Revija Lipov list junij 2016

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list junij 2016

Popular Pages


p. 1

 JUNIJ 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Fokus V objemu triglavskih pravljic Potepanja Doživetje obronkov Kočevskega (pra)gozda Zeleni zgledi Zdrave in zdravilne vode Slovenije Inovativno Okusi Rogle Foto: Petra Draškovič Pelc

[close]

p. 2



[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Jelka, »kraljica« Kočevskega Roga UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik AKTUALNO  Pogovor s Petrom Dakskoblerjem o gorskem kolesarjenju v Sloveniji 04-05 TURISTIČNI PORTRET  Milan Krišelj: Zakaj turizem? Svet pride k tebi. In svet ti daje širino. 08-09 FOKUS  Vasi pod slovenskim očakom 10-11 13-15 FOKUS  Tematske poti: Pot skozi Zalo, Turistična vas Pristava, Orionova pot TURIZEM SMO LJUDJE  Vanja Ločniškar, predsednica TZ Medvode 16-17 24-26 28-29 30 31 32-33 34-35 36-37 38 40-41 POTEPANJA  Kočevski pragozd NAMIG ZA IZLET  Poti umika pri Kobaridu 1917 (NE)ZNANO ZAMEJSTVO  Po Gosposvetskem polju SLOVENIJA KOLESARI  KULINARIČNI KOTIČEK  TRENDI  Križnikov pravljični festival Velika viteška slovesnost ob 25-letnici Konzulata za Slovenijo ZELENI ZGLEDI  Primož Hieng: Zdrave in zdravilne vode Slovenije INOVATIVNO  Okusi Rogle Staro drevje mlademu pogosto onemogoča, da bi razkošneje razraslo svoje krošnje, je med potepanjem po kočevskih (pra)gozdovih med pripovedovanjem o njih dejala moja vodnica Petra (reportažo o njem objavljamo v tej številki revije). Lahko bi pripovedovala tudi o – ljudeh. Pogosto je slišati, da starejši zavirajo mlade v njihovi vnemi; bodisi z zamahom roke v slogu »Kaj pa vi veste!« ali preprosto zato, ker se bojijo, da bodo zavzeli njihova mesta, pometli z njihovim znanjem ... Škoda. Kajti mladi so lahko neizčrpen vir energije, vneme, ustvarjalnosti, idej. To iz leta v leto dokazujejo tudi projekti Turistične zveze Slovenije. Pravkar se je končalo Tekmovanje za zlato kuhalnico, aprila je bila sklepna prireditev festivala Turizmu pomaga lastna glava (TPLG). Prvo navdušuje mlade za kulinariko in slovenske kulinarične posebnosti, druga jih vsako leto spodbudi k razmišljanju o razvoju turizma na njihovem območju in soustvarjanju turistične ponudbe na njem; letos, denimo, na temo zelenega turizma. Potem so tukaj še akcije Turizem in vrtec, Mladi vodnik, Več znanja za več turizma. O TPLG pišemo v tem Lipovem listu: »Festival je v skorajda tridesetih letih spodbudil neizmerno število idej za preživljanje prostega časa v manjših in večjih slovenskih krajih, v znanih in skorajda neznanih kotičkih Slovenije, idej, ki so jih mladi razvili v podrobne načrte za nove turistične proizvode in dogodke.« Super! Toda pišemo tudi, da si »na TZS želimo, da bi idejam mladih prisluhnilo več odločevalcev v občinah«. Žal preveč načrtov mladih ostane spregledanih; pa bi lahko zanimivo popestrili turistično ponudbo v njihovem kraju. Kajti mladi ne sanjarijo, temveč ustvarjajo zelo konkretne ideje: za nove in izvirne turistične proizvode in prireditve, za nastanitve, tematske poti, spominke, jedi ... Na nastopih v javnosti, na katerih predstavljajo svoje festivalske naloge, pa so odlični promotorji svojega kraja. Mladim bi bilo treba prisluhniti, ker premorejo neobremenjenost, svežino, elan, izvirnost, navdušenost; strahovi in pomisleki, ki pogosto »napadajo« odrasle, se še niso zagrizli vanje. Projekti TZS ne samo spodbujajo mlade k ustvarjalnosti, ampak gradijo tudi medgeneracijske mostove – mladi delajo s svojimi mentorji, člani komisij ... Kajti tudi mladi pogosto zamahujejo z roko ob besedah starejših v slogu »Kaj pa vi veste!«. Pa vedo veliko – oboji. Ko bi bili starejši pripravljeni prisluhniti mladim in njihovim svežim zamislim in ko bi bili mladi pripravljeni prisluhniti izkušnjam in znanju starejših, ko bi si znali seči v roko v vzajemnem spoštovanju, bi bili oboji na boljšem. In družba tudi.  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku avgusta. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. avgusta 2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. SKOK K SOSEDOM  Pravljično zlata Slavonija Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja objavlja tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja. Razpis za tekmovanje je objavljen na www.turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Aktualno Pogovor s Petrom Dakskoblerjem o gorskem kolesarjenju v Sloveniji Razmere se spreminjajo, na bolje. Počasi, pa vendarle. Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji razcvetu – ne glede na številne omejitve, ki narekujejo njegov zakonit razvoj. »Zdajšnje razmere škodijo vsem. Naravi, ker kolesarjev ni mogoče nadzirati in usmerjati. Nam, ki spodbujamo razvoj gorskega kolesarstva. Lokalnim skupnostim in turističnim ponudnikom, ker jim ne omogočajo gospodarskega razvoja. In navsezadnje kolesarjem, ki jim nenehno grozi, da se bodo znašli v neprijetnem položaju,« povzame Peter Dakskobler, soorganizator odmevnega festivala Soča Outdoor, tudi član konzorcija Odprimopoti.si, ki združuje štirinajst organizacij s področja kolesarjenja in turizma, ter ko­ ordinator prizadevanj za spremembe na področju gorskega kolesarstva na državni ravni. Ampak razmere se vendarle spreminjajo, dodaja: na bolje. Problematika gorskega kolesarjenja v Sloveniji je dosegla vrelišče v začetku lanskega poletja, ko so morali prireditelji festivala Soča Outdoor odpovedati gorskokolesarski maraton, najbolj priljubljen festivalski dogodek, ki je tudi pomemben za turistični razvoj destinacije, ker jim zavod za varstvo narave ni izdal odločbe za njegovo izvedbo na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) in po planinskih poteh. Pred tem so ga dvakrat že izpeljali, na isti trasi, kot je bila predvidena za lanski maraton; po novem zakonu o ohranjanju narave pa je moral predhodno soglasje za javno prireditev oziroma izvedbo vožnje s kolesi v naravnem okolju lani podati tudi zavod. njegovem direktoratu za turizem so razumeli, da ni problem le v odpovedi enega dogodka, ampak da je povezan s turizmom na splošno,« pojasnjuje Peter Dakskobler; na pogovor je prišel s sestanka delovne skupine, zadovoljen. »V razmeroma kratkem času smo veliko naredili. Med drugim smo zagotovili ponovno izvedbo gorskokolesarskega maratona na letošnjem festivalu Soča Outdoor (bo 3. julija, op. p.). Po posvetovanju z novogoriško enoto zavoda za varstvo nara­ ve smo se odločili za ureditev trase na območju, kjer je to v dolini Soče edino mogoče in dovolj privlačno: na desnem bregu reke, na Kobariškem (ki ni na območju TNP, op. p.), pri čemer smo se problema lotili širše – ne samo zaradi maratona, ampak v želji po nadaljnjem razvoju gorskega kolesarjenja v dolini, ki je v Sloveniji tudi najprivlačnejša destinacija zanj.« Letošnji Soča Outdoor z maratonom na Kobariškem Po odpovedi maratona se je pod okriljem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo oblikovala medresorska delovna skupina za gorsko kolesarjenje, v kateri so predstavniki različnih pristojnih ministrstev, zavodov, zvez in civilne iniciative. »Na ministrstvu oziroma na Lipov list - Junij 2016 Foto: Uroš Švigelj Gorsko kolesarjenje je v razcvetu; zato se ni več mogoče pogovarjati, ali bi razvijali gorskokolesarski turizem ali ne, ampak: kako ga bomo razvijali. Zakon o TNP in nerazumljiva prepoved Kot član odbora za kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja na tolmin-

[close]

p. 5

ski občini je Peter Dakskobler spodbudil začetek odpravljanja težave, ki jo povzroča anomalija v zakonu o TNP: »Glede na zdajšnji zakon se je mogoče vsaj teoretično pogovarjati o možnostih kolesarjenja v prihodnosti v prvem in drugem varstvenem območju, ne pa tudi v tretjem, pri čemer sta prva dva strožje varovana. Tedaj se je končevala javna obravnava novega načrta upravljanja TNP, v katerem so bile predvidene nekatere kolesarske trase; a samo za prvi dve varstveni območji, kjer je to mogoče. A do njih zaradi nelogičnih omejitev v tretjem varstvenem območju ni mogoče pristopati, niti jih zapustiti s kolesom. Tolminski župan je spodbudil sestanek z ministrstvom za okolje in prostor ter zavodom za varstvo narave in ministrstvo naj bi se pozanimalo, ali je mogoče problem rešiti še kako drugače kot z dolgotrajnimi zakonskimi postopki. Na Tolminskem je zdaj razvoj gorskega kolesarjenja najbolj oviran v dolini; tam, kjer naj bi spodbujali razvoj podeželja!« 5 Aktualno Majhen, a zato ne tudi nepomemben prispevek k razvoju gorskokolesarskega turizma je bila tudi nedavna razbremenitev lastnikov kmetij­ skih zemljišč odgovornosti do tretjih oseb, kar je konzorcij Odprimopoti.si dosegel z vložitvijo dopolnila ob sprejemanju novega zakona o kmetijskih zemljiščih, »ob veliki pomoči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. S tem smo dosegli, da lastniki niso več potencialno odgovorni za, recimo, morebitne poškodbe ljudi na njihovem zemljišču, nare­ dili pa smo tudi veliko uslugo pohodnikom, kolesarjem in vsem drugim uporabnikom teh zemljišč,« razlaga sogovornik. »Pogovori z lastniki bodo tako vsaj malce lažji, saj jim gremo s takimi koraki naproti.« Je pa lastništvo zemljišč pri razvoju gorskokolesarskega turizma v Sloveniji pogosto precej trd oreh in v tem trenutku velika ovira, predvsem zato, ker je lahko izjemno razpršeno, dodaja. »Kilometer enoslednice (ozke poti za kolesarjenje, op. p.) si lahko deli po več deset različnih lastnikov, med njimi tudi razseljenih in že pokojnih ...« Podobno kot so dosegli v zakonu o kmetijskih zemljiščih, si želijo tudi od prenovljenega zakona o gozdovih, ki je bil prav tako odprt, za gorske kolesarje pa je še zanimivejši od prvega, saj jih je precej več v gozdovih kot na kmetijskih zemljiščih. »Želimo si dvoje: razbremeniti lastnike gozdov odgovornosti do tretjih oseb in doseči, da bo kolesarjenje dovoljeno po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti – kot je to že določeno v zakonu o ohranjanju narave, razen v najstrožje varovanih gozdnih območjih.« Velika sprememba v razvoju gorskega kolesarjenja se zdi torej predvsem v tem, da se pogovarja in posluša ter išče rešitve na različnih ravneh. »Tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjamo, vemo, da ne moremo pričakovati sprememb v kratkem času, in jih tudi ne pričakujemo,« je stvaren sogovornik. Peter Dakskobler Tipičen nemški gorskokolesarski gost je praviloma moški, star od 45 do 60 let, dobro situiran, visoko izobražen, veliko porabi in ima do narave in destinacije zelo spoštljiv odnos,« razlaga Peter Dakskobler. Kolesarjev, ki prisegajo izključno na spuste (downhill, enduro), je v celotni populaciji gorskih kolesarjev razmeroma malo in tudi niso glavni turistični segment, dodaja. Za večino je gorsko kolesarjenje predvsem doživetje narave, kulture ... Komentarji v slogu, naj se gorske kolesarje »pospravi« v posebej za to urejene (MTB) parke, pa po njegovem mnenju odražajo popolno nepoznavanje razmer. »Seveda je prav, da so parki. A ti so večinoma urejeni na degradiranih območjih – na smučiščih, nagovarjajo pa predvsem tiste, ki si želijo spustov ali urjenja veščin vožnje.« Planinske poti – na nekaterih da, na drugih ne Dotakneva se še planinskih poti, okoli katerih se mnenja glede »pravic« gorskih kolesarjev pogosto najbolj krešejo. »Planinske poti so samo ene od enoslednic, utrjenih poti v naravnem, gorskem okolju, ki so priljubljene med kolesarji. A v prihodnosti na nekaterih ne bodo več smeli kolesariti, bodisi zaradi vpliva na naravo bodisi zaradi prevelike obiskanosti poti. Smiselno je, da Planinska zveza Slovenije 'odstopi' nekatere planinske poti in da te postanejo dvonamenske; a ne vse. Za kolesarje bi lahko bile zanimive stare poti, ki jih društva ne morejo več vzdrževati ali za pohodnike niso več privlačne. Podpora v društvih na lokalni ravni je čedalje večja, kar kaže tudi rast števila turnokolesarskih odsekov v društvih, po drugi strani pa PZS letos uvaja slovensko turnokolesarsko transverzalo (STKP). Čedalje več je planincev, ki za obisk gora uporabljajo kolo. Tretja možnost je ureditev povsem novih kolesarskih poti. Ampak dejstvo je, da z ureditvijo razmer kolesarji ne bodo smeli kolesariti povsod. In tudi to bo izziv: vzgoja, samoomejevanje, spoštovanje pravil. A ko bo na voljo dovolj poti zanje, bo to gotovo lažje. Ne glede na vse prepovedi je dejstvo, da razvoja gorskega kolesarjenja ni več mogoče zavreti, jasno; vprašanje je le, ali se bo zaradi omejitev še naprej razvijalo stihijsko ali pod smiselno zakonsko marelo in bo s tem prispevalo tudi h gospodarskemu razvoju tam, kjer so danosti in možnosti zanj. Tako povzema Peter Dakskobler: »Ne moremo se več pogovarjati, ali bi razvijali gorskokolesarski turizem ali ne, ampak: kako ga bomo razvijali.«  Mateja Gruden Lipov list - Junij 2016 Velik obet za lokalno gospodarstvo Sicer pa gredo prizadevanja za zakonodajo, ki bo gorskim kolesarjem prijaznejša, vzporedno s čedalje večjo priljubljenostjo gorskega kolesarjenja: v Evropi, ZDA ... In temu primerno je to tudi čedalje zanimivejša dejavnost s finančnega vidika. »V dolini Soče po okvirnih podatkih prispevajo gorski kolesarji dobrih deset odstotkov vseh prenočitev. A poglejmo, kakšen je njihov potencial, če potegnemo vzporednico s tujino – oziroma z Avstrijo in Nemčijo: tam ocenjujejo, da je z gospodarskega vidika zdaj izkoriščenega samo štiri odstotke celotnega potenciala, ki ga premore gorsko kolesarjenje! Kar 96 od­ stotkov potenciala je še vedno neizkoriščenega. Če prenesemo to v dolino Soče, govorimo še o dodatnih milijonih evrov turističnega prometa, ki bi ga lahko ustvarili gorski kolesarji.« Poznavanje in razumevanje gorskega kolesarjenja kot obetavne turistične dejavnosti je sicer marsikje še precej šibko, prežeto s stereotipi brezobzirnih kolesarjev, ki brezglavo divjajo po strminah. »Najzgovornejši so primeri ponudnikov, ki imajo večletne izkušnje z gorskokolesarskimi gosti. Ki povedo, kako si ti po kolesarskem dnevu privoščijo odlično večerjo, privoščijo vrhunska vina, dajejo napitnino ... Foto: osebni arhiv P. D. Razbremenitev odgovornosti lastnikov zemljišč

[close]

p. 6

Ob robu 25. obletnice osamosvojitve 6 Aktualno Slovenski simboli so pomembni tudi v turizmu Na turistični prireditvi krajevnega, občinskega, pokrajinskega, pa tudi meddržavnega pomena se lahko uporabijo vsi simboli Slovencev in Slovenije ter organizatorja in njegovih podpornikov. Največkrat je omenjena zastava, a poleg nje so pomembni tudi ime naroda in države, slovenski jezik, petje v slovenščini, glasba kot neuradni predstavitveni element prireditve, pa grb ali znak, himna ali slavnostna pesem, zastava, pa tudi bandero in prapor. Nič od navedenega ni mogoče uporabljati poljubno; prav je, da se pri uporabi simbolov spoštujejo in upoštevajo določena pravila zanjo. Narečje, denimo, lahko popestri turistično prireditev, a je treba poskrbeti, da obiskovalci razumejo vaša sporočila. Petje v slovenščini, bodisi da prepeva solist bodisi zbor, naj vključuje pesmi vseh zvrsti, od pripovednih do nagajivih. Petje naj bo ljudem všečno; morda je zaradi predlaganega izbora pretežno t. i. kakovostnih skladb petja na prireditvah premalo ali ga sploh ni. Naj se ve, kje turistična prireditev poteka, da ne boste brezplačno oglaševali drugih krajev in držav. Ime naroda: Slovenci, ime države: Slovenija ali Republika Slovenija. Slovenija ima kot edina država tri mednarodne oznake po ISO 3166: SI, SVN in SLO; zadnja je uradno v uporabi le kot avtomobilska oznaka. Če je uporabljen samo en grb, mora biti postavljen pokonci. Če jih je več, pa je treba paziti, da bo njihov razpored potekal po pomembnosti in po potrebi tudi po abecedi. Najpomembnejši je grb Republike Slovenije. Podobno je z znaki društev. Znak domačega društva je najpo­ membnejši, potem pa jih razporedite glede na njihovo število in po abecedi v slovenščini. Himna Slovenije je napev Stanka Premrla na besedilo sedme kitice pesmi Franceta Prešerna Zdravica/Zdravljica. Nekdanja slovenska himna Naprej zastava Slave skladatelja Davorina Jenka na besedilo pesmi Simona Jenka je trenutno himna Slovenske vojske. Himna se igra z glasbili, poje ob spremljavi glasbil. Priporočljivo je, da se pred začetkom izvajanja himne zaigra njena intonacija, da prisotni lahko vstanejo in se pripravijo na slovesno spremljanje himne. Če ima društvo svojo slavnostno pesem, se ta izvaja po himni, prav tako himna občine. Ne moremo pa govoriti o himni, če nekdo le recitira njeno besedilo. In zastave? Slovenska državna zastava je belo-modro-rdeča slo­ venska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Menim, da bi na turističnih prireditvah, ki posegajo v, denimo, 19. stoletje, lahko večkrat posegli po slovenski narodni zastavi (brez grba) in jo vključili na prizorišče, kot tribarvne trakove ali zastavo. Nič naj vas ne motijo pripombe, da je takšna zastava ruska. Ta je uradno za četrtino krajša od slovenske. Zastava Slovenije ima uradno določeno razmerje širine proti dolžini, ena proti dve. Njene barve potekajo vodoravno in grb na njej naj vedno zastavoslovno stoji. To pomeni, da se naša državna zastava, pa tudi slovenska narodna zastava in vse druge ob njih, ne smejo obešati navpično. Če pa je uporabljenih več zastav, naj bodo vse narejene za vodoravno izobešanje. Prav nerodno je, ko na prizorišču neki grb ali atribut stoji, drugi pa leži. Zastave smejo biti pripete le na urejenih drogovih z zaključki in ne smejo biti nataknjene na različne palice ali cevi. Če so na drogovih, naj bodo najmanj pol metra od tal, na jamborih pa za dve tretjini višine jambora. V Sloveniji v zadnjem Lipov list - Junij 2016 času opažam hibride praporov in bander. Pri prvem sme biti prapor pripet na levo, ožjo stranico le tako, da, ko ga iztegnemo z desno roko, njegov motiv in napis potekata vodoravno, brez kakršnih koli dodatkov. Torej je prapor vodoraven. Bandero navpično visi s prečke z droga in njegov motiv in napis potekata vzporedno s prečko. Zastava, prapor in bandero imajo pravo in narobno stran. Pri zastavi je to stran, ki poteka od droga ali jambora proti desni, če zastavo stegnemo z desno roko. Enako velja za prapor, bandero pa je tako ali tako obešeno pred drog. Pri slednjih pa se pojavljajo tudi tako imenovani trakovi botrov. Trak ima na eni strani simbolno zastavo Slovenije, na drugi pa darovalca. Tudi tu je treba upoštevati, da naj bo zastava na pravi strani s pokončnim grbom, če trak stegnete z desno roko. In še sklepna misel: pogled na urejenost in uporabo simbolov že prvi trenutek pokaže, kako cenimo sebe in spoštujemo goste. Za prve in druge pa velja le najboljše.  Besedilo in foto: Stanislav Jesenovec Kdo doma in po svetu ve, kje je ta vas, brez imena in z narobe nameščeno zastavo na mlaju?

[close]

p. 7

Pomen lokalnega turističnega vodenja – zdaj in v prihodnosti Tehnologija ne bo ogrozila poklica turističnega vodnika Katedra za kulturni turizem in kulturno dediščino na UP Fakulteti za turistične študije - Turistica v Portorožu je konec marca pripravila zanimivo omizje: Izzivi in priložnosti lokalnega turističnega vodenja. Namen strokovnega srečanja je bil spodbuditi k razmišljanju in razpravi o vlogi in pomenu lokalnih turističnih vodnikov v Sloveniji, izobraževanju in licencah turističnih vodnikov, prispevku lokalnih vodnikov k trajnostnemu razvoju destinacije ter vzpostavitvi stika z lokalnim prebivalstvom in razumevanju njihovih vrednot. Nika Maca Buda iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije je poudarila statusno vprašanje turističnih vodnikov na nacionalni in lokalni ravni ter predstavila nekatere predloge, ki naj bi v novem zakonu o pospeševanju turizma urejali poklic turističnega vodnika. Dr. Anton Gosar, redni profesor v pokoju, je predstavil izobraževanje turističnih vodnikov za pridobitev državne licence pri Gospodarski zbornici Slovenije in poudaril pomen razgledanosti in resnicoljubnosti turističnega vodnika. Elena Šverko iz Turističnega združenja Portorož, kjer vsako leto organizirajo izobraževanje in izpite za lokalne turistične vodnike vseh štirih obalnih občin, je poudarila pomen pristnega doživetja in zgodb pri ustvarjanju kakovostne izkušnje obiskovalca. Lokalna vodnica in interpretatorka narave Kristina Gorišek je poudarila, da dober turistični vodnik spodbudi obiskovalca, da doživi destinacijo z vsemi čutili ter oblikuje osebni odnos do kraja in lokalnega prebival­ stva. Urška Križman Vižintin iz turistične agencije in socialnega podjetja IstraTerra iz Kopra je dodala, da je vloga lokalnega vodnika tudi v vzpo­ stavitvi stika obiskovalca z lokalnim prebivalstvom in dediščino kraja ter pri tem poudarila aktivno vključevanje obiskovalcev v zgodbo in življenje lokalnega prebivalstva. V živahni razpravi so udeleženci omizja opozorili na prakso turističnih vodnikov iz tujine, ki lahko neverodostojno vodijo po Sloveniji, saj jim trenutna zakonodaja to omogoča. Zanje velja, da jim ni treba priglasiti svojega dela v Sloveniji, nadzora nad njihovimi licencami in njihovim delom pa nihče ne izvaja. Zato tuji operaterji pogosto najamejo slovenske vodnike le takrat, ko prvič ali drugič pripeljejo skupino turistov v Slovenijo. Na naslednjih turah pa kar sami prevzamejo vodenje. Podoba Slovenije in njenih prebivalcev, ki jo ustvarjajo tako priučeni vodniki, je tako osiromašena, če že ne problematična. Na omizju so obravnavali tudi vprašanje o statusu vodnikov, ki vodenje opravljajo priložnostno in nimajo urejenega statusa samostojnega podjetnika. Rešitve, ki jih ponuja naša zakonodaja, v vsakdanji praksi niso niti dobre niti izvedljive. Razpravljavci so zaznali tudi priložnosti za večjo usklajenost izobraževanja za turistične vodnike na lokalni in državni ravni. Določene vsebine se namreč prekrivajo (na primer teoretični del), zato bi jih morali kandidati opraviti le enkrat. Posebej je bil omenjen odnos turističnega vodnika do lastne dediščine in identitete, ki je dodana vrednost kakovostnega in pristnega vodenja in doživetja. Pri tem dober vodnik z osebnim pristopom, prilagojenim tržnemu segmentu gostov, vključuje tudi osebne zgodbe. Udeleženci okrogle mize so prepričani, da sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije ne bodo ogrozile dela dobrih turističnih vodnikov in da turistično vodenje ne bo eden od poklicev, ki bodo v prihodnosti izginili. Avdio vodniki namreč ne morejo nadomestiti oseb­ nega stika. Kot mobilne aplikacije so le dopolnilo osebnemu turističnemu vodenju.  Šarolta Godnič Vičič, Milka Sinkovič 7 Aktualno Sodelujoči na okrogli mizi (z leve): Urška Križman Vižintin, Milka Sinkovič (moderatorka), Nika Maca Buda, dr. Anton Gosar, Elena Šverko in Kristina Gorišek. Foto: Šarolta Godnič Vičič Lipov list - Junij 2016

[close]

p. 8

8 Turistični portret Milan Krišelj Zakaj turizem? Svet pride k tebi. In svet ti daje širino. Da bi lahko vrednote, ki jih premore Slovenija, posredovali drugim in jih navdušili zanje, jih moramo najprej ponotranjiti sami, razmišlja Milan Krišelj, upokojeni predavatelj na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. Na šoli je od njene ustanovitve leta 1996 do upokojitve leta 2008 predaval o naravni in kulturni dediščini ter o turistični geografiji. A turizem ga je navdušil že veliko prej ... Milan Krišelj živi na Visokem pri Kranju, kjer je s pomočjo šenčurske občine in kranjskega zavoda za varstvo narave uredil učno pot ob reki Kokri, ki postaja ena osrednjih zanimivosti v občini. V njeni bližini pa je na družinski, dobrih dvesto let stari domačiji uredil tudi muzej kruha. »Na praktičnem primeru sem želel združiti naravno in kulturno dediščino v enoten turističen proizvod,« pojasnjuje. Lipov list - Junij 2016 Kar človek zna, lahko nekoč s pridom uporabi Njegova poklicna pot je izjemno razgibana in se večji del prepleta s turizmom. Že med študijem se je preizkusil v njem: kot vodnik tedanjega Kompasa je peljal turiste na daljši izlet od Ljubljane do Dubrovnika in Splita ter Reke. »Še zdaj imam travmatične spomine na to, kako zahtevno je bilo! Odtlej globoko spoštujem turistične vodnike,

[close]

p. 9

a sem sam hitro ugotovil, da to delo ni zame. Sem pa dragocene izkušnje s tega izleta s pridom uporabljal na poznejših krajših izletih, ki sem jih z veseljem vodil,« se spominja. Sicer pa mu je življenje večkrat potrdilo, da nobena izkušnja ni zaman: »Vse, kar se človek v življenju nauči in zna, mu enkrat prav pride.« Po študiju (diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti – študiral je geografijo in zgodovino), med katerim je začel delati tudi kot radijski napovedovalec in snemati knjige za slepe, se je zaposlil na republiškem odboru takratne zveze slepih. »Prvi v Jugoslaviji sem začel izdajati zvočni časopis, mesečnik Obzorje,« pripoveduje. Po končanem vojaškem roku pa se je prijavil na razpis tedanjega Avtoprometa Kranj (poznejšega Alpetoura) za vodjo turistične poslovalnice. Uspešno, a po enem letu je ugotovil, da ni iz pravega testa za vodilni položaj, zato se je zaposlil na kranjski poklicni šoli, kjer je predaval zgodovino, geografijo in samoupravljanje s temelji marksizma. Začetki turizma na podeželju A ni dolgo trajalo, da mu je turizem znova prekrižal pot. Uspešno se je prijavil za delovno mesto pospeševalca kmečkega turizma na škofjeloški kmetijski zadrugi. »To je bilo leta 1976. Že prej je bilo kmečkemu turizmu v Sloveniji namenjene izjemno veliko pozornosti. O njem je bilo veliko govora, ni pa bilo jasnih smernic, kako ga razvijati. Glavna skrb je sicer bila, kako bi lahko na kmetijah, ki gospodarijo v slabših razmerah, na tako imenovanih marginalnih območjih, kjer so stroški pridelave večji, vpeljali dopolnilne dejavnosti, denimo turizem.« Tudi na področju kmečkega turizma, razlaga, je spoznaval, kako zelo zahtevna dejavnost je to. »Na začetku so se zanj odločali le najsposobnejši, najnaprednejši; šele pozneje so jim sledili drugi.« Ko zdaj razmišlja o turizmu na podeželju, pravi: »Najprej bi bilo treba doreči, kaj sploh je podeželje. Večina ljudi si ga predstavlja romantično, v podobi, ki je že izginila: kmečke hiše, petje fantov na vasi ... Podeželja, kjer je kmečka dejavnost prvotna, skorajda ni več, razen na marginalnih območjih, za katera je slovenska skupščina že v sedemdesetih letih sprejela sklep, da jim je treba pomagati. Ta prvotni namen razvoja turizma na podeželju je odtlej že precej zvodenel. Čeprav sem že takrat poudarjal, da je mogoče kmečki turizem razvijati povsod, kjer so izpolnjeni pogoji zanj, le da tistim, ki gospodarijo v zahtevnejših razmerah, praviloma v višjih legah, odločneje pomagajo: z nižjo obrestno mero, nepovratnimi sredstvi in podobno. Turizem pa lahko – na splošno – razvijaš povsod, kjer so možnosti zanj. In zakaj pravzaprav razvijati turizem? Predvsem zato, da bi z njim izboljšali kakovost življenja prebivalcev. Ne zato, ker je moderen ...« Svoje znanje s področja kmečkega turizma je Milan Krišelj predajal tudi v okviru Turistične zveze Slovenije, kjer je več mandatov vodil komisijo za razvoj turizma na podeželju. Za njegov prispevek mu je zveza leta 2002 podelila najvišje priznanje – zlato plaketo. mnenju ključna primerjalna prednost Slovenije na turističnem trgu; kulturna druga. A oboje v turizmu premalo izkoriščamo, pravi, na tej podlagi je ustvarjenih premalo turističnih proizvodov. Bržkone tudi zato, ker je treba zavedanje o vrednosti dediščine najprej ponotranjiti, da jo lahko posreduješ naprej, razmišlja. Naše zavedanje o izjemnih možnostih, ki jih imamo na tem področju, pa je preskromno. »Ljudje pogosto menijo, da so naravne in kulturne vrednote nekaj samo po sebi umevnega, nič posebnega. Takoj lahko rečem, da to še zdaleč ni res. Na domačiji, kjer je muzej kruha, sem pred leti oddajal turistične sobe in sem so prihajali gostje z vsega sveta. Po navadi sem ob koncu njihovega bivanja naredil kratko anketo o tem, kaj jih je v Sloveniji najbolj pritegnilo. In nekoč je gostja iz Londona dejala, da so bili to kamni v reki Kokri. Kar utihnil sem. Kamni? Kaj pa Bled in Postoj­n­ska jama in ...? Ne, je dejala. Kamni. Svojo mladost sem preživel ob Kokri in četudi sem geograf in sem opravil tudi izpit iz geologije, se mi niso zdeli nič posebnega. Potem pa mi je gospa odprla oči. Začel sem jih proučevati in rezultat tega je zdajšnja učna pot ob Kokri. In kulturna dediščina ... Neko angleško družino, ki je bivala pri nas, je najbolj prevzela partizanska bolnišnica Krtina na Jezerskem. Nekega dne sem jih peljal na izvir Kokre, kjer je naravni laboratorij lehnjaka, v nadaljevanju poti je tudi baraka, pred njo spomenik padlemu borcu in nekaj predmetov in slik. In to je te ljudi tako prevzelo! Šli smo še v Kropo, Dražgoše, Škofjo Loko ... A ta skromna bolnišnica jih je tako pretresla, da jim je bil to najdragocenejši spomin, ki so ga odnesli iz Slovenije. In domačini se moramo teh navidezno drobnih dragocenosti zavedati.« Poleg tega so prav domačini, lokalno prebivalstvo, najboljši ambasadorji turizma. »Po mojih izkušnjah se je gostom iz tujine zdelo izjemno pomembno, da jih je lokalno prebivalstvo gostoljubno sprejelo. In iz ene same hiše, naše, je v Angliji nastal klub prijateljev Slovenije, ki je imel devetsto članov in ki so tkali tudi druge, recimo gospodarske vezi s Slovenijo! Želim torej povedati, da turizem daje neizmerne možnosti, če se ga le lotiš pravilno.« 9 Turistični portret Gosta moraš znati »spustiti« Med pogovorom o slovenskem turizmu se Milan Krišelj ne more izogniti eni največjih njegovih težav: nezmožnosti ali vsaj nezadostni sposobnosti povezovanja. »Podčetrtek je odličen primer. Oni so se znali povezati!« Medtem ko drugod lahko opazujemo prav nasprotno: veliki turistični igralci, na primer hoteli, poskušajo zadrževati goste pri sebi, namesto da bi jih spodbujali k odkrivanju druge ponudbe v njihovi okolici in dlje. »Napaka, napaka, napaka! Gosta moraš znati 'spustiti'!« Meni, da bi moral razvoj turizma temeljiti predvsem na malem gospodarstvu. Država bi morala razrahljati birokratske postopke, zaradi katerih je naposled opustil oddajanje sob. »Nisem imel živcev zanje ...« Prebivalce je treba ozaveščati, da je turizem tam, kjer so možnosti zanj, velika priložnost za dvig kakovosti življenja. »Svet pride k tebi. In svet ti daje širino.« A turizem ne prinese ničesar čez noč. Je panoga, ki potrebuje čas. Je tek na dolge proge. Bržkone tudi zato slovenske vlade povečini niso imele posluha zanj; njegovih rezultatov ni mogoče skorajda nikoli pokazati dovolj hitro ...  Besedilo in foto: Mateja Gruden Ne zavedamo se posebnosti, ki jih premoremo Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled je Milan Krišelj predaval o naravni in kulturni dediščini. Prva je po njegovem Glede na njegovo preteklo pedagoško delo Milan Krišelj pozorno spremlja tudi izobraževanje na področju turizma. »Z eno samo besedo bom povedal, kaj menim o njem: katastrofa. Popoln kaos. Toliko fakultet, visokih in višjih šol, programov ... Saj ni dovolj kadrov zanje! Ti moraš turizem živeti, da ga lahko predajaš študentom! Sama literatura ti tega ne more dati. To nikamor ne pelje. Država bi morala na tem področju nekaj ukreniti.« Lipov list - Junij 2016

[close]

p. 10

10 Fokus Mojstrana, v ozadju Triglav Vasi pod slovenskim očakom Vabljeni v objem triglavskih pravljic Pod najvišjo slovensko goro in simbolom slovenstva, 2864 metrom visokim Triglavom, ležijo čudovite alpske vasice Mojstrana, Dovje, Zgornja Radovna in Belca. Ponujajo izjemno naravno in kulturno dediščino, poleg tega pa izpolnjujejo vse pogoje za naravno zdravilišče. Tu so doma Triglavske pravljice, tu so doma prijazni, a trmasti ljudje, ki znajo preživeti v lepem, a tudi trdem alpskem svetu. V Mojstrani, ki je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje poznana po svoji cementarni, najdete številne ostanke iz tistih časov, ko so v okoliških dolinah kopali kredo, jo predelovali in cement odvažali v svet. Celo pri gradnji Sueškega prekopa in singapurske trdnjave so uporabili cement iz Mojstrane. Obenem pa se je prav v Mojstrani začel razvoj slovenskega gorništva. V gostilni pri Šmercu je dr. Julius Kugy najemal gorske vodnike, ki so mu pomagali na poti proti Triglavu. Tu je nemški pesnik Rudolf Baumbach upesnil slovensko pripovedko o Zlatorogu. Morda je prav zato pri nas našel svoj prostor Slovenski planinski muzej, interaktivno doživetje človeka, ki se napoti v hribe, tam vpija lepote alpskega sveta, čakajo pa ga tudi nevarnosti, a jih prebrodi in se vrne domov poln vtisov, ki ga spodbujajo k umetniškem ustvarjanju. Foto: arhiv TD Dovje - Mojstrana Jakobu Aljažu pogled uhaja proti Triglavu Slovenski planinski muzej Lipov list - Junij 2016 Foto: arhiv TD Dovje - Mojstrana Foto: Matjaž Vidmar/arhiv Turizem Kranjska Gora

[close]

p. 11

Veliki Jakob Aljaž V Mojstrani še vedno kljubujejo času številne hiše, ki predstavljajo kmečki barok iz sredine 18. stoletja, med njimi rojstna hiša Mihaela Ambrožiča, ki je s svojimi panji kranjske sivke zaslovel po Nemčiji, Franciji in na Češkem. Mojstrana je izhodišče v čudovite alpske doline: Vrata, Radovno, Kot in Krmo. Na poti v Vrata proti mogočni severni triglavski steni, ki je dolga več kot tri kilometre in visoka kilometer, boste našli 52 metrov visok slap Peričnik, poleg Triglava in severne triglavske stene eno najpomembnejših naravnih znamenitosti Slovenije. Nad slapom se skriva še zgornji slap, visok 16 metrov. Ko boste v Vratih, se boste zagotovo ustavili v Aljaževem domu, poimenovanem po dovškem župniku in narodnem buditelju Jakobu Aljažu, ki je pred 120 leti odkupil vrh Triglava, na njem postavil stolp in simbolično zmagal v »bitki« med slovenskimi in nemškimi gorniki, ki so osvajali vrhove čudovitih Julijskih Alp. Jakob Aljaž je služboval na Dovjem, poleg dušnega pastirstva pa je ljudem podaril tudi ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. Poleg tega je skrbel za razvoj teh krajev. Gradil je številne planinske domove v triglavskem pogorju, pomagal pa je tudi pri gradnji dovškega vodovoda. Zdaj na Dovjem najdete njegov kip, ki strmi proti Triglavu, na dovškem pokopališču pa poleg številnih znanih gornikov najdete tudi mesto, kjer je Aljaž našel svoje zadnje počivališče. travniki, več kot 400 let staro Gogalovo lipo, pa tudi značilno Pocarjevo domačijo, Psnakovim mlinom in žago. Našli boste tudi kaj dobrega za pod zob. Tu je imela svoja lovišča že jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević, Zgornjo Radovno pa je pred skoraj dvajsetimi leti obiskal celo velški princ Charles. Najzahodnejša vas pod Triglavom je Belca, ki nima ne gostilne ne cerkve, ima pa »olimpijsko ulico«. Vasica, ki šteje dobrih sto prebivalcev, je na olimpijske igre poslala dva hokejista in enega skakalca. Športno srce pa ni nič manjše v vseh preostalih naših vaseh, saj smo doslej na olimpijske igre pospremili kar 21 naših sosedov, smučarja Alenka Dovžan in Jure Košir pa sta domov prinesla celo medalji. 11 Fokus Novi ferati za muzejem Letos se lotevamo sprememb, za katere pričakujemo, da bodo pripomogle k razvoju turizma pod Triglavom. V skalah za vasjo (v Grančišču) smo konec maja odprli dve novi zavarovani plezalni poti (ferati). Lažja je Aljaževa pot, težja pa Pot moj­ stranskih veveric. Speljani sta tako, da je na štirih mestih mogoč prehod s težje na lažjo in nasprotno. Za več informacij, najem vodnika in opreme smo poskrbeli v Slovenskem planinskem muzeju, ki je le streljaj od vstopne točke v obe ferati. V muzeju bomo julija odprli novo turistično informativno točko, že v maju pa smo dopolnili stalno muzejsko zbirko s planinskim zatočiščem, Bivakom II, ki smo ga letos pripeljali v dolino, saj praznuje že 80. rojstni dan. Postavili smo ga na skalno gmoto, opremljeno z jeklenicami in ozaljšano s planikami, ki letos prav tako praznujejo; 120 let je minilo, odkar so jih zaščitili. Pod skalovjem pripravljamo tudi prostor doživetij, ki ga bomo prav tako odprli v juliju in s tem privabili tudi adrenalina željne obiskovalce. Vabljeni v objem triglavskih pravljic!  Matjaž Podlipnik, predsednik TD Dovje - Mojstrana Olimpijski kraji Dovje je zares lepa kmečka vas, kjer vas pozdravijo domače živali, odkrili boste vaška korita, izjemno lepe kmetije, cerkev svetega Mihaela, okrepčali pa se boste v nekdanji kovačnici Pr' Katr, kjer boste pokusili jedi, značilne za severozahodni del Slovenije. Od tod se lahko napotite v Karavanke, ki so naravna pregrada med Slovenijo in Avstrijo, ponujajo pa tehnično nezahtevne pohode in izjemno lepe poglede na Julijce. Pogled se vam bo odprl tudi proti Zgornji Radovni z grbinastimi Foto: Jošt Gantar/arhiv Turizem Kranjska Gora Slap Peričnik, ena najpomembnejših naravnih znamenitosti Slovenije Bivak II – iz gora v dolino, kjer je na ogled obiskovalcem Mojstrane Lipov list - Junij 2016 Foto: arhiv TD Dovje - Mojstrana

[close]

p. 12

12 Fokus Joga na deskah SUP na Velenjskem jezeru je bila lani prava uspešnica. Mladinski odbor Turistične zveze Velenje Prava osvežitev v turistični ponudbi Velenja V bližajočem se poletju bodo mladi Velenjčani spet aktivni. Vsako petkovo jutro v juliju in avgustu bodo na Velenjskem jezeru izvajali jogo na deskah za SUP. Vadbo bodo končali z zdravim zajtrkom, ki je sestavljen iz sezonskih dobrot večinoma lokalnih ponudnikov. Po vnaprejšnjem naročilu bodo izvajali tudi SUPer raziskovanje potopljenih vasi. Mladinski odbor Turistične zveze Velenje je bil ustanovljen januarja 2015, da bi pomladili društva, ki delujejo v okviru TZ Velenje. V odboru so aktivni mladi Velenjčani, ki s svojimi inovativnimi idejami bogatijo velenjsko turistično ponudbo. Čeprav je odbor še zelo mlad, imajo za seboj že kar nekaj uspešno izvedenih projektov. Lani so organizirali zanimiva vodenja po Velenju (Doživetje socializma v Velenju, SUPer raziskovanje potopljenih vasi, Spoznaj Velenje na koles(c)ih, NOČživetje Velenja – nočno vodenje po mestu) in jogo na deskah SUP na Velenjskem jezeru. Ta je bila prava uspešnica. Foto: MO TZ Velenje Zajtrk po jogi na jezeru: zdrav, lokalen, okusen in predvsem zelo skrbno pripravljen TOP vikend v Velenju od 17. do 19. junija 2016 Tretji konec tedna v juniju bo v Velenju uvod v vroče poletje. Na številnih prireditvah bodo sodelovali člani Mladinskega odbora TZ Velenje. Poleg večernih alternativnih vodenj na SUP-ih na Velenj­ skem jezeru bodo člani MO TZV aktivni pri organizaciji prvega Legionar Challenge v Velenju in prireditvi Veselo v poletje. Mladi vas vabijo, da obiščete TOP vikend tudi zaradi preostalih prireditev: v petek bosta kulinarična Promenada okusov in SUP sprint, v soboto se bo pestro dnevno dogajanje nadaljevalo z večernim na velenjski plaži, v nedeljo bo na velenjskem gradu Srednjeveški dan, ob jezeru bo Adventure race Slovenia, na Tuševem pa Družinski vikend. Aktivnosti v prihodnje Mednarodni dan joge, ki bo 21. junija 2016, bo dan za promocijo joge in zdrave malice. Če vas na ta dan pot zanese v Velenje, jih poiščite v Sončnem parku. Poleg tega bodo letos obnovili gozdno učno pot Debrca. V času Evropskega tedna mobilnosti pa bodo v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje organizirali prireditev s starimi kolesi. Dejavnosti mladih so privlačne in zanimive ter pomembno dopolnjujejo turistično ponudbo Velenja. V svoje vrste vabijo vse mlade, ki želijo skupaj z njimi nadgrajevati turistično ponudbo Šaleške doline. Informacije E: motz.velenje@gmail.com FB: Mladinski odbor Turistične zveze Velenje Turistična društva Savinjske doline, Dobrne z okolico, Šaleške doline in Koroške so se konec letošnjega aprila povezale v regijsko turistično zve­ zo SAŠKA. »Namen ustanovitve regijske TZ Saška je predvsem v nuj­ nosti povezovanja med društvi. Če želimo postati zanimivi za izletnike in turiste, se moramo predstavljati kot regija in ne kot posamezniki,« je ob ustanovitvi zveze dejal njen predsednik Franc Špegel iz TZ Velenje. Lipov list - Junij 2016 Foto: MO TZ Velenje

[close]

p. 13

13 Fokus Foto: TD Žirovski Vrh Na velikanskem ksilofonu na poti lahko zaigrate na različne vrste lesa. Pot skozi Zalo – Žirovski Vrh Pot skozi zgodbo Ivana Tavčarja O lepotah gozda Zale je pisal že pisatelj Ivan Tavčar v knjigi V Zali. Mnogim je še bolj poznan film, posnet po tej knjigi: Ljubezen nam je vsem v pogubo. Da bi spoznali zgodbo, pa vam ni treba prebrati knjige, saj jo lahko doživite na tematski poti, ki jo je uredilo Turistično društvo Žirovski Vrh. Se še sprašujete, s čim bi vas lahko privabila pot, da jo obiščete? Zagotovo z lepo naravo, razgledi, različnimi didaktičnimi pripomočki, animacijskimi točkami, na katerih se lahko brezskrbno igrate in hkrati spoznavate gozd. Poleg tega je na tem območju kulinarična ponudba čedalje pestrejša, odpirajo se kmetije odprtih vrat ... Šaljivi domačini pa vas v igranih zgodbah popeljejo več sto let v preteklost. Pot skozi Zalo je dolga 12 kilometrov, prehodimo pa jo v treh do štirih urah. Izhodišče za potep po njej je kmetija pr’Bukovc (Žirovski Vrh 44), kjer si lahko po vnaprejšnjem dogovoru privoščite tudi okrepčilo. Pot je mogoče obiskati samostojno ali organizirano. Za skupine priporočamo vodenje in animacije na poti, ki pripomorejo k večjemu doživljanju zgodbe. Vsako prvo soboto v mesecu je ob 10. uri organizirano vodenje do utrdbe Rupnikove linije na Golem Vrhu, ki je v neposredni bližini tematske poti. Nato pa se lahko odpravite naprej skozi gozdove Zale, do velikih mravljišč, mahovite medvedke Štefke, se zagugate na gozdni jasi, popijete bistro studenčnico, ki izvira tik pred vami, in uživate v lepem razgledu. Na Poti skozi Zalo je nastala še ena, krajša pot, primerna za družine z otroki. Rumene medvedje šape vas vodijo od postaje do postaje, kjer se igrate zanimive igre. Hoja ni zahtevna, pot pa je dolga le 3,5 kilometra, kar je več kot primerno za različne starostne skupine otrok. Na poti je sedem tematskih iger, povezanih z gozdno pedagogiko in čutnim zaznavanjem. Največ zanimanja na poti pa zagotovo požanje 3,5 metra visoka mahovita medvedka Štefka. Mah, ki se razrašča po njej, se namaka iz bližnjega studenca. Gozdna jasa, ki je nedaleč proč, vas še zlasti poleti vabi k različnim doživetjem. Počivalnik v obliki ptičjega gnezda vam ponuja zavetje in sproščajoč počitek v senci debele smreke, lahko se zagugate na velikih gugalnicah, na velikanskem ksilofonu zaigrate na različne vrste lesa, se zleknete na leseno lužo ali pa se le sprehodite med drevesi. Številne zanimive točke na poti vas prepričajo, da se na pot še kdaj vrnete. TD Žirovski Vrh že več kot deset let pripravlja organizirane pohode skozi Zalo, vendar smo vsebino poti v zadnjih dveh letih temeljito dopolnili. Za igrane zgodbe smo zagotovili tudi prepričljive kostume. Vsako leto sprejmemo kar nekaj upokojenskih, šolskih in vrtčevskih skupin. Vsebino animacij prilagajamo ciljnim skupinam. Poljanska dolina je slabo poznana destinacija, a upamo, da bo v prihodnje drugače. V turizem skupaj z občino Gorenja vas - Poljane in številnimi društvi ter posamezniki vlagamo čedalje več. Turistične skupine si tukaj sicer najpogosteje ogledajo Šubičevo hišo, Tavčarjev dvorec z novo muzejsko zbirko in kmetije z različno ponudbo. Vabljeni v Poljansko dolino! Pustite se presenetiti in prepričati, da je resnično raj za ustvarjanje in sprostitev.  Lucija Kavčič, TD Žirovski Vrh Lipov list - Junij 2016

[close]

p. 14

14 Fokus Za brezskrbno doživetje najmlajših Tematska pot po Turistični vasi Pristava Popolno doživetje narave in podeželja Dobrodošli na Pristavi, kjer lepoto in blaginjo narave delimo z vami! Na podeželju je sodelovanje zelo pomembno, zato smo se lastniki kmetij odločili združiti svojo ponudbo in se predstaviti skupaj s tematsko potjo po Turistični vasi Pristava, ki je bila letos na regijskem tekmovanju na območju Ljubljane nagrajena s prvim mestom. Turistična vas Pristava je pravljična vas. V njej lahko občudujete sodob­ no podeželsko infrastrukturo (Pr' Lampret), sodelujete pri pridelavi okusne kmečke hrane (Pr' Mežnar), ki jo lahko pozneje tudi zaužijete (Pr' Okornu), ter uživate in obedujete v naravnem podeželskem okolju (Pr' Tonijevih), saj si prizadevamo, da bi bila naša turistična vas samooskrbna. Propadanje kmetij zaradi izseljevanja mladih družin v mesta je naše najmlajše družinske člane prikrajšalo za pristno spoznavanje narave in njene okolice. Gotovo se sprašujete, kako svojemu malemu razis­ kovalcu približati naravo in kmetijo ter z njim koristno preživeti prosti čas. Zato vas vabimo v pristno naravo na Pristavo. Tukaj otroci kmetijo spoznajo v celoti. Okusijo dobrote narave ter brezskrbno tekajo po travniku in gozdovih. Gozdna igrala čakajo nadobudneže, da jih preizkusijo, medtem pa lahko odrasli pokušate domačo hrano: suhomesnate dobrote, pristavški krompirjev kruh ali pristnega pristavškega piščanca. Posladkali se boste lahko s pehtranovo potico ali jabolčnim zavitkom, ki je bil nagrajen z zlatim odličjem na lanskem Topliškem prazniku. To je le manjši zalogaj dobrot, ki jih ponujamo. Naša ponudba sestoji iz predstavitve narave in domačnosti ob spoznavanju kmetij skozi tematsko pot, ogleda cerkve sv. Lamberta in Lipov list - Junij 2016 predstavitve plemenite gospe s Pristave, Viride Visconti (njen grb, v katerem je upodobljena kača, ki požira otroka, uporablja italijanska avtomobilska znamka Alfa Romeo), urejenih poti za brezskrbno vožnjo z gokartom na pedala za najmlajše in odrasle, možnosti za piknike z jedmi iz narave, pri čemer je prostor za piknik opremljen z gozdnimi igrali in igriščem za odbojko ter nogomet. Urejeno je parkirišče za avtodome, od koder pogled sega do očaka Triglava in po Sloveniji, lahko pa si odpočijete tudi pod zvezdnatim nebom v šotoru. Ponujamo hišna kmečka kosila in večerje z jedmi iz narave. Takole je dejala ena naših obiskovalk: »Vsakič, ko pridem na Pristavo, sem prevzeta nad naravo, energijo in urejenostjo vasi!« Dovolite nam, da vam omogočimo brezskrbno druženje s svojimi najbližjimi v mirnem in tihem okolju. Vse leto. Informacije Turistična vas Pristava, Pristava nad Stično 1-5, 1295 Ivančna Gorica M: 040 702 936 (Mateja Okorn) E: info@pristava.si | W: www.pristava.si Foto: Turistična vas Pristava

[close]

p. 15

15 Fokus Foto: STIK Laško Naravoslovno-zgodovinska pohodna pot Orionova pot Po sledeh starodavnih kultur Ali lahko na skrivnem ozemlju reke Gračnice govorimo o tisočletja starem megalitskem svetišču, ki odkriva izjemno povezanost staroselcev na območju naše dežele s kozmičnimi razsežnostmi? Številna, doslej večinoma neznana gradišča (več sto metrov dolgi zidovi, ruševine naselbin ...), ki z izjemno natančnostjo sledijo zvezdni razporeditvi, to tezo razvidno potrjujejo. Najdba dopolnjuje stara vedenja o prednikih naše dežele, predvsem pa odpira nova poglavja nadaljnjega spoštljivega iskanja. Orionova pot je krožna pot z naravoslovno in zgodovinsko tematiko, speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je bilo tu megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotniku med Savinjo, Savo in Sotlo. Avtor gradi na tezi, da so stara prazgodovinska gradišča v območju Oriona v dolini Gračnice s sozvezdji ostanki kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev. Kratke razlage fenomena so strnjene na informacijskih pojasnjevalnih tablah ob poti, na kateri je mogoče videti in doživeti tudi več kulturnih in naravnih zanimivosti. Pot (z oznako C1) je dolga 10,7 kilometra, po njej pa hodimo predvidoma tri do štiri ure. Je srednje zahtevna, obiskati jo je mogoče vse leto. Najniže se spusti na 366 metrov, najviše na 594. Izhodišče poti je obrambni stolp nekdanje kartuzije v Jurkloštru, ki je zdaj preurejen v turistično informativno točko TiT Jurklošter. Na začetku poti si lahko v Jurkloštru ogledamo kompleks, ki ga sestavljajo ostanki dvorca, cerkev sv. Mavricija, samostanska pristava, del obzidja med cerkvijo in pokopališčem, obrambni stolp ter kamniti most čez Gračnico. Ustavimo se pri prvi od petih pojasnjevalnih tematskih tabel ob poti: Kartuzijani najdejo v dolini Gračnice pomnike skupne Evropske dediščine. Pot nadaljujemo po cesti proti naselju Mrzlo Polje. Ko se začne cesta vzpenjati, vidimo na naši desni Gračniški slap in obnovljen Šmidov mlin. Ustavimo se pri informacijski tabli z opisom mlina in Gračniškega slapa ter drugi tematski tabli: Gračnica kot sveta reka Eridan. Skozi naselje Mrzlo Polje stopimo v gozd, kjer nas obpotna usmerjevalna tabla opozori na zanimivost poti s tretjo tematsko tablo: Kjer se povezujeta nebo in zemlja – sveti prostor Oriona. Pot nadaljujemo proti zaselku Pojerje do naslednje zanimivosti s četrto tematsko tablo: Ozvezdje bika še vedno v celoti zaznamuje prostor na Blatnem Vrhu. Do zadnje table (Sveta reka Eridan in mitološki prikaz njenega izvira pod vznožjem Oriona) stopimo skozi naselje Blatni Vrh, do počivališča Puršnica in do ceste Jurklošter– Dežno, mimo kapelice, do potoka Gračnica in Počerenskega slapa, kjer je tabla. Nadaljujemo ob potoku Gračnica do ribnikov na Marofu in Ribiškega doma. Zatem pa po cesti skozi naselje Mrzlo Polje, mimo spomenika padlemu borcu v 2. svetovni vojni in kipca device Marije v skali nad potokom, da se vrnemo do izhodišča poti v Jurkloštru. Na pot se lahko odpravite samostojno ali pa se udeležite orga­ niziranega in vodenega pohoda, ki je vsako leto tretjo soboto v avgustu v okviru akcije pohodov Po laških poteh. Letos bo 20. avgusta, z začetkom ob 9. uri. Informacije TIC LAŠKO, Valvasorjev trg 1, Laško, T: 03 733 89 50 E: tic@stik-lasko.si, info@lasko.info W: www.stik.lasko.si, www.lasko.info FB: Po laških poteh Lipov list - Junij 2016

[close]

Comments

no comments yet