja v Domžalah, lahko trdimo, da duše v Domžalah niso lačne. Kot je bil širok njegov umetniški repertoar, se je tako tudi potrudil, da bi bile Domžale deležne različnih glasbenih vplivov. Kulturni dom Franca Bernika je v programu za 2015 zapisal, da je kultura skupek dosežkov in vrednot človeške družbe, ki so rezultat človekovega delovanja ter ustvarjanja. Poudaril bi drugi del stavka in izpostavil delovanje ter ustvarjanje. Aci Bertoncelj je bil zvezda za čase Jugoslavije in prepričan sem, da ga ni bilo Slovenca, ki ne bi vedel, kdo je ta izjemni pianist. Ni igral zase, temveč za publiko, in ljudje smo to občutili. Aci Bertoncelj je bil več kot le izjemen umetnik. Bil je eden tistih izjem, ki ni deloval zgolj umetniško, temveč je tudi ustvarjal okolje, kjer so lahko delovali drugi. Ni bil zgolj izjemen pedagog, kot mnogi izmed vas osebno veste, temveč je uspel razširiti slovensko in predvsem domžalsko glasbeno sceno. Kot župan mesta Domžale njegovo delo zato spoštujem ne le zaradi njegove velike umetniške vrednosti, temveč predvsem zaradi pozitivne spremembe, ki jo je povzročil v kulturnem življenju Domžal. S svojim prizadevanjem je Domžale postavil na glasbeni zemljevid Slovenije. S pobudo in delovanjem pri Mednarodnem festivalu komorne glasbe v Grobljah se je ta zemljevid razširil še čez nacionalne meje in Domžale so bile vsako leto deležne mednarodnih melodij. V Groblje je uspel privabiti tudi najboljše glasbenike sveta in odziv publike je bil nepozaben.

[close]

p. 15

13 Da v Domžalah še danes vsak mesec odzvanjajo različne melodije, je zaslužen prav Aci Bertoncelj. Postavil je temelje obsežnega, poglobljenega in izjemno raznolikega glasbenega programa v Domžalah, ki mu skušamo slediti tako v javnem zavodu kot v občini. Če se skozi kulturo res izražajo naše vrednote, potem mislim, da imamo Domžalčani visoko tovrstno raven. Malo je takih ljudi, kot je bil Aci Bertoncelj, in zdi se nam prav, da njegovo delovanje in ustvarjanje danes primerno počastimo. Prepričan pa sem, da bi bil Aci predvsem počaščen, če bi se vsak dan tudi v prihodnosti trudili nadaljevati, kjer je on končal, in bi v Domžalah kultura obdržala svoj prostor. Pa ne zgolj nadaljevali, temveč da bi v prihodnosti ta program še razširili. Čeprav nismo prestolnica, pa bi lahko v prihodnosti ponovno prirejali mednarodne dogodke. Iskreno se zahvaljujem Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale za pripravo simpozija ter monografije ter za priložnost, da vas nagovorim. Želim si, da bi bilo takšnih priložnosti čim več in da bi za naše zanamce ustvarili dovolj uspešno okolje, kjer bodo lahko do popolnosti razvili svoje talente, pa naj bodo to športni, kulturni ali pa kakšni drugi. Kaj pa vemo, morda pa imamo v Glasbeni šoli Domžale že novega »apostola slovenske klavirske glasbe.« Želim vam veliko užitkov ob branju monografije! Toni Dragar, župan Občine Domžale

[close]

Comments

no comments yet