Revija Lipov list februar 2016

 

Embed or link this publication

Description

revija

Popular Pages


p. 1

 FEBRUAR 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Fokus Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto. Intervju Steve Fallon, ambasador slovenskega tuzrizma Kulinarični kotiček Pred pustom: znameniti trojanski krofi Trendi Nov trend: nordijski larp ali igranje vlog Foto: Marijan Močivnik

[close]

p. 2

Turistične zveze Slovenije Ugodnosti za člane 10 % popust NA VSE VSTOPNICE ZA KOPANJE IN KOPANJE + SAVNA (Izključene so večerne akcijske ponudbe.) 10 % popust NA VSE WELLNESS IN ZDRAVSTVENE STORITVE Zdr vilišk cest 6, 3270 L ško www.therm n .si | info@therm n .si | 03 423 21 00

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Cvetoče vipavske breskve UVODNIK »Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?«, so se spraševali govorci na okrogli mizi na sejmu Natour Alpe-Adria, ki je bil zadnji teden januarja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. »Zdi se, da je Slovenija s številnimi gozdnimi cestami in vlakami, planinskimi potmi, gozdnimi potmi ter neka­­ terimi kolesarskimi parki raj za gorsko kolesarjenje. Hkrati slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih? Še zlasti, ker vemo, da smo pri gorskem kolesarjenju kar hitro, ko zavijemo s ceste, v prekršku?« Okrogla miza, na kateri je devet govorcev predstavilo razmere in prizadevanja na področju gorskega kolesarjenja v Sloveniji, je poslušalca, ki je zagovornik razvoja te vrste turizma, zlahka navdala z blagim glavobolom. Številne zakonske omejitve, težave z močno razpršenim lastništvom zemljišč, nepoznavanje in nerazumevanje gorskega kolesarjenja med širšo populacijo in med ključnimi odločevalci o turizmu v destinacijah ter posledično preskromna podpora njegovemu razvoju ... Problematika sicer zadnja leta razmeroma redno polni slovenske medije – še zlasti je dvignila prah lani, ko je novogoriški zavod za varstvo narave prirediteljem odmevnega in priljubljenega festivala Soča Oudoor izdal prepoved za izvedbo ključnega festivalskega dogodka: gorskokolesarskega maratona, s čimer je tudi spodkopal temelje prireditvi, ki dolini Soče zagotovi precej gostov in prenočitev (in zaslužka, prepoznavnosti in še česa). (Pri čemer je treba dodati, da so dobili zanj dovoljenja prvi dve leti festivala – dokler so o tem odločali lastniki parcel in gozdov, kjer je potekala trasa, ter v Triglavskem narodnem parku, in ne tudi na zavodu za varstvo narave, ki se je znašel med delilci dovoljenj po spremembi zakona o ohranjanju narave.) Tako se je pred časom štirinajst slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma združilo v konzorcij Odprimopoti.si. Ta si med drugim prizadeva za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju, še zlasti ne razvoju enoslednic – razgibanih, ožjih utrjenih poti, namenjenih izključno gorskemu kolesarjenju ali večna­ menski rabi, na primer hoji in gorskemu kolesarjenju, in ki so nepogrešljiv del razvite gorskokolesarske ponudbe. Spodbudila pa je tudi oblikovanje medresorske delovne skupine za gorsko kolesarjenje, v kateri so predstavniki različnih pristojnih ministrstev in civilne iniciative. Zdajšnje razmere niso dobre za nikogar, je na okrogli mizi opozoril Peter Dakskobler, eden od prirediteljev festivala Soča Outdoor: ne za tiste, ki si želijo razvijati turizem, ne za turiste (ki venomer tvegajo globe) in ne za skrbnike narave, ker je v danih razmerah nadzorovan razvoj dejavnosti nemogoč. In tudi vzgoja kolesarjev ne, je opozoril še eden od govorcev na dogodku, kajti tabel, kot jih je videti v drugih državah, ki vzgajajo kolesarje v slogu smučarskih FIS-ovih pravil, v Sloveniji pač ni mogoče pos­ tavljati ... Da je gorsko kolesarjenje v razcvetu, je dejstvo; ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. In prepovedi, s katerimi država omejuje njegov razvoj v Sloveniji, ne bodo zavrle nadaljnjega večanja populacije gorskih kolesarjev. Tako zavirajo, ironično, predvsem to, za kar bi si morala država prizadevati: gospodarski razvoj.  Mateja Gruden, urednica Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku aprila. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca 2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Steve Fallon, popotnik in pisec, ki je postavil Slovenijo na svetovni turistični zemljevid 04-06 FOKUS  TD Mozirje: »Naš kraj je svet v naših rokah« 13-15 TD Starše: Dobrodošli v deželi tradicije in kulturnega dialoga TURIZEM SMO LJUDJE  Lucija Kavčič, predsednica Gorenjske turistične zveze: Zgodbe so ključne – opustimo letnice 16-17 TZS  Sejem Natour Alpe - Adria 18-19 25-27 28-29 POTEPANJA  Zimska Pokljuka in potepanje po hribih nad njo NAMIG ZA IZLET  Kozlov rob nad Tolminom: Vsi vladarji so hoteli grad na vrhu hriba TRENDI34-36 Larp: Kako vstopiti v mafijski film in ga zapustiti živ! INOVATIVNO Pobeg iz igluja 38 42 POD DROBNOGLEDOM Republiški turistični drobnogled TZS: Čez šest let na zeleni veji __ 25-27 34-36 ___

[close]

p. 4

4 Intervju Lipov list - Februar 2016 Foto: osebni arhiv S. F. Steve Fallon, ambasador slovenskega turizma 2015 Popotnik in pisec, ki je postavil Slovenijo na svetovni turistični zemljevid »Majhna Slovenija premore obilje privlačnosti in aktivnosti, ki nekajkratno presegajo velikost države. Celo serijski obiskovalci Slovenije, kakršen sem sam, pogosto obstanemo in ostrmimo, osupli nad lepoto dežele,« pravi o Sloveniji Steve Fallon, popotnik in pisec, avtor prvega turističnega vodnika po samostojni Sloveniji v angleškem jeziku. Slovenijo obiskuje od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja in odtlej se je še ni naveličal. Na lanskih Dnevih slovenskega turizma je prejel priznanje za ambasadorja slovenskega turizma. »Popotnik in pisec, avtor več kot 175 prispevkov za ugledni turistični vodnik Lonely Planet in soavtor nastajajočega vodnika Lonely Planeta o Sloveniji, ki jo zelo dobro pozna in o kateri je v svoji karieri že veliko pisal. Že v mladih letih si je s priložnostnimi deli financiral številna potovanja. Največkrat ga je pot vodila v Evropo in Južno Ameriko. Po končanem študiju sodobnih jezikov na Univerzi v Georgetownu (ZDA) je začel poučevati angleški jezik na fakulteti v poljskem mestu Katowice. Večletno delo za ameriško časopisno hišo Gannett in pridobitev novinarskega magistrskega naslova ter študij kitajščine so ga pripeljali do Hongkonga, kjer je delal kot urednik za revijo Business Traveller Magazine. Leta 1987 je dal novinarstvo na stranski tir in odprl prvo knjigarno s potovalnimi priročniki v Aziji: Wanderlust Books. Po večletnem bivanju v Budimpešti se je leta 1994 preselil v London. Slovenijo, v kateri ima veliko prijateljev, rad obišče vedno znova.« Tako so na Slovenski turistični organizaciji, ki podeljuje priznanja za ambasadorja slovenskega turizma, na kratko povzeli sicer zelo izčrpno dosedanjo poklicno pot Steva Fallona.

[close]

p. 5

Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO 5 Intervju »Tako se vedno znova vračam zaradi vseh mogočih razlogov – bučnega olja, Julijskih Alp, borovnic – toda, in najpomembnejše, zato, ker lahko zdaj v slovenščini povem: Jaz sem Slovenec!« Navsezadnje je tisti, ki se vzpne na Triglav, Slovenec, se šali Steve Fallon. Pogovarjala sva se po Skypu; v Londonu, kjer živi, se je »ustavil« zgolj za kratek čas, med potovanji. Nekaj dni po najinem pogovoru je znova odpotoval. Steve Fallon obiskuje Slovenijo od zgodnjih devetdesetih let, ko ni še skorajda nihče – razen Slovencev – kdaj koli slišal zanjo, je zapisano v eni od izdaj turističnega vodnika po Sloveniji založbe Lonely Pla­ net, za katero že dobri dve desetletji predstavljate Slovenijo svetu. Verjetno ste slišali zanjo preprosto zato, ker ste tedaj živeli na Madžarskem? Tako je. S partnerjem sva živela v Budimpešti in razmišljala, kam bi šla na počitnice. S prijatelji smo se nato odpravili v Slovenijo, na turistično kmetijo v Zrečah. En teden smo se potepali po Pohorju, Rogli, obiskovali druge bližnje kraje: Celje, Slovenske Konjice, Rogaško Slatino, Ptuj ... Bilo je tako zelo prijetno, tako lepo, da sem po vrnitvi v Budimpešto in ob koncu pisanja vodnika po Madžarski predlagal Lonely Planetu izdajo vodnika po Sloveniji. Najprej so me zavrnili, češ, ne moremo predstavljati vojnih območij! Kakšna vojna? V Sloveniji se je končala pred dvema letoma! Vemo, vemo, so odvrnili, ampak še vedno divja pri njihovih sosedih. Vztrajal sem: Ampak saj pišemo vodnike po, denimo, Iranu! Naposled so privolili. Leta 1994 sva se s partnerjem preselila iz Budimpešte v Italijo, od koder sem nenehno prihajal v Slovenijo; prvi turistični vodnik po samostojni Sloveniji v angleškem jeziku je izšel leta 1995. Pravzaprav ste prvi predstavili Slovenijo svetu – in to za založbo, ki se je je zavoljo svetovne priljubljenosti oprijelo ime »popotniška biblija«. Pa tudi avtor oziroma soavtor poznejših izdaj vodnika po Sloveniji Lonely Planeta ste. Kmalu bo izšla nova, kajne? Včeraj je šla v tisk osma izdaja. Izšla bo maja. Torej ste lani zagotovo spet preživeli dalj časa v Sloveniji? Od druge polovice avgusta do konca septembra. Sprva sem vodnike pisal sam, sčasoma pa so se mi pri pisanju pridružili še drugi. Tokrat odlična kolegica iz Avstralije, ki je Slovenijo obiskala prvič, je pa navdušena nad možnostmi aktivnih počitnic v naravi, zelo jo zanimajo tudi novi, inovativni pristopi v turizmu, kot je glamping, in območja, ki so turistično manj znana. In svež pogled na Slovenijo je dobro del ... Ji je bila pa izjemno všeč. Vas so v Sloveniji še zlasti prevzeli ljudje; pravite tudi, da je del vaše duše slovenski. S čim so vas Slovenci tako očarali? V Budimpešti sem živel dve leti in pol, a bi lahko prijateljstva, ki sem jih sklenil tam, preštel na prste ene roke. To je bila zaprta družba, ljudem se je bilo težko približati. V Sloveniji pa je bilo že od začetka povsem drugače. Tukaj imam res veliko prijateljev, in ko pridem v Slovenijo, se počutim, kot da bi se vračal domov. Saj veste, so kraji, kjer se preprosto počutiš prijetno; v Sloveniji se počutim tako od vsega začetka. »Pravijo, da nisi Slovenec, dokler se ne vzpneš na Triglav in jih dobiš po zadnji plati na vrhu. Tako sem se po dobrem desetletju obisko­ Verjetno se večina ljudi v Sloveniji ne zaveda, kako osupljivo lepa je Logarska dolina, meni Steve Fallon. vanja Slovenije vendarle odločil: čas je! Seveda mi pokojni alpinist in vodnik Marjan Manfreda – Marjon ni prizanesel: v enem dnevu gor in dol, toda stati na vrhu in z njega opazovati Slovenijo je bilo vredno vsake bolečine.« Radi poveste, da ste bili na Triglavu, tudi Julijce pogosto omenjate; je ta del Slovenije vaš najljubši? Ne bi rekel, da so zame Julijci in Gorenjska na splošno najljubši del Slovenije, so pa med najljubšimi. Pravzaprav mi je v Sloveniji všeč vse. Še zlasti narava, ki je tako čudovita! Ne vem, koliko Slovencev se zaveda, kako osupljivo lepa je, recimo, Logarska dolina. Ali Vršič, ki je s svojo višino in gorami zanesljivo ena od top slovenskih zanimivosti. A niso me prevzele samo gore; tudi Prekmurje mi je všeč, na primer. S svojimi ravnicami je tako drugačno od preostale Slovenije, odprto ... Izjemno prijeten se mi zdi Ptuj, ki sem ga obiskal že, ko sem bil prvič v Sloveniji. Na splošno mi je ta del Slovenije zelo všeč: Ormož s Halozami pa Jeruzalem, ta razgibana vinorodna pokrajina. Ali Žalec s svojo zgodbo o hmelju. Bela krajina s svojo etnološko zapuščino in mitreji. Hrastoveljska cerkev. Podrobneje si želim raziskati še Koroško; za to mi je doslej vedno zmanjkalo časa. Sicer pa ugotavljam, da turisti, ki obiščejo Slovenijo, večinoma sledijo isti turistični poti: Ljubljana, Bled, Postojnska jama ... Ko kdaj prestrežem njihova poizvedovanja v ljubljanskem turistično-informacijskem centru o nasvetih, kaj si ogledati, včasih kar vskočim in jim svetujem: Zakaj pa ne greste tja in tja? In potem po navadi odvrnejo: Saj zveni zanimivo, ampak mi bi res radi obiskali Bled in Postojnsko jamo. (smeh) V Sloveniji pa je toliko zanimivih krajev, kamor skoraj nihče ne zaide, pa bi moral! Razvoj slovenskega turizma spremljate že dobri dve desetletji – vzporedno s spremembami, ki sta jih v tem času doživljali država in družba. Kaj opažate? Turizem se je v tem času močno spremenil – na bolje. Na področju nastanitev, recimo, kjer je zdaj razpon resnično raznolik, od prestižnih do domiselnih, kot sta hostla Celica in Tresor v Ljubljani. In hrana! V Sloveniji si vedno dobro jedel, toda zdaj ... Zdi se mi, da družba s tem, ko postaja samozavestnejša, tudi pogumneje oživlja svojo preteklost in Lipov list - Februar 2016 Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO

[close]

p. 6

6 Intervju to je v Sloveniji zelo očitno na področju gastronomije. Jedi, kot so na prime štruklji in žlikrofi, ne moreš poskusiti nikjer drugje. In navsezadnje to tudi iščemo, ko potujemo – nekaj drugega, drugačnega. V času globalizacije, ko povsod srečujemo iste stvari, ko nam ponujajo isto (hitro) hrano, pa ljudje še raje iščejo nekaj drugačnega, lokalnega. Mislim, da Slovenija to drugačnost ne samo ohranja, ampak jo celo razvija. Razcvet turizma v Sloveniji doživlja sicer predvsem Ljubljana. Kako doživljate različne obraze Ljubljane v teh dveh desetletjih, odkar jo obiskujete? Ljubljana mi je bila zelo všeč že prej in všeč mi je zdaj – seveda še zlasti njen stari del. In neverjetno, koliko turistov jo obišče! Zdajšnji župan ... Vem, da imajo ljudje o njem veliko povedati, ampak dejstvo je, da je v mestu spodbudil napredek, vnesel vanj veliko dobrih stvari. Za Ljubljanico, recimo, se je prej komajda kdo zmenil. In pred desetletjem je bila izbira lokalov, kjer je bilo prijetno posedati, solidna, zdaj pa lahko rečem samo: uau! Veliko tujcev, ki v Ljubljani živijo ali jo obiščejo, je začudenih, da so lokali v njej nenehno polni domačinov, ki lagodno posedajo na pijači in klepetajo ... Razlog za to družabnost v mestu mora biti predvsem v tem, da v njem pogosto trčiš v prijatelje, znance; v Londonu lahko minejo tedni, preden srečaš prijatelja ali znanca, celo tam, kamor po navadi vsi zahajamo. V Ljubljani greš v neki priljubljeni lokal in takoj srečaš koga, ki ga poznaš. V Londonu se ti to ne dogaja niti v soseski, kjer živiš. Mislim, da je Ljubljana, pravzaprav vsa Slovenija, zato precej družabna. V enem od intervjujev za slovenske medije pred leti ste povedali, kako se vam je v Sloveniji prvič pripetilo, da ste bili v družbi nekoga, ki je tukaj slaven. No, dejansko v Sloveniji srečujete znane obraze za sosednjo mizo v lokalu, restavraciji, na ulici ... Kar je lahko za tuje obiskovalce verjetno kar zanimivo? Še zlasti za Američane, ki imajo do zvezdništva poseben odnos! (smeh) Mislim, da sem v tem intervjuju omenil pevca Lada Leskovarja; njegova žena Verica, ki dela na zavodu Turizem Ljubljana, je moja dobra prijateljica. Res je zanimivo biti v družbi nekoga, ki ga vsi poznajo! Podobne izkušnje nisem imel še nikjer drugje. Pa k vaši slovenščini! Radi se pošalite, da jo govorite kot jamski človek. Se je je tako težko naučiti? Ste poskušali? Ko sem lani oktobra prevzel priznanje za ambasadorja slovenskega turizma v Goriških Brdih, sem nagovoril občinstvo v slovenščini – ob opombi, da jo govorim kot jamski človek. (smeh) So bili pa ljudje prijetno presenečeni, da jo sploh govorim. Jezika se nisem nikoli učil; v njem lahko kaj povem, se kaj zmenim, ampak, kakor pravim: zveni, kot bi govoril jamski človek! (smeh) Še zlasti imam težave z dvojino, množinskimi samostalniki ... Ko sem v ZDA končal univerzo, sem leto in pol učil angleščino na Poljskem, veliko pred padcem berlinskega zidu. Tudi poljščine se nisem nikoli formalno učil, ampak sem se je naučil na ulici, v pogovorih z ljudmi. Tako govorim poljsko tekoče, a s številnimi napakami. Ampak – pa kaj? Glavno, da se lahko pogovarjaš! Sicer pa se poskušam povsod, kjer potujem, naučiti vsaj malce tamkajšnjega jezika. Tuji turisti v Sloveniji so skorajda brez izjeme prevzeti nad tukajšnjim znanjem tujih jezikov. Je tudi vaša izkušnja takšna? Resnično skorajda povsod ljudje govorijo vsaj malce enega od treh jezikov: angleščine, nemščine in italijanščine. Težko je najti ljudi, ki govorijo samo slovensko. Včasih se zgodi. Ampak veste, kaj je zabavno? Če vprašaš Slovenca: Ali govorite angleško? (Vpraša v slovenščini, op. p.), skoraj vsak odgovori: Tudi. Vedno se sprašujem, ali to pomeni, da govori angleško, ali da je angleščina le eden številnih jezikov, ki ga govori. (smeh) Glede na vaše poznavanje slovenskega turizma – kaj menite, bi lahko bil turizem v Sloveniji ena ključnih gospodarskih panog? Nedvomno! Nikoli nisem razumel, zakaj Slovenija nima ministrstva za turizem, še zlasti ob visokem deležu turizma v BDP-ju (blizu 13 odstot­ kov, op. p.). Poleg tega je turizem na svetovni ravni panoga, ki nezadržno raste. In Slovenija ima res vse, je svet v mikrokozmosu. Premore toliko različnih stvari na tako majhnem prostoru. Ima pa slovenski turizem eno veliko težavo: res slabe letalske povezave. Slovenija ima torej res velik turistični potencial, ljudje, ki delajo v njem, delajo z navdušenjem. Res nisem nikoli razumel, zakaj ima turizem tako malo podpore na vladni ravni.  Mateja Gruden Ptuj, eno najljubših slovenskih mest popotnika in pisca, ki ga je Slovenija očarala pred dobrima dvema desetletjema. Lipov list - Februar 2016 Foto: Matej Vranič/arhiv STO

[close]

p. 7

Slovenija je dočakala 10-milijonto prenočitev Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji lani 11 odstotkov več turistov in sedem odstotkov več prenočitev kot v letu 2014, kar je pomenilo, da je število prenočitev prvič po osamosvojitvi države preseglo 10 milijonov. Po ocenah bo rekordno velik tudi priliv iz naslova izvoza potovanj od leta 2008, saj je rast izvoza potovanj blizu 10 odstotkov. Na tiskovni konferenci Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenske turistične organizacije na sejmu Natour Alpe – Adria v Ljubljani, na kateri so predstavili lanske rezultate, pa je Eva Štravs Podlogar, v. d. ge­ neralne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo na gos­ podarskem ministrstvu, med drugim napovedala, da bodo ključni projekti ministrstva na področju turizma v letu 2016 »spremembe obeh zakonov s področja turizma, zakona o gostinstvu in zakona o spodbujanju razvoja turizma. S spremembo prvega bo po petih letih usklajevanj zaživel projekt e-poročanja, kar pomeni, da bodo nastanitveni obrati, ki zdaj pošiljajo podatke na pet različnih naslovov, te pošiljali zgolj na Ajpes. To bo bistvena administrativna razbremenitev, ki bo prinesla številne dodatne učinke. S spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma iščemo način, da bi STO pridobivala dodatna finančna sredstva tudi iz dela turističnih taks, področje turizma pa sledi tudi usmeritvi premišljene deregulacije. Letos bomo začeli tudi pripravljati novo strategijo razvoja turizma za obdobje 2017–2021. Pripravljamo tudi dva nova javna razpisa za pridobitev evropskih sredstev: javni razpis za razvoj novih in inovativnih produktov in storitev turističnega gospodarstva v vrednosti 4,2 milijona evrov ter javni razpis za razvoj in krovno promocijo novih ali privlačnih turističnih produktov destinacije v vrednosti treh milijonov evrov. V preteklosti smo veliko vlagali v infrastrukturo, zdaj pa se usmerjamo pred­ vsem v promocijo. Evropskih sredstev bo bistveno manj kot v preteklosti, zato jih moramo porabiti še toliko bolj premišljeno in ciljno usmerjeno.«  TTA 7 Aktualno Po svetu še naprej potuje čedalje več ljudi Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) so po svetu lani našteli skoraj 1,2 milijarde mednarodnih turističnih prihodov ali 4,4 odstot­ ka več kot leta 2014. Po svetu je torej potovalo približno 50 milijonov ljudi več kot leto prej. Lansko leto je bilo tako šesto zaporedno leto, ko se je število mednarodnih prihodov povečevalo za štiri ali več odstotkov na leto. Od začetka gospodarske krize leta 2008 je bilo v svetovnem turizmu sicer samo leto 2009 tisto, ki ga je svetovni turizem končal z osipom. Že prihodnje leto, leta 2010, je bila rast števila mednarodnih turističnih prihodov šestodstotna, leta 2011 je bila glede na prejšnje leto 4,6-odstotna. Turizmu govorijo v prid tudi druge impresivne številke: v povprečju ustvarja v svetu 10 odstotkov BDP, neposredno ali posredno zagotavlja eno delovno mesto od enajstih in ustvarja 1500 milijard ameriških dolarjev izvoza. »Mednarodni turizem je v letu 2015 dosegel nove razsežnosti. Uspešnost panoge marsikje v svetu pripomore h gospodarski rasti in k novim delovnim mestom. Zato je ključno, da države podpirajo razvojne politike, ki spodbujajo nadaljnjo rast turizma,« je ob objavi turistične statistike za leto 2015 med drugim poudaril generalni sekretar UNWO Taleb Rifai, ki pa se glede na aktualne dogodke v svetu seveda ni mogel izogniti čedalje večji potrebi po občutku varnosti; vlade po vsem svetu si morajo čim bolj prizadevati zanjo in za varnost obiskovalcev, je še dejal. Med regijami so imele najvišjo rast (okoli petodstotno) Evropa, Amerike in Azija s Pacifikom. Na Bližnjem vzhodu je bilo mednarodnih turističnih prihodov za tri odstotke več kot leta 2014, medtem ko so jih v Afriki (podatki zanjo so sicer pomanjkljivi, opozarjajo na UNWTO) našteli za tri od­ stotke manj, predvsem zaradi osipa na severu celine, ki ima več kot tretjino vseh prihodov v regiji. UNWTO ostaja optimistična: za letos napoveduje štiriodstotno rast prihodov po svetu – najvišjo v Aziji s Pacifikom in Amerikah, Evropi napoveduje povečevanje števila prihodov za 3,5 do štiri odstotke, rast, četudi malce skromnejšo, pričakuje tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Ob tem sicer poudarja, da so napovedi za letošnje leto zaradi napetosti v svetu vendarle prežete z visoko stopnjo negotovosti.  L. L. Lipov list - Februar 2016 Foto: Bogdan Kladnik/arhiv STO

[close]

p. 8

8 Aktualno Pogovor z v. d. direktorice Zavoda za turizem Cerklje Lidijo Bregar Več prenočitvenih zmogljivosti, več povezovanja, več spleta V občini Cerklje na Gorenjskem statistični podatki za pretekla leta potrjujejo, da se turizem v občini razvija v pravo smer. V. d. direktorice Zavoda za turizem Cerklje je od lanskega septembra Lidija Bregar, ki poudarja, da si bo treba še zlasti prizadevati za povečevanje prenočitvenih zmogljivosti pod Krvavcem, kot ključni razvojni projekt občine pa navaja projekt Aktivna regija Alpe – Krvavec. Kje ocenjujete trenutno razvitost turizma v Cerkljah in kje vidite možnosti za izboljšave? Analizirala sem osnovne statistične podatke minulih let, ki potrjujejo, da gre razvoj turizma Cerkelj v pravo smer. Število prihodov turistov se v zadnjih petih letih povečalo za 45 odstotkov: s 17.846 leta 2010 na 25.965 leta 2014. Število prenočitev se je v istem obdobju po podatkih občine Cerklje na Gorenjskem povečalo kar za 63 odstotkov: s 33.239 leta 2010 na 54.194 leta 2014. V Cerkljah je pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti očitno, zato so razvojna prizadevanja usmerjena v iskanje vlagateljev za njihovo povečanje. Cilj je skorajda štirikratno povečanje zmogljivosti: s sedanjih 804 na 3000 postelj. S tem ciljem poskušamo Občina Cerklje in Zavod za turizem Cerklje v okviru strateške ideje in poslovne pobude Aktivne regije Alpe – Krvavec približati in omogočiti priložnosti za souporabo edinstvenih prednosti in razvoja aktivnega turizma tudi drugim občinam v širši okolici. Želimo si povezovati obstoječo, a razdrobljeno turistično ponudbo in jo nadgrajevati. Tako Lidija Bregar bi lahko pritegnili še več turistov in jih zadržali dalj časa, s čimer bi gostinskim in drugim turističnim ponudnikom omogočili večji zaslužek. Eden od začrtanih programskih ciljev Zavoda za turizem Cerklje pa je v letu 2016 noveliranje obstoječe strategije turizma. Katere prednostne naloge ste si zastavili in česa se boste lotili najprej? Vodenje Zavoda za turizem Cerklje zahteva v tem času intenzivno delovanje na dveh ravneh: ožji, lokalni, in širši, regijski. Širše regijsko delovanje se nanaša na predstavljanje in udejanjanje priložnosti že omenjenega projekta Aktivna regija Alpe – Krvavec. Težišče delovanja Zavoda za turizem Cerklje bo treba preusmeriti predvsem v intenzivno delo in dinamične spremembe na področju daleč najučin­ kovitejšega komunikacijskega orodja, spleta, vključno z uporabo družabnih omrežij, nenehnim izboljševanjem na podlagi na novo uvedenega merjenja obiskanosti spletnih strani in izborom pri­ mernega in nadvse potrebnega rezervacijskega sistema. Smo aktivni, iskali bomo možnosti za sofinanciranje turističnih projektov v okviru EU in s pomočjo drugih virov. Veseli me, da se s predlogi za sodelovanje na nas že obračajo podjetniki, ki si želijo razvijati novo turistično ponudbo. Med prednostnimi nalogami je še izdelava programov in paketov turistične ponudbe Cerkelj, tudi po segmentih, kot so turizem za mlade družine, verski turizem in adrenalinski športi. Ali zavod pripravlja kakšne novosti, projekte, proizvode? V Zavodu si želimo tudi sprememb na področju prireditev, ki lahko močno pripomorejo h krepitvi turističnega utripa kraja. Turizem je komercialna dejavnost in Zavod želi spodbuditi lokalno skupnost, da se dogovorno in v večji meri kot doslej odloči za tak pristop ter v tej smeri deluje z združenimi močmi.  Janez Kuhar Lipov list - Februar 2016 Foto: osebni arhiv Foto: arhiv Občina Cerklje

[close]

p. 9

Gibanje Kultura-natura.si Priznanje delu, ki je pogosto premalo cenjeno in opaženo Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine Kultura-natura.si povezuje in spodbuja takšne pobude in organizirane dejavnosti civilne družbe na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, torej v Sloveniji, zamejstvu in med Slovenci po svetu. V ta namen razvija (čezmejne) kulturne, kulturno-izobraževalne, vzgoj­ ne, raziskovalne, razstavne, prireditvene, animativne, popotniške, promocijske, založniške, medijske in druge oblike dela in projekte. Krepi organizacijsko in kadrovsko mrežo ter širi načine sodelovanja med nevladnimi dediščinskimi organizacijami v Sloveniji in zamejstvu, vključuje pa se tudi v sorodne mednarodne povezave, kot so INTO, Europa Nostra in druge. Kultura-natura.si ima zadnja leta sedež v Kropi na Gorenj­ skem. Zakaj priznanja Naša Slovenija? Gibanje Kultura-natura.si že šest let zapored razpisuje in podeljuje priznanja Naša Slovenija za zgledne dosežke s področja naslovnega delovanja. Zakaj? V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in narav­ ne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki, društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih prizadevanj. Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in nestrokov­ nega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih, etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev. Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah. O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji, sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne skupnosti in občine. Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži, vrednoti, uporablja, opazi in nagradi. Prejemniki letošnjih priznanj S priznanji Naša Slovenija gibanje Kultura-natura.si vsaj delno zapolnjuje to vrzel. Na podlagi vsakoletnih razpisov smo doslej prejeli več kot 250 nominacij v štirih kategorijah, prejelo pa jih je 60 nagrajencev iz Slovenije in zamejstva. Seznam vseh dosedanjih prejemnikov je na ogled na spletni strani: www.kultura-natura.si. Priznanja so likovna dela trajne vrednosti. Doslej so pri tem prijazno sodelovali slovenski umetniki Valentin Oman (Koroška), Luisa Tomasetig (Benečija), Gašper Jemec, Klavdij Tutta (Slovenija) in Franko Ve­ cchiet (Trst), letošnja pa je podaril koroški slikar in poet Gustav Januš. 9 Aktualno Foto: www.koroska.si Odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija 2015 je na seji 4. januarja 2016 pod vodstvom dr. Herte Maurer-Lausegger (Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu) pregledal pravočasno prispele in ustrezno utemeljene predloge (skupaj 21) ter izbral naslednje prejemnike priznanj: 1. kategorija: Ohranjanje dediščine • Gradišče na Turnah, Svatne na Koroškem (Miklova Zala) • Petrovčeva hiša, hiša Ignacija Borštnika, Občina Cerklje • Dvorec Bukovje, Dravit Dravograd 2. kategorija: Raziskovanje in uveljavljanje dediščine • Društvo Laufarija Cerkno, Cerkno • Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini 3. kategorija: Zasluge posameznikov in organizacij • Dr. Janko Zerzek, Celovec • SKS Planika, Ukve – Kanalska dolina • KUD La Casa de Kamna (Cecilia Prenz, Dušan Kopušar), Kamna Gorica 4. kategorija: Izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje • Dušica Kunaver, Ljubljana • Janez Medvešek, Ljubljana • Stopetkrat o Šoštanju v enem odstavku, Občina Šoštanj Slovesna podelitev priznanj Naša Slovenija 2015 in druženje simpati­ zerjev gibanja bo v soboto, 27. februarja 2016, ob 11. uri v kovaški Kropi na Gorenjskem. Popoldne je predviden tudi ogled bližnje Kamne Gorice. Vabljeni!  Slavko Mežek Dvorec Bukovje Lipov list - Februar 2016

[close]

p. 10

10 Fokus Vipavska dolina ponuja dobre možnosti za kolesarjenje. Kjer burja prečisti nebo in duha in kjer sonce sije skoraj vse leto Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto. Značilnost Vipavske doline je burja, severovzhodni veter, ki se pojavlja ob vdorih hladnega zraka s celine. Burja odganja oblake in čisti zrak, zato ima dolina največjo osončenost v Sloveniji (2100 ur na leto). Z ostro burjo se nenehno izmenjuje topli jug, ki vleče od morja (mornik), zato je v dolini kar 289 dni v letu presežen temperaturni prag 5 stopinj Celzija, kar pomeni dva meseca daljšo vegetacijsko dobo kot v notranjosti Slovenije. Milo sredozemsko podnebje omogoča raziskovanje slikovite pokrajine v vseh letnih časih. Privoščite si nepozabni potep po Vipavski dolini ali doživite krajše počitnice! Je vipavska burja pokopala rimski imperij? Narava je na tem kotičku zemlje ustvarila številne lepote. Ena od čudes je reka Vipava, ki si z edinstvenim deltastim izvirom utira pot na več mestih in potem vijugasto teče po dolini. Skozi Otliško okno, naravno odprtino na robu Gore, se odpira nenavaden pogled na dolino. Na Trnovski planoti in Nanosu buri domišljijo jamski svet brezen in ledenic. Vreden ogleda je tudi mogočen izvir hudournika Hubelj, ki je še zlasti veličasten po obilnem deževju. Ob rekah Hublju in Vipavi naj bi se v davnem letu 394 odvila znamenita bitka pri Frigidu, ki ji je sledil razpad rimskega imperija. Njen izid naj bi odločila vipavska burja, ki je podeseterila moč sulic Teodozijeve vojske, EvLipov list - Februar 2016 Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije in je le slabo uro vožnje oddaljena od prestolnice, morja in visokih gora. Ime je dobila ime po reki Vipavi, ki izvira v slikoviti delti trinajstih izvirov. Na severu jo obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica in Nanos, na jugu pa Vipavski griči, ki prehajajo v Kras. Vipavske češnje Foto: Miha Bratina Foto: Marijan Močivnik

[close]

p. 11

11 Fokus Milo sredozemsko podnebje omogoča raziskovanje slikovite pokrajine v vseh letnih časih. genijevim vojakom pa trgala ščite iz rok in preusmerjala puščice v lastne vrste. Goče, vas s 60 velbanimi hrami Vipavska dolina se ponaša z bogato kulturno dediščino; dvorci, gradovi, cerkve, kamnita znamenja in kapelice, tipična vipavska arhitektura in številne tehnične ostaline navdušijo marsikaterega obiskovalca. Med najlepšimi kulturnimi spomeniki Slovenije je Vipavski Križ, ki so ga pred kratkim temeljito prenovili. V zgodovino se je zapisal kot najmanjše mesto habsburške monarhije, ki je na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Zdaj je še zlasti poznan po kapucinskem samostanu, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški. Goče se ponašajo z izjemno kamnoseško in stavbarsko dediščino in več kot 60 velbanimi hrami. Na vinorodnem griču blizu Vipave je že od daleč viden renesančni lovski dvorec Zemono iz 17. stoletja, kjer se lahko razvajate ob vrhunski kulinariki Tomaža Kavčiča. V središču Vipave, ki vabi z lepo obnovljenimi pročelji trškega jedra in številnimi mostički čez reko Vipavo, pritegne poglede mogočno poslopje dvorca Lanthieri, baročnega bisera iz 17. stoletja. Štiri tisočletja in pol stara sarkofaga iz rdečega granita na vipavskem pokopališču pripovedujeta zgodbo o Antonu Laurinu, avstrijskem diplomatu vipavskega rodu, ki ju je pripeljal iz Egipta. Vipavski Križ, eden najlepših kulturnih spomenikov Slovenije Posebno poglavje v poselitvi Vipavske doline so Rimljani, ki so v Vipavski dolini pustili številne sledi. V Ajdovščini lahko občudujete rimsko utrdbo Castra in antične terme, se sprehodite po arheološkem parku Ad Pirum na Hrušici ali se povzpnete do rimskega vodnega stolpa v Vrtovinu. Če vas zanima tehnična dediščina, si oglejte nekdanje fužine ob Hublju ali prisluhnite zgodbam o bogati kovaški tradiciji Lokavca, kjer so na ogled kovaški muzej, etnološka zbirka Batičeva hiša in Bavčarjeva kotlarna. Kdor si želi sadje čim prej, ta naj pride na Vipavsko Plodna ravnica, obilje vode in milo podnebje že stoletja ponujajo dobre možnosti za poljedelstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo, na gričevju pa se razprostirajo vinogradi, ki dajejo slovito vinsko kapljico. Vipavci so že pred stoletji oskrbovali Dunaj in druga večja mesta z vinom in zgodnjim sadjem (češnjami, marelicami in breskvami). Po vaseh vinogradniškega območja so ohranjeni velbani hrami (obokane kleti), kjer vas bodo domačini prijazno sprejeli in postregli z domačimi pridelki. Skozi dolino pa je speljana tudi Vipavska vinska cesta. Če želite občutiti pristnost in svojstvenost vipavskih vin, poskusite avtohtoni beli sorti zelen in pinelo. Vipavska dolina je že marsikoga navdušila z izvrstno kulinarično ponudbo. Še vedno so žive jedi, pripravljene po receptih naših non. Izvrstna vina in tradicionalne jedi, pogosto s pridihom sodobnosti, ponosno ponuja večina turističnih kmetij, osmic, gostiln in uglednih restavracij. Aktivni vse leto Vipavska dolina je pravi raj za aktivno preživljanje prostega časa, saj je večina vseh športnih in rekreativnih dejavnosti na prostem mogoča vse leto, tudi pozimi. Vse leto se lahko podate na urejene pohodne poti, ki vodijo med vinogradi, sadovnjaki, polji in travniki, vzdržljivejši pa se lahko podate v objem Čavna, Golakov in Nanosa. Skorajda vse poti spremljajo čudoviti razgledi, ob lepem vremenu celo do morja. Vipavska dolina ponuja dobre možnosti za kolesarjenje, saj teren omogoča lažje in zahtevnejše kolesarske podvige – s strmimi vzponi in spusti. Privlačna so tudi adrenalinska doživetja, drznejši se lahko preizkusijo v jadralnem padalstvu, zmajarstvu, plezanju in gorskem kolesarjenju. V Športnem parku Pale v Ajdovščini je na voljo proga za 4-kros in druge takšne discipline, nad Lijakom in na Kovku sta urejeni vzletišči za jadralne padalce in zmajarje, v plezališčih v slikoviti soteski Beli ter v ostenju pod Turo na Gradišču pri Vipavi so idealne možnosti za plezanje vse leto. Z ajdovskega športnega letališča se lahko dvignete med oblake in uživate v panoramskem poletu nad Vipavsko dolino. Prav za vse aktivnosti lahko najamete izkušene vodnike in nepozabna doživetja vam bodo ostala še dolgo v spominu. Nalezljiva energija domačinov V Vipavski dolini je izjemno bogata in raznolika tudi paleta prireditev. Skoraj vsak mesec vas domačini vabijo na organizirane pohode, po Lipov list - Februar 2016 Foto: Marijan Močivnik Foto: Gregor Humar

[close]

p. 12

12 Fokus vaseh so številne etnološko obarvane prireditve, številni dogodki so povezani z vinom, sadjem in kulinariko. Odmevni so festivali v pomladnem času: Okusi Vipavske na Dvorcu Zemono, Festival češenj v Lokavcu, Festival vin v Šempasu, jesen pa ponuja Vipavsko trgatev, martinovanje in sklop prireditev Vinski hrami Vipavske doline. Med športno-rekreativnimi prireditvami je čedalje bolj zanimiv med­ narodni Festival 360° Vipavska dolina, ki zajema plezanje, gorsko kolesarjenje in gorski ultramaraton. Trase so speljane po čudovitem te­ renu Nanosa, Trnovskega gozda, po dolini pa med polji, sadovnjaki in vinogradi. Med udeleženci in gledalci je priljubljen oviratlon WOTR, tek čez ovire po mestu in okolici Ajdovščine. Marsikaterega obiskovalca Vipavske doline pa najbolj pritegneta odprtost in življenjska energija ljudi, ki je v Vipavski dolini nalezljiva. Sproščen pogovor ob kozarčku rujnega ali pozdrav prijaznega domačina ob poti. To je Vipavska dolina. Kjer je vse drugače. Vse leto. Slastna vipavska kulinarika Informacije: TIC Ajdovščina Cesta IV. Prekomorske 61 a 5270 Ajdovščina +386 5 36 59 140 tic.ajdovscina@siol.net www.tic-ajdovscina.si TIC Vipava Glavni trg 1, 5271 Vipava +386 5 368 70 41 tic.vipava@siol.net www.izvirna-vipavska.si Na dvorcu Zemono se lahko razvajate ob vrhunski kulinariki Tomaža Kavčiča. Drznejši se lahko preizkusijo tudi v jadralnem padalstvu. Otliško okno, naravna odprtina na robu Gore Lipov list - Februar 2016 Foto: Matjaž Milavec Foto: Janez Medvešek Foto: Marijan Močivnik Foto: arhiv TIC Ajdovščina

[close]

p. 13

Turistično društvo Mozirje »Naš kraj je svet v naših rokah« Turistično olepševalno društvo Mozirje je bilo ustanovljeno 12. maja 1892 na pobudo zdravnika dr. Žiga Laykaufa, ki je bil tudi prvi predsednik društva. To je najstarejše slovensko Turistično društvo na Štajerskem. Namen ustanovitve društva je bil olepšati trg in okolico. Čeprav je bilo takrat že več narodnih društev, so ga vsi sprejeli z odprtim srcem. Že takoj po ustanovitvi so začeli z delom: popravili in posuli so več zanemarjenih trških ulic, oskrbeli so stare nasade in naredili nekaj novih, s spodbudo društva se je olepšalo več hiš in dvorišč. Še v istem letu je postavilo društvo ob Savinji kopališče, s čimer so razveselili domačine, pa tudi tuje turiste. Društvo je dobilo pašnik, kjer so naredili drevored, razne druge nasade in sprehajališče. Fran Praprotnik je v tržaški kroniki in v časniku Domovina zapisal, da je društvo že kmalu privabljalo ugledne turiste, celo več, že pred njegovo ustanovitvijo so prihajali v Mozirje; to je bilo priljubljeno še zlasti med gosti iz južnih krajev. Še pred prvo svetovno vojno so uredili tudi teniško igrišče. Takoj po prvi svetovni vojni sta si za vnovično delovanje društva zelo prizadevala Jože Trogar in Matija Goričar; Mozirjani so društvo obnovili leta 1923. Anton Goričar pa je prvi uredil hotelske sobe za tujce ob svojem gostišču v Mozirju. Tudi po drugi svetovni vojni je društvo znova hitro oživelo, leta 1946. Sedanje, »povojno« društvo so na noge postavili Franjo Vajd, Fanika Mutec in Pavla Trogar. Vodstvu društva je po drugi svetovni vojni uspelo prepričati lastnike hiš na trgu, da so obnovili pročelja. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo Mozirje eden bolj znanih turističnih krajev v takratni Jugoslaviji. Leta 1978 je turistično društvo skupaj s prizadevnimi vrtnarji uredilo Savinjski gaj, zdajšnji Mozirski gaj, cvetlični vrt, ki Mozirju še vedno daje pečat in utrip. Mozirski gaj, zgodba o reševanju narave Mozirje je tudi v teh časih pomemben kraj na turističnem zemljevidu Slovenije. Ima več kot deset tisoč prenočitev na leto. In kaj je v Mo­ zirju za turiste tako privlačnega? Najbolj priljubljen je Mozirski gaj, tudi sicer osrednja turistična zanimivost v kraju. Nastal je z zraščanjem Mozirski gaj, osrednja turistična zanimivost v kraju trške gmajne, »obogatene« z divjimi odlagališči smeti in drugih odpadkov. Pridne roke krajanov so s strokovno pomočjo slovenskih vrtnarjev dokazale, da je mogoče oskrunjeni del narave domiselno spremeniti v cvetlični gaj. Na okrog sedem hektarov velikem prostoru najde obiskovalec pestro pašo za oči in sprostitev duha. Negovane parkovne zelenice, cvetlične grede, obilje okrasnih grmovnic, voda in številni etnografski objekti z opremo iz podeželskega življenja ter veliko malih živali obiskovalcu gotovo polepšajo dan. Na drugi strani naše občine, ki ima turistični slogan Med gajem in Goltmi ali Cvetni doli med belimi vrhovi se lahko pohvalimo s planoto Golte, ki je znana predvsem kot smučarsko središče. Številne vlečnice in sedežnice omogočajo prijetno smuko na terenih vseh težavnosti. Pod Planino Medvedjak je hotel z restavracijo. Poletje vse številnejši obiskovalci izrabijo za nezahtevne sprehode in kolesarjenje ali preživijo dan med botaničnimi zanimivostmi najviše ležečega alpskega vrta v Evropi, Alpinetuma. V muzeju Mozirje in Mozirjani se obiskovalci seznanijo s preteklostjo kraja, cerkve in cerkvenega življenja, gospodarstva in obrti, šolstva, bivalne in oblačilne kulture, upravnega razvoja ... Na ogled je tudi zbirka znanega domačega publicista in ljubiteljskega etnologa Aleksandra Videčnika. Mozirje, karnevalsko mesto Med umetnostnimi spomeniki, ki prav tako privlačijo številne domače in tuje obiskovalce, prevladujejo sakralni spomeniki. Najbolj znana je župnijska cerkev Sv. Jurija v Mozirju. Cerkev se prvič omenja leta 1241 kot kapela. Na njenem mestu je bila zgrajena gotska stavba, ki so ji okoli leta 1500 prizidali zvonik. Sedanjo podobo je cerkev dobila po velikih prezidavah v letu 1754. 13 Fokus Lipov list - Februar 2016 Foto: arhiv občine Mozirje

[close]

p. 14

14 Fokus Poleg sakralnih spomenikov je omembe vredna tudi meščanska arhitektura. Mozirje ima bogato zgodovino, ki jo odraža tudi njegov stavbeni fond. Najstarejše, maloštevilne trške hiše iz 16. stoletja opozarjajo na svojo starost z zgodnjerenesančnimi arhitekturnimi sestavinami, kot so: oboki, kovani okenski križi, kovana vrata in ostanki stebrov. H kulturni dediščini uvrščamo tudi etnografske spomenike, kjer prevladujejo predvsem kozolci. Turistično zanimive so tudi številne prireditve. Poleg prireditev v Mozirskem gaju je daleč naokoli najbolj znano pustovanje, ki ima dolgo tradicijo, saj prvi pisani viri govorijo, da so bili mozirski pustnaki aktivni že okrog leta 1891. Mednarodni karnevalski sprevod, v katerega je vključena vsaj ena ali celo več krajevnih zgodb iz preteklega leta, je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja. V krajevno zgodovino bo gotovo z zlatimi črkami zapisano leto 1999, saj sta avtohtonost in izvirnost pustnih običajev pripeljala Mozirje v Združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). V tujino po novo znanje in izkušnje V TD Mozirje sodelujemo s preostalimi društvi v občini, smo pomemben povezovalni člen med društvi. Skupaj z osnovno šolo sodelujemo pri tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in tako poskušamo k pozitivnemu turističnemu razmišljanju pritegniti tudi mlade. Vsako leto aprila organiziramo očiščevalno akcijo, v katero so aktivno vključeni vsi Mozirjani. Pripravljamo različna predavanja, ki so zaradi zanimivih tem tudi dobro obiskana. Nekajkrat na leto se odpravimo na izlet v tujino, kjer spoznavamo druge navade, naravno in kulturno dediščino ter življenje ljudi v drugih državah. Organiziramo tudi planinske pohode za naše člane. Mozirje tekmuje v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna, kjer smo v kategoriji izletniških krajev in trških jeder že večkrat prejeli najvišje zlato priznanje. Med nagrajenci je bila tudi Osnovna šola Mozirje. Društvo je aktivno pri promociji Mozirja in Zgornje Savinjske doline. Tudi svetovni dan turizma, ki je 27. septembra, počastimo z večjo prireditvijo. Želje in načrti društva so veliki, čedalje več je aktivnih članov, ki so polni idej za prireditve in aktivnosti v prihodnosti. Sadovi vloženega dela so povrnjeni, ko vidimo zadovoljne krajane in goste, ki se radi vračajo v naše kraje. Vsi ljudje si želimo varnosti, zanesljivosti, poštenosti, skratka pozitivnih stvari. K njim je naravnano naše društvo. Naj končam z lepo mislijo, ki je hkrati vodilo našega društva: »Tod so živeli ljudje, ki so nam ohranili in zapustili zapuščino neprecenljive vrednosti. Tukaj tudi zdaj živimo takšni, ki nam ni vse­ eno za naš kraj, za našo tradicijo. V turizmu ni nič pomembnejšega kot edinstvenost in privlačnost kraja in pokrajine z zadovoljnimi prebivalci. Nihče drug kot domačini ni za to skrb bolj pristojen. Naš kraj je svet v naših rokah.«  Andrej Klemenak, predsednik TD Mozirje Želje in načrti društva so veliki, čedalje več je aktivnih članov, ki so polni idej za prireditve in aktivnosti v prihodnosti. TD Starše Dobrodošli v deželi tradicije in kulturnega dialoga V severovzhodni Sloveniji, v osrednjem delu Dravskega polja, na desnem bregu reke Drave, se razprostira majhno, a ljudem in naravi prijazno območje občine Starše. Del območja leži na dravskih terasah, del pa na nizki ravnici ob Dravi. Starše spadajo med podeželske občine; v njih prevladujeta kmetijstvo in obrt. Večino območja prekrivajo rodovitne njive in gozdovi. Občina Starše premore obilje naravnih danosti: ugodno podnebje, saj je tukaj povprečna letna temperatura 9,6 stopinje Celzija, povprečna mesečna pa 19,4 stopinje Celzija; raznolika konfiguracija tal – na razgiba­ nih terasah reke Drave se razprostira 770 hektarov Nature 2000; Krajinski park Drava, v katerem stara rečna struga s stranskimi rokavi in mrtvicami, poplavnimi gozdovi in travniki zagotavlja življenjski prostor 250 vrstam ptic (od tega jih je kar 38 pomembnih v širšem, evropskem prostoru), tukaj pa so tudi najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic, gnezdišče nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic v Sloveniji (sršenar, navadna čigra, vodomec) in rastišča redkih pionirskih vrst rakitovca. Občina je bogata tudi s kulturno in zgodovinsko dediščino: v njej so številne lepo ohranjene cerkve, kapele, grobnice in drugi sakralni spomeniki (kužna znamenja). Lipov list - Februar 2016 Kosci; TD Starše poleg osrednje prireditve Pozdrav jeseni pripravlja tudi druge, med njimi tudi srečanje koscev. Foto: arhiv TD Mozirje

[close]

p. 15

15 Fokus Starše spadajo med podeželske občine, kjer prevladujeta kmetijstvo in obrt. Najdbe iz rimskih časov Pa navedimo nekatere znamenitosti. V središču vasi Rošnja, na hišni številki 12, si je mogoče ogledati tipično dravskopoljsko hišo premožnejše družine (Markovo hišo). Pritlična, delno podkletena zidana hiša je bila zgrajena sredi 19. stoletja. Ohranjeni so primarna tlorisna zasnova, stavbno pohištvo in bogata fasadna profilacija. Strop v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Staršah je poslikan s čudovitimi nabožnimi freskami. Pred cerkvijo stoji kamniti kip sv. Janeza Nepomuka, zavetnika duhovnikov in spovednikov, mostov, ladjarjev, splavarjev, mlinarjev; je tudi priprošnjik proti obrekovanju, pred vodnimi nesrečami, za molčečnost spovednih skrivnosti. Arheološke najdbe v Staršah pričajo, da je bilo to območje naseljeno že v rimskih časih. Jeseni leta 1939 si je reka Drava pri Staršah po poplavah vrezala novo strugo. Ko je imela nizek vodostaj, so kmetje ob Dravi opazili vrsto kamnov s podobami ljudi in živali ter plošče z napisi. Iz reke so jih potegnili od sedemdeset do osemdeset; napisne in z reliefi okrašene kamne je kupil graški muzej, oprestali pa so bili na novo uporabljeni kot gradbeni material. Eden od stebrov se je vrnil kot del nagrobnika Ane in Lovrenca Turka in stoji na južni strani cerkve sv. Janeza. Dvor sv. Janeza, imenovan tudi »dvorič Šentjanž« ali »marof«, ima bogato zgodovino. Tu stoji že od 17. stoletja. Gospoščini je služil predvsem kot gospodarski objekt. Krasili so ga stolpiči, kapele ter dvorišče in park. Ostali so samo še ostanki kapelice in del parka, gabrov drevored. Gabri v parku so zaščiteni kot naravni spomenik. Spadajo med najdebelejše gabre v Sloveniji, saj so visoki do 35 metrov in imajo do 60 centimetrov obsega. Turistična pot skozi občino Starše Na krožni turistični poti, po kateri se lahko zapeljemo z avtomobilom ali s kolesom ali stopimo po njej peš, si lahko v enem dopoldnevu ogledamo vse zanimivosti in posebnosti v občini. Pot pelje skozi vseh osem vasi v občini: Loko, Rošnjo, Starše, Zlatoličje, Trniče, Prepolje, Marjeto na Dravskem polju in Brunšvik. Vsaka pot po vasi je lahko tudi samostojna pohodna ali kolesarska pot. Vse poti so lahko prehodne in dostopne tudi za starejše, invalide in otroke. Sodobnim turistom so tukaj tako na voljo številne možnosti za aktivno preživljanje dopustniških dni, od pestre kulturne in športnorekreativne ponudbe, do gastronomske. Turistično društvo Starše Na območju občine deluje od leta 2003 Turistično društvo Starše. Njegovo poslanstvo je krepiti turistično predstavitev destinacije na območju občine, pripravljati prireditve in predstavljati destinacijo na različnih prireditvah TZS, Štajerske turistične zveze in Zavoda za turizem Maribor – Pohorje ter v prijateljskih občinah v Avstriji, Italiji, Hrvaški in na Madžarskem. Osrednja prireditev društva je Pozdrav jeseni, ki poteka tretjo soboto v septembru, s kulinarično predstavitvijo našega okolja in kulturnim programom. Poleg tega pripravljamo srečanje koscev, špergljijado, bučijado in rez – trgatev potomke stare trte, martinovanje in veseli december za najmlajše. Društvo šteje 25 aktivnih članov, v veliko pomoč pa nam je lokalna skupnost – Občina Starše. Predstavitev turistične destinacije oprav­ ljata lokalna turistična vodnika.  Marjan Malek, predsednik TD Starše  Foto: arhiv TD Starše V urbarju iz 13. stoletja je omenjeno izpiranje dravskega zlata v Goldarnu (Zlatoličju). Od tod naj bi vas Zlatoličje tudi dobila ime. Ta dejavnost je zamrla v drugi polovici 19. stoletja. Krajinski park Drava Vhod v cerkev sv. Marjete – v vasi Marjeta na Dravskem polju Lipov list - Februar 2016

[close]

Comments

no comments yet