Revija Lipov list april 2016

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list april 2016

Popular Pages


p. 1

 APRIL 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Fokus Slovenska jezera in reke Aktualno Koroški turizem Potepanja Svet blagodejnih energij Trendi Berlin po Berlinu Foto: Vanja Piber

[close]

p. 2

SVETOVNI DAN TURIZMA IN ZELENA OKNA 27. september je vsako leto namenjen ozaveščanju o izjemnem pomenu turizma za svet. Namen svetovnega dneva turizma je okrepiti zavest, da je turizem ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi poudariti njegov vpliv na družbene, kulturne, politične, okoljske in gospodarske razmere po vsem svetu. V letu 2016 ga bomo praznovali s temo: Turizem za vse s spodbujanjem univerzalne dostopnosti, pri čemer je še zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za razmah tako turizma kot celotne družbe. Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra 2016, in Evrorandu 2016 si želimo, da bi v Sloveniji ob 17. uri povsod odprli »zelena okna«. Vabimo vsa turistična in preostala društva ali institucije, da ob tej uri pripravijo v svojem okolju dogodek s simboličnim odpiranjem »zelenega okna«, s čimer bodo poudarili posebnosti v svojem kraju. Na te dogodke vabimo široko javnost in znane osebnosti, da bi med druženjem spregovorili o TURIZMU ZA VSE. Koordinator TZS: Jože Prah Predsednik TZS: Peter Misja Več informacij na www.turisticna-zveza.si

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Blejsko jezero UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik AKTUALNO  Turizem na Koroškem: izjemen potencial, a vse premalo izkoriščen 04-05 INTERVJU  FOKUS  FOKUS  Aleš Logar, direktor ZKŠTM Ravne na Koroškem Velenjsko jezero, Lahinja in Cerkniško jezero TD Ptuj: V jubilejnem letu bo na Ptuju še posebno živahno TD Trbovlje: Živahna društvena dejavnost v rudarskem mestu 06-07 10-12 13-15 TURIZEM SMO LJUDJE  POTEPANJA  Marjan Kardinar, predsednik TD Dobrovnik Dobrovniška občina: od energijskega parka do tropov in razgibanih vinorodnih gričev 16-17 25-27 NAMIG ZA IZLET  Prva filmska tematska pot v Sloveniji: Na svoji zemlji 28 29 (NE)ZNANO ZAMEJSTVO  SLOVENIJA KOLESARI  KULINARIČNI KOTIČEK  TRENDI  Koroška kuharija zakuhala izjemen večer Digitalni svet izpolni željo, še preden se je dobro zavemo 30-31 32-33 34-35 INOVATIVNO  Hiške slovenske Istre 36 38-39 40-42 POD DROBNOGLEDOM  SKOK V SVET  Republiški turistični drobnogled TZS Aljaska: med osupljivo bogato dediščino in pohlepom Se spominjate filmske uspešnice Popolni spomin (Total Recall) iz leta 1990, v kateri je glavni junak v podobi Arnolda Schwarzeneggerja odpotoval na virtualne »počitnice« na Mars? Kdo bi si tedaj mislil, da bi lahko čez dobri dve desetletji film že arhivirali v predal realističnih filmov in ne znanstvenofantastičnih? (No, vsaj deloma.) V turizmu se je o virtualni resničnosti leta govorilo predvsem kot o nevarnosti. Zakaj bi ljudje sploh še kam potovali (fizično), ko pa bodo lahko svet spoznavali in doživljali udobno zleknjeni doma? Vprašanje, ali se bo to nekoč resnično zgodilo, še vedno visi nad panogo, toda nekatere destinacije in ponudniki so pohiteli, da bi virtualno resničnost najprej obrnili sebi v prid. Niste prepričani, da bi poleg osnovnega turističnega paketa kupili še doživetje veslanja po tem in tem jezeru v vaši počitniški destinaciji? Nadenite si očala in se prepričajte, kako edinstveno bo! Virtualna resničnost je torej že učinkovit prodajni spodbujevalec. Roboti namesto »živega« osebja v hotelih? V nekaterih japonskih hotelih so svoje osebje že robotizirali in sčasoma naj bi roboti čedalje bolj prevzemali delovna mesta na različnih področjih turizma. Ko smo začeli pred petnajstimi leti, dvema desetletjema, redno uporabljati elektronsko pošto, se nam niti sanjalo ni, kako nepogrešljiv del našega vsakdanjika bo postala. Ali internet na splošno. Neskončna baza podatkov, do katere lahko dostopamo kadar koli in skorajda kjer koli. Družabna omrežja. Se je pred dobrim desetletjem, ko je zaživel Facebook, komu vsaj približno sanjalo, v kakšne razsežnosti bo šel njegov razvoj? Ali Twitterjev? Se komu sanja, brez česa »ne bomo mogli živeti« čez deset let? Razvoj tehnologije je nezadržen, turizem pa je med panogami, na katere ima izjemen vpliv. In še večjega bo imel, ko bo v svetovni potujoči populaciji dokončno prevladala milenijska generacija (rojeni od leta 1980 do okoli leta 2000), ki tehnologijo ne več samo uporablja, ampak je z njo odraščala in z njo živi. (Da o mlajših sploh ne govorimo.) Zanjo je oziroma bo življenje v digitaliziranem svetu dejstvo, ne možnost. In kdor nanjo še ni pripravljen, že zamuja ... Več o novih trendih v turizmu, povezanih s tehnologijo, pa si lahko preberete v tokratnem Lipovem listu v rubriki Trendi. Vabljeni k branju!  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku junija. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja 2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Moja dežela – lepa in gostoljubna V okviru projekta Turistične zveze Slovenije Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja smo člani turistične društvene organizacije temeljito pospravljali in čistili. Naši kraji so zdaj pripravljeni na ocenjevanje v tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna. Razpis za tekmovanje bo maja objavljen na spletni strani www.turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Aktualno V Koprivni, alpski dolini v povirju reke Meže med Raduho, Olševo in Peco, je eden koroških sakralnih biserov: gotska cerkev sv. Ane z oltarjem Črne Marije. Turizem na Koroškem: izjemen potencial, a vse premalo izkoriščen Nujni so večja povezanost, bolj načrtovan razvoj, skupna promocija ... Koroška je znana po tradiciji železarstva in knapovstva, in neverjetno, tudi turizma, a to le malokdo ve; Šentanel, vasica nad Prevaljami, je zibelka slovenskega turizma na kmetijah, ki so ga zasnovali Pečnikovi, na noge postavili pa Plodrovi in za njimi še številni drugi. Koroška, ki jo sestavlja dvanajst občin, ima v turistični bisagi velike zaklade: gore, vode, gozdove, železarsko in fužinsko, arhitekturno, tehniško in sakralno dediščino. Ima muzeje, tematske poti, tradicijo, zanimive običaje, izročila in legende. Žal pa njen turizem nima rdeče niti, prepoznavne zgodbe, skrbnika, promotorja, tržnika. Vsega malo in malo tistega, s čimer bi turist povezal doživetje s pokrajino. Kot na primer smučanje na Kopah nad Slovenj Gradcem in v Ribnici na Pohorju. Ali podzemlje Pece z muzejem in turističnim rudnikom, po katerem se lahko pelješ s kolesom in veslaš po jezercu. Najevska lipa z vsakoletnim srečanjem državnikov. In Gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem ... Splavarskim muzejem in splavarskim flosom Franca Šarmana v vasici Javnik izjemno turistično privlačnost že vse od leta 2000. Na Prevaljah je kar nekaj zanimivih tradicionalnih kulturnih prireditev, za kar gre posebna zahvala KD Mohorjan: od D'čva nabira brančur do Sušnikovih dnevov in srečanja pevskih zborov od Pliberka do Traberka. Slovenj Gradec, znan po rojstni hiši Huga Wolfa in cerkvi Sv. duha – Špitalski cerkvi od leta 1989 nosi častni naslov Združenih narodov – mesto, glasnik miru, in v nabor turizma vnaša Galerijo likovnih umetnosti, v kateri so od njene ustanovitve leta 1957 potekale številne prireditve, še zlasti zanimive pa so bile tiste pod okriljem Združenih narodov, ki so po vsebini in poslanstvu o miru in sožitju odmevale daleč v svet. Seznam posebnosti še ni končan ... Mreža območij Natura 2000 kot ključni steber varstva narave v Evropski uniji tudi na Koroškem napleta svojo zeleno sled in poudarja biotske raznovrstnosti v naravnih habitatih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Celo najvišjo smreko v srednji Evropi je najti tod. Sgermova smreka, visoka 61,5 metra je poleg zanimivega primerka visokogorskega barja, Ribniškega jezera, in kamnoloma Josipdol dober motiv turizma občine Ribnica na Pohorju. Tako kot krajinski park Topla, alpska dolina pod južno steno Pece, ki je naravni spomenik že vse od leta 1966. Pri Dravogradu se iz Avstrije izvije znamenita Dravska kolesarska pot z mednarodno oznako R1, ena najlepših takšnih poti. Podvelka ima s Lipov list - April 2016 Geopark Karavanke/Karawanken – čezmejno povezovanje Direktorica Podzemlja Pece Suzana Fajmut - Štrucl vodi zagotovo najbolj prepoznavno turistično posebnost Mežiške doline, ki jo je doslej obiskalo že blizu 300.000 obiskovalcev, od tega jih je rudnik prekolesarilo kar 30.000. Podzemlje Pece s turističnim rudnikom in muzejem spada v okvir Geoparka Karavanke/Karawanken, ki povezuje naravovarstvene, kulturne, izobraževalne in turistične institucije na lokalni, regionalni in državni ravni. Zajema občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd na strani slovenske Koroške in Pliberk, Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO

[close]

p. 5

Suha, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Galicija, Žitara vas, Železna Kapla, Sele in Labod na strani avstrijske Koroške. S projektom Geopark Karavanke/Karawanken poskušajo doseči cilje, ki vodijo k boljšemu čezmejnemu sodelovanju, trajnostnemu razvoju in novi infrastrukturi. Tako so že odprli dva odlična info centra: v Mežici in Železni Kapli, ki ponujata celovite turistične informacije o geoparku. Postavili so nove interpretacijske točke na mestih pomembnih geoloških vrednot (ob koči na Smrekovcu, pred vstopom v dolino Tople, na Lešah – Frančiškov rov). Dodane so nove zbirke v Koroškem pokrajinskem muzeju, novi odseki geoloških pohodnih poti, pa GPS-oprema in druge sodobne aplikacije. Poleg tega turistične programe tržijo skupaj s čezmejno regijo Tourismusregion Klopeiner See - Südkärnten Gmbh, Delovno skupnostjo Geoparka Karavanke, RRA Koroška in drugimi. Čezmejna turistična povezava, ki deluje v okviru Delovne skupnosti Geopark Karavanke, je uspešno nadgradila svoje delo s članstvom v imenitni družbi Unescovih svetovnih geoparkov. Slovenski partnerji so za projekt prejeli in zagotovili polovico od 2,5 milijona evrov. Problem projekta pa je po ugotovitvah Suzane Fajmut - Štrucl predvsem v slabi organiziranosti koroškega turizma in pomanjkljivi finančni in organizacijski podpori pri izvedbi trženjskih aktivnosti. 5 Aktualno bo poleg novih inovativnih in prepoznavnih turističnih produktov zagotovo prispevala svoj delež tudi nujnost iskanja razvojnih in zaposlitvenih priložnosti zunaj tradicionalnih razvojnih panog v regiji. Karmen Sonjak sicer pravi, da v okviru Regionalne destinacijske organizacije Koroška povezujejo ponudnike in razvijajo integralne turistične proizvode regije/destinacije: Pohodništvo in kolesarjenje, Zima, Športni turizem, Dediščina in kultura ter Podeželje in kulinarika, vendar še vedno v neprepoznavni obliki turistične regije, kakor opozarjajo mnogi. Vojna in mir, neizkoriščena potenciala turizma Aljaž Verhovnik, podžupan občine Ravne na Koroškem in vodja Mladinske iniciative ter prvi podpisnik peticije za 3. razvojno os, je prepričan, da je hitra cesta na Koroško nujna, saj pomeni hitro po­ vezavo z avtocestnim križem, večji potencial za rast gospodarstva in krila za vzpon koroškega turizma. Poudarja naravne danosti, kulturno dediščino in narečje ter športni turizem in kulinariko kot ključne motive za obisk regije. Pravi, da mora Koroška v turizmu ohraniti svoje prvinske potenciale, vendar ne na račun množičnosti. Dotakne se dejstev, kot je vojna; nenazadnje so turški vpadi tod zapustili sistem utrdb, kot so turške šance, pa sistem obrambe, kot je Rupnikova linija, in navsezadnje se je tukaj risala severna koroška meja. Poleg tega, da se je prav na Koroškem, na Poljani, končala druga svetovna vojna na evropskih tleh in bila izbojevana prva zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni 1991. Razloge za zaspalost koroškega turizma Aljaž Verhovnik prepoznava v pesimizmu ljudi, ki ne verjamejo v uspeh, in neodločenosti – za turizem. Takole je dejal: »Ljudje moramo biti pripravljeni na prednosti, pa tudi na slabosti, ki jih v kraj pripelje razvoj turizma!« Potrebna je profesionalna institucija Dr. Matic Tasič, župan Prevalj, je jasen, ko išče razloge za stanje koroškega turizma. »V pomanjkanju profesionalne institucije, ki bi delovala na področju turizma, nepovezanosti med različnimi izvajalci/ponudniki turističnih storitev tako v občini kot v regiji, pomanjkanju promocijskega gradiva in neusklajeni pripravi turističnih gradiv. Rešitev je v zagotovitvi profesionalne institucije v občini, na ravni Mežiške doline ali regije, katere ključne naloge bi bile razvoj in pospeševanje turizma, boljše usklajevanje, povezovanje in orga­ nizirano sodelovanje s preostalimi ponudniki v regiji.« Na Prevaljah pa niso samo naravne znamenitosti (Volinjak nad Lešami) tisto, kar je vredno ogleda. Poleg rudarske in železarske dediščine je motiv turizma tudi bogata arheološka dediščina (Rimski sarkofag pri Brančurniku), sakralna (gotsko zasnovani cerkvi dvojčici na Lešah – sv. Ana in sv. Volbenk) in druga kulturna dediščina: Polhov mlin, Štoparjev most, premogovniški rov Franciscus, Bralna značka, številne kašče na kmetijah na območju celotne občine, kmečki muzej pri Dvorniku in turistična vas Šentanel. Tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak jasno definira problematiko turizma, ko pravi, da moramo razloge iskati v nepovezanosti ponudnikov, strateško brezciljnem načrtovanju razvoja turizma in aktivnosti, neučinkoviti promociji, premalo novih in inovativnih proizvodih, neprepoznavnih nosilcih turizma in vlagateljih, zanemarjanju svetovnih smernic turizma in potreb obiskovalcev, in predvsem v dejstvu, da se s turizmom na Koroškem ne ukvarjajo dovolj resno in profesionalno. Med že profiliranimi motivi za obisk Koroške, kot so šport, narava, mir, odmaknjenost, tradicionalne prireditve in kulinarika, pa navaja še znane Korošce (športniki, kulturniki, pisatelji) in prav ima, kajti v Črni imajo tudi enkraten Olimpijski muzej, ki so ga v središču kraja uredili v spomin kar sedmim krajanom, ki jim je uspelo seči po športnih olimpijskih lovorikah: Dragu in Danilu Pudgarju, Katjuši Pušnik, Nataši Lačen, Mitji Kuncu, Alešu Gorzi in Tini Maze.  Renata Picej Lipov list - April 2016 Neprepoznavna turistična regija Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) za Koroško, na vprašanje o uspehih turizma v preteklih programskih obdobjih odgovarja, da je bilo v regiji ustvarjenih več kot 500 novih kakovostnih ležišč, predvsem zaradi vlaganj v gradnjo apartmajskih objektov na Ribnici na Pohorju in v tri mladinske hotele: na Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. Izboljšana je podporna turistična infrastruktura (nova štirisedežnica na Kopah, kopalno jezero in drugi turistični objekti ob reki Dravi, interpretacijske točke Geoparka Karavanke, rekreacijske in druge poti ter objekti za muzejske, izobraževalne in interpretacijske namene na Zahodnem Pohorju, na območju Natura 2000 ...). Za obdobje 2014–2020 finančna perspektiva EU ne prinaša nič dobrega, ker v njej turizem ni prepoznan kot samostojna prednostna os, niti kot prednostna naložba v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v tem času. Ob tem pa je največ projektov RRP Koroška 2014–2020 načrtovanih prav za področje turizma. Koroška je (bila) tradicionalno industrijska regija, kjer turizem nikoli ni bil pomembnejša gospodarska panoga, prebivalci so dovolj dobro živeli od dela v glavnih gospodarskih panogah (kovinsko predelovalna, lesna, strojništvo, v zadnjih letih tudi industrija vgradnih komponent za avtomobilsko industrijo, pred desetletji še rudarjenje). Oblikovanje prepoznavne turistične destinacije pa je dolgotrajen proces, h kateremu

[close]

p. 6

6 Intervju Aleš Logar, novi direktor ZKŠTM; v ozadju Dom telesne kulture, zgrajen leta 1965, v katerem so prostori za številne športne aktivnosti, v pritličju so zimski bazen, velnes in gostinski lokal. Stavbo obdajajo lep park, ki je zavarovan kot naravna dediščina, in številni drugi športni objekti. Aleš Logar, direktor Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem Ključni strateški cilj: razvoj športnorehabilitacijskega turizma Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem (ZKŠTM) ima novega direktorja. Aleš Logar, Korošec, ki je v Ljubljani vodil Zavod K6/4 (ta je upravljal tudi prostore kluba K4 in Galerijo Kapelica) in ga v času svojega vodenja preimenoval v Zavod Kersnikova, je z novim letom prevzel vodenje koroškega zavoda. Zahtevno in nezavidljivo mesto, predvsem zaradi dolga, ki zavodu jemlje sapo. Vendar kaže, da se je zaspali gigant začel premikati naprej! Lipov list - April 2016

[close]

p. 7

Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti na Ravnah je precej velik in zahteven menedžerski zalogaj. Kaj vas je spodbudilo k prijavi za mesto njegovega direktorja? Družina in domači kraj, predvsem pa potencial, ki ga vidim v organizaciji, kot je ZŠKTM. Pred kandidaturo sem opravil podrobno analizo zavoda in hitro ugotovil, da je v fazi mirovanja oziroma stagnacije in da njegov potencial ni izkoriščen. Zato sem spisal konkreten program zanj in že zavihal rokave ter začel uresničevati ideje – to, možnost uresničevanja idej, je najlepše. Na katerih področjih deluje zavod in pri čem mu boste najprej pomagali na noge? Zavod deluje na področju športa, kulture, turizma in mladinskih dejavnosti. Začel bom tam, kjer je to najbolj potrebno: pri finančni in energetski sanaciji (ta je vezana predvsem na olimpijski bazen na Ravnah, op. p.). Idej je veliko, zdajšnje prednostne naloge pa so reorganizacija gostiniskega dela zavoda, reorganizacija zaposlenih, postav­ ljanje novih ciljev, predstavljanje vizije in poslanstva zaposlenim, skrb za prijave na razpise in tako naprej. V kakšnem finančnem stanju je zavod? Njegov velik dolg je javna skrivnost. Kako se boste lotili njegove sanacije? Zavod je imel 31. decembra 2015 okoli 200.000 evrov dolga. Pripravlja se sanacijski načrt, ki ga bom razdelil na obdobje dveh oziroma treh let ter v njem predvidel načrt poplačil upnikov. Pripravil bom dogovore o poplačilu dolga in ga začel usklajevati med upniki. Še pred tem pa je treba podati jasen signal lastniku zavoda, občini Ravne na Koroškem (da se aktivno vključi v reševanje problematike, op. p.), ter pridobiti ustrezna sredstva za pokritje dolga. Boste izkoristili možnosti za prijave na različne domače in tuje razpise uspešneje kot vaši predhodniki? Že kaj pripravljate? Vsekakor. Že letos bomo naredili vse, da bomo del energetske sa­ nacije javnih stavb. Za konec leta se napovedujejo večletni razpisi na področju kulture ministrstva za kulturo, poleg tega so objavljeni razpisi za meddržavno sodelovanje (Interreg). Čeprav trenutno še ni mogoče, da bi lahko v polni meri sodelovali pri vseh, pa je moj glavni cilj ustvariti take razmere, da bomo lahko sledili razpisom in se prijavljali nanje, tako tuje kot domače. Ali ste se že lotili reorganizacije dela na zavodu? Ta že poteka. Boste aktivirali potencial zaposlenih ali boste posegli po drugih ukrepih? Zavzel sem stališče, da je treba iz obstoječega izvleči čim več in dati priložnost vsem. Sem pa postavil visoke cilje, ki jih bo treba dosegati. Ravne na Koroškem so od nekdaj pojem športa, še zlasti plavalnega. Imate dva pokrita plavalna bazena. Kako ju boste vzdrževali, promovirali in tržili v prihodnje? Bazena sta velik potencial. Zimski je za nas zelo pomemben, saj v njem izvajamo številne dejavnosti. Je dom rekreativnih športnikov, starejših in še zlasti otrok, ki imajo v bazenu plavalne tečaje. Bazen smo že začeli tržiti – kot del velnesa, ki ga tvori bazen skupaj s savna centrom, džakuzijem in masažnim salonom. V načrtu imamo nad­ gradnjo zdajšnje ponudbe: v bazenu nameravamo izvajati del rehabilitacijskega programa, kot so vodna vadba in razgibavanje, vadba za starejše ... Poletni oziroma olimpijski bazen je namenjen predvsem športnim kolektivom; je dom uspešnega plavalnega kluba. Prednostni načrt je poiskati rešitev za načeti balon in s tem povezano energetsko sanacijo objekta. Te aktivnosti so zelo pomembne za dolgoročen obstoj športa v tem kompleksu. Vsekakor pa je mestno kopališče pomembno tudi za vse občane in preostale, ki lahko v poletnih mesecih uživajo v kopanju in sončenju ter na prelepi bazenski ploščadi podoživljajo »morske trenutke«. Ta kompleks želimo tržiti predvsem za priprave športnih kolektivov, v poletnih mesecih pa privabiti vanj čim več kopalcev. Boste poskrbeli za boljše sodelovanje med koroškimi občinami pri trženju športnih zmogljivosti? Ali obstaja takšna možnost za sodelovanje tudi z občinami na avstrijskem Koroškem? Takšnega centra, kot ga premore naša občina, ni daleč naokrog. Na to smo ponosni in to moramo spraviti v svet. Za tak podvig pa potrebujemo širše sodelovanje. Trenutno smo na točki nič, saj pripravljamo zanj primerno celostno grafično podobo, novo spletno stran, facebook stran, promocijsko gradivo in preostalo, kar bomo potrebovali v prihodnjih mesecih pri promociji naše občine in našega bisera. Zato je še prezgodaj govoriti, kako bomo sodelovali in s kom; najprej moramo poskrbeti za osnovne zadeve. Katere športne zvrsti bi še lahko poudarili kot posebej obetavne – tudi kot motiv za prihod turistov? Za nas so pomembne vse športne zvrsti in pri nas so dobrodošli vsi športni kolektivi; imamo srečo, da lahko gostimo skoraj vse. Kot sem že omenil, imamo zelo dobro razvejeno športno infrastrukturo, ki pa jo moramo še nadgraditi, da bomo dosegli strateški cilj, ki sem ga postavil ob prevzemu funkcije: razvoj športno-rehabilitacijskega turizma. Kako pa bosta z vami zaživeli mladinska dejavnost in kultura? Mladinska dejavnost na Ravnah že zelo živi, saj imamo kar nekaj mladinskih organizacij, ki so aktivne, najbolj KMKC Kompleks. Na področju kulture moramo povečati število abonentov in obiskovalcev predstav gledališkega abonmaja. Zagnati moramo mladinski glasbeni abonma v sodelovanju z Glasbeno šolo Ravne na Koroškem, oživiti likovne delavnice, poskrbeti za izvedbo filmskih projekcij ... V kakšnem stanju je po vašem mnenju turizem na Ravnah na Koroškem? Lahko rečem, da bi se lahko turizem na Ravnah bolje razvijal, kot se je. Če pomislimo, da je turizem področje v nenehnem vzponu in da živimo tik ob meji z Avstrijo, ki je gospodarska sila, lahko mirno rečem, da bi lahko naredili več. Menim, da je problem v tem, da ni bilo pravega povezovalca in organizacije z jasnim ciljem in fokusom. Za razvoj turizma se je treba povezati in skupaj nastopiti na trgu. In imeti jasen skupen cilj, ki mora vzkliti iz vprašanja, kaj lahko ponudimo turistu – tukaj in zdaj. Menim, da smo v športni infrastrukturi daleč pred vsemi drugimi in da moramo na tej podlagi graditi naprej. Moj fokus dela in strateški cilj je razvoj športno-rehabilitacijskega turizma na Ravnah do leta 2022. Seveda pa je k temu treba nujno dodati tudi kulturno ponudbo, ki zaokrožuje turistično ponudbo in kraju zagotavlja identiteto. Kje vidite rešitev, vsaj začetni premik v razvoju turizma na Ravnah? V promociji zdajšnje infrastrukture, njeni nadgradnji, predvsem pa je treba urediti nastanitvene zmogljivosti. Kakšni so na tem področju vaši načrti z mladinskim prenočiščem Punkl, ki je v lasti Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti? Narediti bo treba vse, da bomo hostel Punkl bolje tržili. Letošnji cilj je zapolniti 30 odstotkov njegovih zmogljivosti. Punkl je zdaj edini večji ponudnik nastanitev na Ravnah, zato ga moramo ohraniti in razvijati. Želim, da bi na Ravnah zgradili tudi športni hotel, ki bi dopolnjeval nastanitveno ponudbo, in s katerim bi zagotovo lahko segli na področja, na katera zdaj ne moremo, saj ima Punkl omejene razvojne možnosti.  Besedilo in foto: Renata Picej Lipov list - April 2016 7 Intervju

[close]

p. 8

8 Dogaja se Tolminska fontana z novo uro, posebnostjo v svetovnem merilu Staro trško jedro Tolmina je zavarovano kot kulturna dediščina. Ena njegovih najznačilnejših vedut je stari plac s fontano, zdajšnji Trg 1. maja. Želja po ohranjanju posebnosti in značaja starega dela mesta je vodila Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina (DOR), da je pred kratkim na vrh fontane znova postavilo uro, kar je – glede na to, da vodnjaki ure ponavadi nimajo – redkost v svetovnem merilu. Zgodba fontane z uro je zanimiva in burna. Ko so urejali mestni vodovod, je leta 1862 tedanji župan Andrej Presl prebivalcem Tolmina uresničil dolgoletno željo po napeljavi tekoče vode v jedro strnjenega naselja. Na osrednjem trgu je dal postaviti mogočno kamnito fontano, vrh katere so čez nekaj let postavili vazo. Pozneje, najverjetneje ob uvedbi avtobusnega prometa leta 1909, jo je nadomestila ura, ki jo je bilo treba vsakih osem dni naviti. Plac s fontano je postal mesto srečevanja in druženja. Ob fontani so Tolminci modrovali in si izmenjevali dnevne novice, ženske so k njej hodile točit vodo in klepetat. Tam se je vse dogajalo in vse se je tam izvedelo. Med italijansko okupacijo, v času fašizma, je bila (uradno zaradi povečanja prometa, dejansko pa zato, ker so se ob njej zbirali tolminski rodoljubi) leta 1937 porušena in odstranjena. Leta 1995 so naredili njeno repliko. Od izvirnika sta se ohranili napisna plošča in kamnita vaza. Plošča z napisom o postavitvi je bila vgrajena v repliko, na vrh je bila postavljena vaza. Med Tolminci, ki so želeli namesto vaze uro, so krožile govorice, da si je prvotno uro prisvojil eden od krajanov. Ob 20. obletnici postavitve replike fontane so člani DOR razvozlali skrivnost, ki je obdajala izginotje ure. Leta 1937 je neki Tolminec res rešil urni mehanizem in oba kazalca. A deli nekdanje ure niso več uporabni, obnova mehanizma bi stala več kot izdelava nove ure. Zato so se v društvu odločili za izdelavo replike. Ta ima nov, sodobnejši mehanizem, a izdelan po starih načrtih. Ure ni več treba navijati vsakih osem dni, velika številčnica je ponoči osvetljena. Ob fontani je informativna tabla z zgodbo o njej v štirih jezikih. Tolmincem vrnjena fontana z uro je prvi korak k oživitvi starega dela mesta in starega placa, da bi znova postal središče zbiranja in druženja.  Besedilo in foto: Mojca Rutar V Loški Potok na srečanje z rjavim medvedom Pozno popoldne lovci pripeljejo obiskovalce na posebno opazovalnico v gozdu. Obiskovalci ne smejo biti nadišavljeni, ne smejo na potrebo, niti na malo ... Še nekaj pravil je, ki jih morajo upoštevati, da se lahko začne pristna dogodivščina: opazovanje kralja naših gozdov – rjavega medveda. Lesena opazovalnica stoji v Loškem Potoku. Edinstveno doživetje si lahko privošči največ pet obiskovalcev hkrati in najmanj dva. Kajpak, pod stro­ kovnim vodstvom. »Opazovanje medveda oziroma srečanje z največjo zverjo v Evropi v njenem naravnem habitatu je zagotovo izjemno doživetje. Na prežo in s preže v Loškem Potoku opazovalce ves čas spremlja izkušeni vodnik. Gre za resnično pristno dogodivščino, obiskovalcem pa se bo zagotovo prikazal vsaj eden od sedmih moških medvedov ali ena od dveh medvedk, tudi z dvema ali tremi mladiči. Ne, tega ni mogoče videti in doživeti niti v živalskem vrtu!« pripoveduje Matjaž Pavlin, direktor novomeškega Kompasa. Ta turistična agencija vsako leto preseneti z najmanj enim privlačnim programom. Program Opazovanje medveda je požel že nemalo zanimanja tudi med tujimi turisti, ki počitnikujejo v zidanicah (in ki jih je čedalje več). Predvsem so to Rusi, Francozi in Izraelci, turizem v zidanicah na Dolenj­ skem in njeni bližnji okolici pa je že tako priljubljen, da »če bi jih imeli na voljo tisoč, bi bile zasedene«, pravi Marjanca Antič iz novomeškega Kompasa. Pri čemer gostje v zidanicah ostajajo tudi pet dni in več. Pristna dogodivščina v slovenskih gozdovih Marjanca Antič in Matjaž Pavlin nenehno presenečata z novimi privlačnimi turističnimi programi. »Že pet let se borimo z birokratskimi mlini glede registriranja zida­ nic,« dodaja Matjaž Pavlin. Saj je težko verjeti, da so nas glede tega prehiteli že Makedonci in Hrvati, pa čeprav so, denimo v hrvaškem Zagorju, ponudbo turizma v zidanicah posnemali prav od Matjaža Pavlina kot prvega takšnega ponudnika v Sloveniji. Poleg tega ni mogoče prezreti, kar Matjaž Pavlin vedno znova poudarja in promovira, »da je Dolenjska s svojimi tri tisoč kilometri pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti idealna za ljubitelje aktivnega turizma«. Znano pa je, da je ta priljubljen med tistimi s polnimi denarnicami, še zlasti med tujci. Med temi je sicer na Dolenjskem največ turistov iz Avstralije, Kanade, držav Beneluksa in Nemčije.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Velik, a neizkoriščen obet turizma v zidanicah A v Sloveniji zidanic ni manj kot tisoč – kar približno 15.000 jih je! A kaj, ko se nadaljnji razcvet zidaniškega turizma ustavi pri – birokraciji. Lipov list - April 2016

[close]

p. 9

9 Dogaja se / V spomin Gorenjski nageljni Darinke Mrak z Gabrške Gore nad Škofjo Loko, ki je lani zanje prejela priznanje GTZ. Na okna in balkone so vrnili gorenjske nageljne Pri Gorenjski turistični zvezi (GTZ) že dolga leta poteka akcija »Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone«, njen namen pa je ohraniti to avtohtono rastlino. GTZ se je za projekt odločila v okviru vseslovenske akcije TZS Moja dežela, lepa in gostoljubna. Okrog leta 2000 je nagelj skoraj popolnoma izginil, z akcijo »Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone« pa smo spet začeli vzgajati in prodajati njegove sadike, ljubitelji rož so jih začeli kupovati, saditi in negovati. Tako se je na Gorenj­skem več vrtnarij odločilo gojiti nageljnove sadike in zdaj lahko rečemo, da je hiš, na katerih cvetijo nageljni, veliko po vsej Gorenjski. In ne cvetijo samo v cvetličnih koritih – krasijo cele balkone! Tudi nekatere planinske koče se lahko ponašajo z njimi, saj jim prav malo ostrejši planinski zrak zelo godi. Seveda obstaja več vrst nageljna, pravi gorenjski je svetlo rdeč, dišeč, v sredini cveta pa ima dva bela krivca. Ustreza mu severna, vzhodna ali zahodna lega hiše, torej hladnejša stran, na žgočem soncu mu je v poletnih mesecih prevroče. Rad ima zračnost, zato ga posadimo v odcedno zemljo, namenjeno prav za vzgojo nageljnov, ki je naprodaj v vrtnarijah. Nekoč so zemlji dodajali domači gnoj, zdaj je na voljo gnojilo za nageljne. Tudi v koritih naj imajo nageljni dovolj prostora: v 60 centimetrov dolgo korito posadite le tri rastline, saj je priporočljivo, da jih presajate na dve leti. Če so deževni dnevi poleti prepogosti, vam bodo nageljni lepše rasli pod streho kot na dežju. Jeseni naj bodo čim dlje na prostem, spomladi pa jih lahko prenesete na prosto že sredi marca. To je odvisno od tega, kje ste doma, v više ležečih legah je tudi pomlad poznejša. Bolezni nageljna so rja, plesen in uši. Najbolj trdovratne so pršice, ki jih s prostimi očmi sploh ne vidite. Gojitelji uporabljajo zoper bolezni različna škropiva in ta so učinkovita. In še nasvet pri sajenju. Nekoč so nageljne na balkonu sadili v kombinaciji z rožmarinom in roženkravtom in to je še vedno slovenski šopek. A najlepše je, če je nagelj v koritu sam; ne kombinirajte ga z novimi sortami rož. Vsako pomlad organiziramo predavanje o negi in vzgoji gorenjskega nageljna z izbranim vrtnarjem; letos bo predavanje v Biotehniškem centru Naklo 21. aprila, v okviru dnevov odprtih vrat centra.  Mirijam Pavlič  Foto: Slavica Laznik Mag. Vekoslav Sršen (28. 2. 1928) Kot mlad ekonomist z izkušnjami, ki jih je pridobil že v študentskih letih pri Planinski zvezi Slovenije, se je na Turistični zvezi Slovenije zaposlil 1. novembra 1952, samo tri mesece po njeni ustanovitvi. V dveh mesecih je na noge postavil računo­ vodstvo in se nato več kot dve desetletji posvečal statistiki, analizam, študijam, recenzijam in ekologiji, sodeloval pri snovanju in presoji pomembnih vsejugoslovanskih projektov (Severni Jadran) in oblikovanju turističnih razvojnih konceptov v Sloveniji (Lipica, Postojnska jama, zimsko­ športna središča …), predaval na večdnevnih tečajih in seminarjih za turistične informatorje in vodnike, člane turističnih društev in zvez, carinike, miličnike in predstavnike drugih poklicev, ki so pomembno sooblikovali turistično ponudbo (kar je bila takrat redna praksa zveze), sodeloval pri vsebinski zasnovi in pripravi tem za razpravo na gostinsko-turističnih zborih in bil v letih 1966–1970 tudi urednik Turističnega vestnika. Vlogo vršilca dolžnosti glavnega tajnika je prevzel 1. julija 1979 (potem ko se je upokojil Boris Matajec) in jo opravljal do 30. septembra 1981, ko se je od zveze in turizma za dobrih deset let poslovil. S Turistično zvezo Slovenije se je znova tesneje povezal po upokojitvi, ko je ob praznovanju 90-letnice zveze spisal dobršen del njene zgodovine, pripravil pregledno jubilejno razstavo in kronologijo turističnega filma. Tajnikoval je v enem najbolj kriznih obdobij, ko je bila zveza finančno na dnu, ko se je upokojila oziroma z zveze odšla večina nekdanjih sodelavcev (z njegovim odhodom jih je ostalo le še sedem) in je bilo največ časa in energije porabljene za dokazovanje vloge in pomena turistične društvene organizacije in za njeno preživetje. Lipov list - April 2016

[close]

p. 10

10 Fokus Supanje ob sončnem zahodu Velenjsko jezero Zeleno in sončno mesto s čudovito Velenjsko plažo Velenje je mlado in sodobno mesto, v katerem se prepletajo zgodbe preteklosti in poti sedanjosti. S ponosom ohranjamo rudarsko tradicijo, hkrati pa sledimo novim trendom in skrbimo, da v Velenju prav vsakdo lahko počne kaj zanimivega. Velenje je mesto, ki je zraslo na črnem zlatu. Izkopavanje premoga je povzročilo ugrezanje in nastanek treh velikih jezer, ki v današnjem času omogočajo številne športne aktivnosti. Ob največjem – Velenjskem – in najstarejšem – Škalskem jezeru sta urejeni krožna kolesarska in sprehajalna tematska pot. Tod mimo poteka tudi Pozojeva grajska pot, ki vas popelje do štirih gradov v okolici mesta: Velenjskega in gradov Šalek, Ekenštajn in Turn. Pot lahko v celoti prehodite in v pretežnem delu tudi prekolesarite. Na Velenjskem jezeru in v njegovi okolici je tudi sicer nešteto možnosti za preživljanje prostega časa: kopanje, jadranje, supanje, srfanje, kampiranje, iskanje geo-zakladov (angl. geocaching), igranje nogometa, odbojke na mivki, mini golfa, košarke, tenisa, jezdenja, vadba golfa, najem prostora za piknik, vožnja s pletnjo in poležavanje na urejeni Velenj­ ski plaži, kjer je na voljo 55 ležalnikov za brezplačno uporabo. V družbi lokalnega turističnega vodnika se lahko odpravite na dveurno raziskovanje zgodovine Šaleške doline kar na supu. Na prav poseben način lahko tako spoznate lokalne legende, poiščete jezerskega zmaja Pozoja in prisluhnete šepetom potopljenih vasi v jezeru. Med poletnimi počitnicami se lahko udeležite tudi jutranje joge kar na supih sredi Velenjskega jezera. Takrat je na voljo tudi vodni park s trampolinom, odbojnimi blazinami, ravnotežnimi ovirami in plezalno steno. Obisk vodnega parka je brezplačen, reševalec iz vode pa skrbi za varnost vseh obiskovalcev. Mestna občina Velenje bo tudi letos izvajala monito­ ring Velenjskega jezera za preverjanje primernosti vode za kopanje. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje in na Velenj­ski plaži. V preteklih letih je bila jezerska voda vedno primerna za kopanje. Lipov list - April 2016 Ob Velenjskem jezeru potekajo tudi številne prireditve in festivali. Poleti je tu največje pustolovsko tekmovanje v Sloveniji – Adventure race Slovenia, septembra pa iz toplih krajev pride na obisk navihana deklica s pisanimi nogavicami in oranžnimi kitkami. Pika Nogavička za teden dni postane »ta glavna« v mestu in pripravi skupaj s svojimi prijatelji pester enotedenski program dogajanj za otroke. Letos bomo poletje začeli z zanimivim vseslovenskim tekmovanjem Legionar, na katerem bodo tekmovalci na sedem kilometrov dolgi in razgibani poti okoli jezera premagovali več kot 20 najrazličnejših ovir. Informacije o dogajanju na Velenjski plaži lahko spremljate na spletni strani: www.jezera-velenja.si. Vabimo pa tudi k ogledu spletne strani Mestne občine Velenje: www.velenje.si in spletne strani Turistično-informacijskega centra Velenje: www.velenje-tourism.si. Obiščite tudi Facebook strani Mestne občine Velenje, Discover Velenje in Jezera Velenje.  Prijazno vabljeni! Velenje vabi! Priljubljena Velenjska plaža Foto: Matej Vranič Foto: Andraž Fijavž Bačovnik

[close]

p. 11

11 Fokus Foto: arhiv Ana in Dane Klepec V Pustem Gradcu se lahko s kanujem zapeljemo po Lahinji. Krajinski park Lahinja Tam, kjer domuje vodomec Bela krajina je marsikateremu Slovencu neznana destinacija. Geografsko je zaprta z Gorjanci in obronki Kočevskega Roga, na južnem delu je oblita z reko Kolpo. Samosvoja. Zelena. Neokrnjena. Avtentična. Resnična. Pesniška. Destinacija, kakršnih si želimo na svojih popotovanjih ... Med raziskovanjem Bele krajine moramo obiskati Krajinski park Lahinja, ki leži ob glavni prometnici iz Črnomlja proti Vinici. Belokranjci so zgodaj odkrili ta čudoviti biser narave in ga zavarovali kot krajinski park. To je izjemna kraška narava prvih sedmih kilometrov povirja reke Lahinje s posebej zavarovanimi sedmimi naravnimi spomeniki, dvema naravnima rezervatoma in petimi kulturnimi spomeniki. Območje je bogato tudi zaradi treh geotermalnih izvirov in več redkih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Med njimi se največkrat omenja vodomec, ki je tudi zaščitni znak parka. Zato spada park v območje Natura 2000. Ker so turizem ljudje, ki ustvarjajo zgodbe, je prav, da vam zaupamo, koga obiskati v parku. Najprej sicer obiščemo vas Veliki Nerajec in če bomo obisk vnaprej napovedali, nas bo v njem sprejela Vera Vardjan – z ajdovo povitico. Razkazala nam bo informacijsko točko parka in hišo s črno kuhinjo ter nam razložila vse o parku. Nekaj metrov više bomo lahko prenočili v avtohtonem hisu in si v ateljeju ogledali izdelke domače obrti. Začutili bomo utrip vasi in parka ter prisluhnili kateri od lokalnih anekdot. Morda tudi tisti o udaru strele in Verinem čudežnem preživetju. Zanimivih vsebin je dovolj, le čas si je treba vzeti zanje. Notranjost avtohtonega hisa v Velikem Nerajcu Ker pa se želimo naužiti tudi elementov naravne dediščine v kombinaciji s tehnično dediščino, gremo še do Ane in Daneta Klepca v bližnjo vas Pusti Gradec. Tukaj se lahko zapeljemo s kanujem okoli romantičnega okljuka, ki ga naredi reka Lahinja okrog cerkve Vseh svetnikov. Vsekakor nam bo dih zastal ob zvokih obnovljene žage venecijanke in mlina. Kupili bomo lahko različne vrste moke, zmlete na pravih mlinskih kamnih, in si ogledali nekaj arheoloških najdb, ki jih je Dane odkril še kot deček. Na območju parka si je v treh urah sprehoda mogoče ogledati skoraj vse navedene znamenitosti. Območje pa se navezuje tudi na Župančičevo pešpot Vinica–Dragatuš. Začutiti Krajinski park Lahinja pomeni prepustiti se spoznavanju bogatega kraškega sveta. Pomeni tudi spoznavanje ljudi in njihovih zgodb. Med spoznavanjem umirjene pokrajine boste začutili notranji mir in se napolnili z energijo. Dobrodošli.  Andreja Drakulić Veselič Foto: Vera Vardjan INFO: TIC Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj telefon: 07 305 65 30 e-naslov: info@ric-belakrajina.si splet: www.belakrajina.si Veliki Nerajec, Vera Vardjan telefon: 07 305 74 28, 031 705 519 e-naslov: vera.vardjan@gmail.com Pusti Gradec, Ana in Dane Klepec telefon: 07 305 76 60, 041 720 109 Lipov list - April 2016

[close]

p. 12

12 Fokus Ko je Cerkniško jezero polno, meri do 30 kvadratnih kilometrov, ko se izprazni, pa samo 0,1 kvadratnega kilometra. Cerkniško jezero Nikoli ne bo takšno, kakršno ste zapustili prejšnjikrat Prosto popoldne ali tedenske počitnice – ob Cerkniškem jezeru najdete priložnosti za krajše ali daljše izlete. Ob njem ali na jezeru lahko počnete tisoč in eno stvar: opazujete ptice, lovite ribe, kolesarite, uživate v lepotah narave, se vozite s čolnom, drsate, odkrivate požiralnike, fotografirate, se skrivate v trsju ... Zaradi svoje presihajoče narave je jezero vsakokrat drugačno, nikoli ga ne najdete takšnega, kot ste ga zapustili, kar mu vedno znova daje poseben čar. Tako lahko na povsem istem mestu počnete različne stvari. Ko je jezero polno, lahko po njem veslate ali v njem plavate. Poleti, ko presahne, se lahko tja odpravite na sprehod, tek, kolesarski izlet, lahko pa si tudi privoščite panoramsko vožnjo z lojtrnikom s konjsko vprego. Ko voda pozimi zamrzne, postane Cerkniško jezero eno najlepših in največjih naravnih drsališč pri nas. Ko je polno, namreč meri do 30 kvadratnih kilometrov, ko pa se izprazni, meri samo 0,1 kvadratnega kilometra. V vsakem letnem času in ob vsakem vodostaju je jezero dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. V njegovi okolici prebivajo vse tri velike zveri: medved, volk in ris. Na jezeru je bilo opaženih blizu tristo različnih vrst ptic – polovica vseh vrst, živečih v Evropi. Tu so tudi metulji, kačji pastirji, ob poletnih večerih pa boste lahko prisluhnili uigranemu orkestru žab. Zaradi izjemne biotske pestrosti je območje Cerkniškega jezera srce Notranjskega regijskega parka. Obiskovalci naj zato ne vznemirjajo živali, raje naj sami prisluhnejo njihovim zvokom. Tudi veslanje je na nekaterih delih jezera omejeno. Preden se odpravite tja s čolnom, si oglejte plovbni režim in se prepričajte, kakšen je vodostaj. V bližini jezera boste odkrivali zanimive naravne in kulturne znamenitosti. Cerkniško jezero je predstavljeno v muzeju Jezerski hram v Dolenjem Jezeru. Poleg makete jezera, s pomočjo katere vam KebeLipov list - April 2016 tovi prikažejo delovanje tega kraškega bisera, si boste lahko ogledali predmete in pripomočke, ki so prebivalcem objezerskih krajev pomagali preživeti. V Hiši izročila v Dolenji vasi se lahko dogovorite za predavanja o nesnovni kulturni dediščini, rokodelske delavnice, ogled izvirnih izdelkov in vseh štirih postopkov lanarstva ter lokacije prve destilarne eteričnih olj na Slovenskem iz leta 1894. Ogledate si lahko tudi delavnico, v kateri mojster izdelave drevaka Tone Lovko izdeluje te tradicionalne jezerske čolne, s katerimi se lahko popeljete po jezeru. Če pa vas bolj zanima veslanje po podzemlju, se odpravite v bližnjo Križno jamo, ki je znana po podzemnih jezerih in najdišču kosti jamskih medvedov. Območje Notranjskega parka vam ponuja obilo možnosti za kolesarjenje in pohodništvo. Rakov Škocjan, dolina, ki je nastala po udoru podzemne jame, je od jezera oddaljen le dobrih pet kilometrov. Oglejte si veliki in mali naravni most ter se odpravite po naravoslovni učni poti. Hribolazci se lahko odpravite na 1114 metrov visoko Slivnico, goro čarovnic, ki ponuja izjemen razgled na Cerkniško jezero, lahko pa se odpravite tudi odkrivat Meniševsko planoto v severnem delu Notranjskega parka.  TIC Cerknica  Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park

[close]

p. 13

13 Fokus Ptuj je eno najlepših slovenskih mest. Turistično društvo Ptuj V jubilejnem letu bo na Ptuju še posebno živahno Leto 2016 je praznično tako za Turistično društvo Ptuj kot za Ptuj, najstarejše slovensko mesto, ki je s svojo značilno veduto in lego ob reki Dravi zagotovo posebnost v tukajšnjem prostoru, kakor je tudi nekaj posebnega njegova kulturno-zgodovinska dediščina. Letos, ko TD praznuje 130-letnico, pa bo mesto poživljalo še živahnejše dogajanje kot sicer. Olepševalno društvo, predhodnik današnjega TD Ptuj, je bilo ustanovljeno 23. januarja leta 1886. Ustanovili so ga takratni ugledni in premožni meščani Ptuja, ki so s svojim delom pomembno zaznamovali mesto in njegov razvoj. Glavni poudarek pri delu društva je bila skrb za olepševanje mesta, ki je ostala ena njegovih temeljnih nalog do današnjih dni. Najstarejši poziv Ptujčanom, naj okrasijo svoja okna in balkone z rožami, je iz leta 1937. Prav ocvetličenje mesta je še zdaj ena najpomembnejših nalog TD Ptuj. To vsako leto razdeli med prebivalce mestnega jedra nekaj tisoč enoletnih cvetlic, brezplačno, da bi bilo mesto čim privlačnejše. Že od ustanovitve naprej, torej že polnih 130 let, pa si društvo prizadeva za spodbujanje razvoja turizma v mestu in njegovi okolici. Tako je, denimo, v petdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj z mestom bilo bitko za mestni hotel, ki je bil nato zgrajen leta 1962. Že na začetku skrb za turistični razvoj mesta V začetnem obdobju delovanja Olepševalnega društva sta bila na Ptuju urejena dva parka, ob Dravi, kjer so postavili glasbeni paviljon, ki ga ni več, in Ljudski vrt. Društvo se je kmalu preimenovalo v Olepševalno in tujskoprometno društvo. Leta 1890 je ustanovilo združenje, Gradbeno društvo, ki je zgradilo mestno kopališče. To so oglaševali na vseh plakatih, ki so tedaj vabili na Ptuj. Slikar Alois Kasimir je izdelal prvi plakat mesta z veduto Ptuja, kopališčem, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom. Zgodovina je bila že od nekdaj glavna privlačnost Ptuja; to je razvidno tudi iz prvega pravega popotnega priročnika o Ptuju in njegovi okolici, ki ga je spisal Josef Felsner. Leta 1893 so na Ptuju ustanovili Muzejsko društvo; njegovo ustanovitev je spodbudilo prav Olepševalno društvo. Iz leta 1935 pa je turistični vodnik Kažipot po Ptuju, ki je bil že preveden v hrvaški in nemški jezik. Domače in mednarodne nagrade za urejenost Po zaslugi Turističnega društva Ptuj (tako se imenuje od leta 1961) je Ptuj začel organizirano kurentovanje in postal eno najpomembnejših karnevalskih mest na svetu. Na pobudo društva se je na Ptuju začela tudi državna razstava Dobrote slovenskih kmetij; letošnja bo že 27. po vrsti. Tradicionalne akcije urejanja okolja v mestu potekajo že od leta 1975, kar je prav tako zasluga TD Ptuj. S skupščino občine Ptuj je leta 1975 izdalo tudi monografijo o Ptuju. TD Ptuj je pomembno prispevalo k razvoju mesta in njegovi boljši prepoznavnosti. Njegova skrb za urejeno okolje je bila prepoznana v slovenskem in širšem mednarodnem prostoru. Številnim priznanjem za najlepše urejen slovenski turistični kraj se je leta 2014 prvič pridružilo najvišje priznanje TZS Slovenije v kategoriji srednjih mest. V Lipov list - April 2016

[close]

p. 14

14 Fokus V Evroparku je zasajenih več kot sedem tisoč cvetlic. mednarodnem prostoru pa je Ptuj prvič opozoril nase leta 1998, ko je v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu (Nation in Bloom) osvojil dve najvišji priznanji, v kategoriji mest in skrbi za kulturno dediščino. Leta 2002 je prejel tudi prvo srebrno priznanje v tekmovanju Entente Florale. Vstop Slovenije v EU je TD praznovalo z ureditvijo Evroparka pri ptujskem podvozu, kjer je v obliki zastave EU, slo­ venskega in ptujskega grba zasajenih več kot sedem tisoč cvetlic in izobešenih 28 zastav članic EU. Tem se je pridružila tudi zastava ob 130-letnici TD Ptuj. Na Ptuju je doma tudi vodni šport. rimskimi igrami, martinovanjem in božično-novoletnim dogajanjem. V neposredni bližini Ptuja nastaja rimski kamp, ki bo v prihodnjih letih kar nekaj mesecev v letu živel življenje nekdanje rimske Petovione. V jubilejnem letu bo več vabil kot prejšnja leta napisalo tudi TD Ptuj. Ob že tradicionalnih prireditvah (velikonočni razstavi, blagoslovu konjev, prireditvi ob vstopu Slovenije v EU in spoznavanju dežel EU, ocvetličenju mesta, prireditvi ob mednarodnem dnevu turizma, božični razstavi in drugi razstavni dejavnosti) bo pripravilo tudi osrednjo praznično prireditev, ki bo 16. septembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Skupaj z mladimi in nekaterimi kulturnimi ustanovami v mestu bo v sliki in besedi spomnilo Ptujčane in obiskovalce mesta, da je Ptuj mesto, ki vedno znova navdušuje; biser, ki ga sestavljajo njegovi ljudje in pomniki, četudi se tega vedno ne zavedamo dovolj. Na 130-letni jubilej bo spominjalo tudi 130 na novo zasajenih lip. Ta zasaditev ima tudi simbolni pomen, je podpora slovenskim čebelarjem, da 20. maj postane svetovni dan čebel.   Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Vrsta prireditev Skorajda ni več prireditve ali dogodka v mestu, na katerem ne bi sodelovali turistični navdušenci, ki se trudijo, da bi bilo mesto urejeno na vsakem koraku in tako privlačno za domačine in obiskovalce. Nekaj sto prireditev v mestu in njegovi okolici vabi vse leto. Ptuj ob svojem kulturno-zgodovinskem bogastvu postaja čedalje pomem­ bnejše festivalsko mesto, ki poleti vabi s festivalom sodobne umetnosti Art Stays, glasbenim festivalom Arsana, najstarejšim festivalom narodnozabavne glasbe, festivalom v kloštru, dogajanjem ob jezeru in na jezeru, srednjeveškimi grajskimi igrami, odmevnimi poletnimi Turistično društvo Trbovlje Živahna društvena dejavnost v rudarskem mestu Turistično društvo Trbovlje je eno najaktivnejših društev v Trbovljah in Zasavju na splošno. Poleg dela na področju turizma je tudi soustanovitelj socialnega podjetništva na območju, kjer deluje, in član Lokalne akcijske skupine (LAS) Zasavje za razvoj podeželja. Društvo že peti mandat uspešno vodi Marija Juraja, ki je pred dvema letoma prejela najvišje občinsko priznanje, prvojunijsko nagrado. Živahna dejavnost društva je vidna na številnih področjih. V okviru TD Trbovlje potekajo tematske delavnice, na katerih udeleženci izdelujejo rožice, vizitke, spominke, unikatne voščilnice ...; za turiste pa izdelujejo in polnijo tudi vrečke s premogom. Ob svetovnem dnevu voda (22. marca) pripravi društvo predavanja o vodi (kakšno vodo pijemo, kako varčni smo pri uporabi vode in podobno). Na pragu pomladi, 19. marca, organiziramo Jožetov pohod v Retje; dobro uro dolga pot pripelje do cerkve sv. Križa iz 16. stoletja v Retjah, 520 metrov visoko. Letošnji pohod z baklami na Čebine, kjer je bil aprila leta 1937 na kmetiji Antona Barliča ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, pa bo 17. aprila in že deseti zapovrstjo. Ob dnevu Zemlje (22. aprila) vsako leto zasadimo drevo. Skupaj s Lipov list - April 2016 Planinskim društvom Trbovlje sodelujemo pri pripravi srečanja na Mrzlici v okviru Zlatorogove transverzale ponosa, akcije Pivovarne Laško, s katero je ta združila sedem družabnih dogodkov na sedmih slovenskih vrhovih (številka se je doslej povečala na devet), med njimi tudi na Mrzlici nad Trbovljami (1122 metrov); letos bo tam srečanje sredi maja. Zadnjo nedeljo v maju vsako leto organiziramo pohod Objemimo našo dolino, ki je posvečen občinskemu prazniku. Sodelujemo s Planinskim društvom Kum, ki je lani prejelo priznanje za naj planinsko kočo. Vsako leto skupaj pripravimo Branetov pohod, s katerim se spomnimo njihovega pokojnega člana Braneta Brečarja. Sodelujemo na zasavskem festivalu Domfrca. Takšna je bila napoved

[close]

p. 15

15 Fokus Aktivno ob dnevu Zemlje zanj v lanskem letu: »Tri dni svobode in druženja. Praznovanje novih časov. Ustvarjalnost, povezovanje in energija. 'Do-it-yourself' dobrovoljski dogodek. Zasavska samoorganizirana akcija na svežih obratih.« Junija že deset let organiziramo srečanje Žabjevaščanov, prebivalcev rudarskega zaselka nad rudnikom Trbovlje (poleg Žabje vasi so bile sicer tukaj še druge rudarske »kolonije«: Njiva, Terezija, Kurja vas ...). Na svetovni dan turizma, 27. septembra, pripravimo dan odprtih vrat, oktobra je čas za kostanjev piknik, novembra za martinovanje, ki ga popestrijo članice društva s kulturnim programom in dramskim prikazom krsta vina. Največja prireditev v organizaciji društva pa je ob koncu leta – decembra: podelitev zlate vrtnice s podelitvijo priznanj tistim, ki so si prizadevali za promocijo naših Trbovelj. Decembra sicer sodelujemo tudi pri dobrodelnem Miklavževem sej­ mu, za člane društva pa organiziramo silvestrovanje z bogatim kulturnim programom. V začetku letošnjega leta smo se skupaj s Turistično informacijskim TD Trbovlje je soustanovitelj socialnega podjetništva na območju, kjer deluje. Osebe, ki so bile kaznovane, lahko v društvu opravljajo družbeno koristno delo. Prejemniki pomoči centra za socialno delo lahko delajo v njem kot prostovoljci in prejmejo še dodatnih 75 evrov na mesec. Študenti turizma lahko v društvu opravijo obvezno prakso. Brezposelni pa lahko dobijo v TD Trbovlje zaposlitveno možnost prek programa javnih del. centrom Zasavje in Rudarskim muzejem v Kisovcu predstavljali na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani; na njem smo se predstavili z zasavsko kulinariko, Perkmandeljcem in Francijem iz Kmetije. Za veliko noč smo pripravili razstavo pirhov in cvetličnih aranžmajev, ki so jih izdelale članice društva, za dan žena pa smo pripravili manjšo pogostitev in članicam podarili rožice.  TD Trbovlje  Foto: arhiv TD Trbovlje Srečanje Žabjevaščanov Pohod na Čebine Lipov list - April 2016

[close]

Comments

no comments yet