Revija Lipov list december 2015

 

Embed or link this publication

Description

revija

Popular Pages


p. 1

 december 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Fokus Edino mesto s smučiščem in najstarejša trta na svetu Intervju Dejan Križaj o inovativnosti v turizmu Kulinarični kotiček Alma Rekić, najbolj znana slovenska slaščičarka Inovativno Garden Village Bled, sejalec 2015 Foto: Ciril Ambrož

[close]

p. 2

Čarobni praznični dogodki v mesecu decembru dajejo Velenju pravljično podobo. V decembrskih dneh Velenje še posebej zažari. Ne le zaradi tisočerih lučk, ki krasijo mesto, temveč tudi zaradi pestrega prazničnega dogajanja v sklopu čarobnega decembra. Sklop letošnjih prazničnih dogodkov Čarobna promenada bo potekal od 17. do 30. decembra 2015 na prenovljeni velenjski promenadi, ki bo tako postala osrednji prostor za druženje. Prebivalci Velenja in obiskovalci iz drugih delov Slovenije in iz tujine se bodo lahko vsak dan med 17. in 21. uro praznično družili ob praznični glasbi, toplih napitkih, dišečih piškotih … Za iskrice v očeh najmlajših bomo poskrbeli z otroškim programom, za starejše pa bodo potekali različni glasbeni nastopi. V tem prazničnem času bodo po mestu potekale tudi druge zanimive prireditve. Tradicionalni del decembrskega programa tudi letos sestavljajo prižiganje praznične razsvetljave, Praznični sejem drobnih daril in dobrot, 11. decembra, prihod Dedka Mraza s koncertom pevke Alye ter silvestrovanje na prostem s skupino Čuki. Društvo podeželske mladine Vinska gora bo v Vinski Gori pričaralo pravo božično idilo z živimi jaslicami. Mestna občina Velenje je že tretje leto zapored omogočila občankam in občanom ter obiskovalcem Velenja brezplačno drsališče, ki se nahaja v Sončnem parku. Skratka, december v Velenju bo čaroben! Nikar ga ne zamudite!

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Najstarejša trta na svetu UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Dejan Križaj: Prvi, najpomembnejši korak, je re-invencija povezovanja 04-06 FOKUS  Četrt stoletja TZ Gornje Posočje Sekcija mladih pri TD Bovec 13-15 TURIZEM SMO LJUDJE Peter Cesar, predsednik TD Slovenj Gradec: Povežimo se in sodelujmo – v dobro vseh 16-17 Poznate spletni portal EathWith (www.eatwith.com)? (Kar bi lahko pre­ vedli v Jejte z ...) Na njem Laila, Maročanka, ki živi v ZDA, vabi takole: »Pri­ hajam iz barvitega Maroka. V moji kulturi je gost dar. Doživite ta čudoviti delček sveta ...« Skozi kulinariko. Laila vabi goste na svoj dom, v svojo kuhinjo. Je ena od ponudnic kulinaričnih doživetij na portalu, ki ljubi­ teljem kulinarike omogoča, da to spoznavajo najbolj neposredno: pri domačinih. Če sem torej odlična kuharica, lahko povabim tuje turiste, naj večerjajo pri meni namesto v restavraciji. EathWith je eden številnih portalov, ki so vzniknili pod kapo čedalje bolj priljubljenega načina potovanja: na podlagi »sharing-economy«; sharing pomeni v slovenščini deliti si, slovenskega prevoda za skovanko (še) ni­ mamo. Najvidnejši pionir na tem področju je Airbnb s ponudbo nastan­ itvenih zmogljivosti povsod po svetu – z izvirno zamislijo, da turistom oddajamo svoja stanovanja, opremljena, bodisi ko smo na daljšem poto­ vanju bodisi zato, ker jih ne potrebujemo. Stik z domačini, ki si ga želi čedalje več sodobnih turistov, je torej ena ključnih značilnosti »sharingeconomy« v turizmu. To je vse lepo in prav, ampak kako si predstavljate, da bi bilo pri nas kaj takega mogoče izvesti? Vprašanje, ki sem ga slišala že večkrat od malih turističnih ponudnikov. Ob zakonodaji in vseh pravilih, ki jih je treba spoštovati pri ponudbi hrane v Sloveniji, je pri nas kaj takega preprosto nemogoče, so zmajevali z glavo. In ne govorijo vnemar. Kakor ne opozarjajo vnemar, da je slovenska za­ konodaja do malih ponudnikov oziroma podjetnikov obupno neprijaz­ na. Da jih pri delu prej kot ne zavira, ne pa spodbuja. Da so pravila ozka, toga, neživljenjska. Da so svežnji papirjev, ki jih morajo izpolnjevati po nalogu države, strašljivo debeli. Da je treba, če hočeš hoditi naprej z daljšimi koraki, vedno hoditi po robu. In tako naprej. Rešitev je jasna. Država in javni sektor na splošno sta tukaj tudi zato, da ljudem, ki si želijo razvoja, tega omogočita. Da jim pri tem zagotavljata podporo in ne predvsem postavljata ovire, na kar je pred kratkim javno opozorila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Zakonodajni mlini meljejo počasi. V redu. Ampak ko bi že vsaj začeli mleti ...  Mateja Gruden urednica TZS Zlata, srebrna in bronasta kuhalnica najboljši se predstavljajo 18-19 POTEPANJA  Časovni stroj na Ljubljanskem gradu 25-27 30 34-35 NAMIG ZA IZLET Srebrni jubilej Kobariškega muzeja TRENDI London po Londonu: od ustvarjalnosti do mladih petdesetletnikov ZELENI ZGLEDI SKOK K SOSEDOM  36-37 42 Zelena shema slovenskega turizma je v polnem teku Na tisoče Slovencev na »trgatev« mandarin Lepe božične praznike in srečno Novo leto 2016 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku februarja 2016. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja 2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Dejan Križaj o inovativnosti v slovenskem turizmu Prvi, najpomembnejši korak: re-invencija povezovanja Letošnji Dnevi slovenskega turizma so bili docela v znamenju apela za re-invencijo slovenskega turizma. Na vseh ravneh. O njej smo se pogovarjali z dr. Dejanom Križajem, predavateljem na Turistici, fakulteti za turistične študije v Portorožu. Pred slabim desetletjem je spodbudil odprtje Banke turističnih priložnosti Slovenije pod okriljem Slovenske turistične organizacije za zbiranje in povezovanje domiselnih predlogov za razvoj turizma in možnostmi za njihovo uresničitev. Je v ekipi, ki podeljuje sejalce in snovalce, priznanja za inovativne dosežke v turizmu. Doktoriral je na temo inovativnosti v turizmu. Sogovornik z odličnim pregledom nad evolucijo inovativnosti v (slovenskem) turizmu. Letošnji Dnevi slovenskega turizma so bili docela v znamenju apela za re-invencijo slovenskega turizma. Na vseh ravneh. O njej smo se pogovarjali z dr. Dejanom Križajem, predavateljem na Turistici, fakulteti za turistične študije v Portorožu. Pred slabim desetletjem je spodbudil odprtje Banke turističnih priložnosti Slovenije pod okriljem Slovenske turistične organizacije za zbiranje in povezovanje domiselnih predlogov za razvoj turizma in možnostmi za njihovo uresničitev. Je v ekipi, ki podeljuje sejalce in snovalce, priznanja za inovativne dosežke v turizmu. Doktoriral je na temo inovativnosti v turizmu. Sogovornik z odličnim pregledom nad evolucijo inova­ tivnosti v (slovenskem) turizmu. Kakšen je vaš pogled na apel za re-invencijo v slovenskem turizmu in kaj predvsem je treba na novo inovirati? Osrednja tema Dnevov slovenskega turizma je bila odlična. Sicer pa – če govorimo o razvojni ravni, je treba najprej re-inovirati povezo­ vanje. Sodelovanje na vseh področjih turizma. Turist praviloma ne obišče destinacije zaradi določenega ponudnika, ampak zaradi po­ vezane ponudbe. Naprej: treba je re-inovirati podjetniško miselnost, Lipov list - December 2015 treba jo je učiti in jo razvijati. Re-inovirati je treba zavedanje o pomembnosti kakovostne interpretacije dediščine; z njo ne nazad­ nje poudarjamo tisto, kar nas razlikuje od drugih, in krepimo svojo prepoznavnost. Pa ne samo z dediščino iz preteklosti, ampak tudi s to, ki nas določa v sedanjosti. Re-inovirati bi bilo treba tudi prizade­ vanje za turiste, ki iščejo ponudbo z višjo dodano vrednostjo; menim, da je zanje primeren pretežen del slovenske turistične ponudbe. Ni­ kakor ne za množično povpraševanje, Slovenija je zanj navsezadnje premajhna. Je pa za večino ponudnikov, še zlasti manjših, velik izziv najti in doseči te butične goste, odkriti učinkovite trženjske oziroma promocijske kanale zanje ... Da se mora Slovenija razviti v butično destinacijo, da ni primerna za množični turizem, poslušamo že leta. Pa se vendarle zdi, da je večina ponudbe, ki zagotavlja takšen turizem, pri promociji bolj kot ne prepuščena sama sebi. Na državni ravni se leta in leta poudarjajo isti, najbolj znani akterji. To je res. Toda: če bi se ti manjši ponudniki učinkoviteje povezali, bi bili tudi na tej ravni močnejši. Tako sva spet pri prvem odgovoru na Foto: osebni arhiv

[close]

p. 5

vprašanje, kaj je treba najprej re-inovirati v slovenskem turizmu: po­ vezovanje. Kaj pa bi porekli o inovativnosti v slovenskem turizmu, če omejiva njen razvoj na zadnjih deset let? Inovativnost v slovenskem turizmu je povsem primerljiva z inova­ tivnostjo drugod po svetu. Slovenija je bila tudi ena prvih držav, ki so uvedle nacionalno nagrado zanjo. Morda bi lahko rekel, da so drugod prej eksperimentirali z njo, ker so imeli bistveno večjo kritično maso gostov, ki je to dopuščala. Je pa Slovenija z nekaterimi primeri celo naprednejša: Garden Village Bled in GoOpti, denimo, sta ponudbi, ki ju s takšnim razvojnim in poslovnim modelom zlepa ne najdeš dru­ god. Tudi Banka turističnih priložnosti Slovenije je posebnost v svetovnem merilu. V zadnjem desetletju se je obseg inovativne po­ nudbe v Sloveniji zanesljivo povečal, gredo pa v tej smeri tudi svetov­ ni trendi. Ponudba je čedalje bolj raznolika; ko smo začeli podeljevati sejalce, so se na razpise prijavljale bolj običajne naložbe, kot, recimo, novi hoteli. Če preletite sezname prijavljenih v zadnjih letih, boste videli, da je inovativna ponudba izjemno pestra in da vključuje zelo veliko področij ponudbe in povpraševanja. (Za primer navajamo samo letošnje polfinaliste za sejalca: Garden Village Bled, Gozdni self­ ness, Hop-on Hop-Off Radol’ca, Luksuzna potovanja z motorji Harley Davidson, Posestvo Trnulja in Trnič na vsako mizo, op. p.) Ampak to so samo najvidnejši primeri inovativnosti v slovenskem turizmu, med­ tem ko lahko napredek opazujemo tudi pri številnih drugih ponud­ nikih, še zlasti pri izboljševanju kakovosti. Na katerih področjih je je največ? Na številnih: na področju nastanitvenih zmogljivosti, kulinarike, prevozov, aktivnih počitnic, zelenega turizma, dediščine ... Težko bi rekel, da katero področje prevladuje. Če pobrskamo po arhivu sejal­ cev, tudi ugotovimo, da nobeno področje ne izstopa. Bi lahko sicer dejali, da sta sejalec in zatem še snovalec resneje spodbudila inovativnost v slovenskem turizmu? Od leta 2004, ko smo podelili prve sejalce, se v Sloveniji zagotovo več govori in razmišlja o inovativnosti. Slovenska turistična organizacija ima na svojem spletnem portalu tudi poseben segment: Inovativni slovenski turizem, se pravi, da inovativnost razvijamo na sistemski ravni in z njo seznanjamo (potencialne) turiste. A to seveda ni edini razlog. Teh je precej. In eden pomembnejših je zanesljivo tudi ta, da Edinstveno doživetje – s kajakom po podzemlju Pece ima Slovenija čedalje več turistov. Teže si lahko privoščiš, da si drugačen, če je turistov malo. In laže je biti inovativen, če se poten­ cialni trg povečuje. Ljubljana, recimo, doživlja bum različnih temat­ skih restavracij; tudi zato, ker je kritična masa turistov v mestu dovolj velika, da se v njej oblikujejo segmenti gostov, ki zagotavljajo tem restavracijam poslovanje. O turizmu nenehno govorimo kot o teku na zelo dolge proge. K sreči se te s povečevanjem števila turistov ven­ darle malce krajšajo. V kolikšni meri pa je slovenski turizem na vseh treh ravneh, še zlasti na ravni zasebnega in javnega sektorja, naklonjen inovacijam? Vsi razumejo, da je takšen razvoj potreben. Toda vprašanje je, kaj je treba narediti zanj. Gospodarstvo ima svoje strategije preživetja; ve­ liko jih je, ki si ne želijo večjih sprememb, želijo ohranjati stanje, kakršno je, in ga samo optimizirati. S tem sicer ni nič narobe. Ino­ vacije niso samo veliki preboji. Je tudi to, da boš uporabil nov način ... priprave hrane, recimo. Lahko inoviraš proizvode, procese, trge. Vsak dan se lahko premakneš po malem naprej. Ključno sporočilo Dnevov slovenskega turizma je bilo navsezadnje predvsem to, da naj ves čas spremljamo, kaj počnemo in kako to počnemo, ter razmišljamo, kako bi lahko to izboljšali. Sicer pa je v gospodarstvu najpogosteje slišati, da bi bili radi inovativni, a za to nimajo denarja. In spet bi se deloma vrnil k nujnosti re-invencije povezovanja. Če si ustvarjalen, lahko uresničiš zamisel ali inoviraš ponudbo tudi v novem ali izboljšanem partnerskem odnosu. Ali z novimi poslovnimi modeli ... Najvidnejše inovacije so vedno na ravni turističnih proizvodov in storitev, torej ponudbe; ampak če pogledamo trende, bi lahko bilo precej inovacij na ravni razvoja tehnologije ... Kakšen je razvoj v Sloveniji na tem področju? Razmeroma skromen. Marsikdo pove, da se hitrih sprememb na tem področju zaveda in da jih želi vključevati s svoje poslovanje, vendar za to nima ustreznega znanja – še zlasti na področju spletnega ko­ municiranja. Toda: spet smo pri povezovanju. Veliko je mladih, ki ta znanja imajo in bi jih bilo smiselno vključevati v takšne zgodbe, saj tehnologije ne uporabljajo, ampak jo živijo. Inovativne vsebine načeloma nagovarjajo nišne segmente turistov. Na prvi pogled se zdi, da smo spet pri pomanjkljivi 5 Intervju Lipov list - December 2015 Foto: arhiv Podzemlje Pece

[close]

p. 6

6 Intervju Ko so pisali zakone za nastanitvene zmogljivosti, najbrž nihče ni pomislil, da bo nekoč mogoče prespati v eskimski vasi ... kritični masi, v resnici pa imajo zelo specializirane ponudbe, denimo ribolov in opazovanje ptic, po vsem svetu izjemno številno občinstvo. Letos so bila med polfinalisti za sejalca, recimo, Luksuzna potovanja z motorji Harley Davidson. Minimalno število gostov, maksimalni pri­ hodki. Samo najti je treba te specializirane skupine. In mogoče jih je najti in doseči. Kako pa je z naklonjenostjo inovacijam na ravni destinacij – mest, regij ...? Radovljica, recimo, se uspešno profilira s svojo »sladko« zgodbo. Pod okriljem Slovenske turistične organizacije smo se lotili raziskave o pomembnosti inovativnosti za slovenski turizem. Preliminarni re­ zultati kažejo, da je javni sektor na tem področju v povprečju proaktivnejši kot zasebni. Kar nekaj destinacij ima zelo izdelano agen­ do za nadaljnji razvoj v smeri profiliranja. Je pa to na ravni destinacije seveda zahtevnejše, saj je treba pritegniti in povezati v skupen cilj zelo raznoliko ponudbo oziroma ponudnike. Kateri strahovi pa praviloma zavirajo inovativno razmišljanje (in uresničevanje zamisli)? Po navadi povezani z osebno strategijo preživetja. Cona udobja (in zadrževanje v njej) je najlažja izbira, pa naj bo kakršna koli že. Na tej ravni je težko očitati kar koli komur koli. Na sistemski ravni pa teh dilem ni oziroma jih ne sme biti. Za to raven je jasno, da mora inova­ tivnost spodbujati, se pravi, zagotavljati podporno okolje tistim, ki bi jo radi razvijali. Ampak država po zagotavljanju malega gospodarstva tega ne počne. V takšnih razmerah pa je težko razvijati podjetniško miselnost, če se vrneva na začetek – na to, kaj je treba re-inovirati v slovenskem turizmu ... Od posameznika ne moremo pričakovati, da bo nenehno izumljal kaj novega. Država pa ve, da je inovativnost gibalo razvoja in da jo mora zato spodbujati. Saj je gospodarstvo navsezadnje ključno za uspešnost turizma na državni ravni. Podjetnik torej potrebuje podporno okolje – ko nekaj potrebuje, mu država pomaga. Da nekdo, ki razmišlja o podjetništvu, ve, da mu država s tem ne bo otežila življenja. Ampak mi smo mlada država. Težko se je primerjati z državami, ki imajo s tem že desetletja izkušenj. Dejstvo je, da imamo velikokrat težave s podedova­ nimi temeljnimi zakoni, ker so spisani za obdobje, ki je že zdavnaj mini­ lo. Ne znamo ali ne zmoremo se pravočasno odzivati na trende in jih velikokrat hote ali nehote raje poskušamo zavreti, kot pa da bi se jim prilagodili. V Sloveniji smo v tem pogledu še vedno v tranzicijskem ob­ dobju. Ne moremo pričakovati, da se bo vse čez noč prilagodilo novim razmeram. Toda: podjetniki morajo imeti zanesljiv občutek, da za to obstaja volja. Da na uradih ne prejemajo odgovorov v slogu: Ne, to pa ni mogoče!, ampak da jim prisluhnemo, pojasnimo ovire in damo ve­ deti, da jim bomo poskušali biti v pomoč pri njihovem odpravljanju glede na naše zmožnosti. So pa inovacije na splošno pogosto motnja v sistemu. Strah pred spremembami, strah, da bo treba usvojiti nova znanja, da zdajšnja ne zadoščajo več, če bomo odprli pot novostim ... Če ljudje prepogosto dobivajo takšna sporočila, odidejo. Iz podjetja, iz države. Treba je sesti skupaj in se pogovoriti o tem. Marsikdo v slovenskem turizmu je že rekel, da je treba nenehno hoditi po robu, sicer se ne premakneš nikamor. Kar zadeva inovacije, je to razumljivo, ker gre za razvoj nečesa, česar še ni in kar ni predvideno v obstoječih ureditvah. Že s tem prestopa­ mo meje dovoljenega. Navsezadnje: ko so pisali zakone za nastanit­ vene zmogljivosti, najbrž nihče ni pomislil, da bo nekoč mogoče prespati v eskimski vasi ali na drevesu!  Mateja Gruden  * Na fotografijah so prejemniki sejalcev v prejšnjih letih.  Slovenski večeri, s katerimi Židana marela že leta navdušuje tuje turiste Lipov list - December 2015 Foto: arhiv Židana marela Foto: arhiv Eskimske vasi

[close]

p. 7

7 Aktualno Govorci na okrogli mizi (z leve proti desni): Eva Štravs Podlogar, Irene Stelzmüller, Sandra Carvao, Tijani Haddad, Drago Bulc, Petra Stušek, Maja Pak in Petra Lesjak Tušek Ob 50-letnici Fijet Slovenija – Društva turističnih novinarjev Slovenije Ali specializirano turistično novinarstvo izumira? Dva ključna poudarka onemogočata specializacijo novinarjev – tudi za področje turizma: »ni časa in ni denarja«, je na okrogli mizi na temo medijev in turizma (Ali specialistično turistično novinarstvo izumira?), ki jo je v začetku novembra pripravil Fijet Slovenija – Društvo turističnih novinarjev Slovenije, dejala Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Obseg dela novinarjev se nenehno povečuje, pri čemer se le stežka specializirajo za posamična področja. Poleg tega v očeh lastnikov in vodstev uprav specializacija ni zanimiva z vidika zaslužka. »Žal zdaj nobeden od slovenskih osrednjih medijev ob izjemno pozi­ tivnem in nadpovprečno hitrem razvoju slovenskega turizma, ki se odraža s kar 13-odstotnim deležem v bruto domačem proizvodu (BDP) in 40-odstotnem deležu turizma v celotnem izvozu storitev, ne pre­ more specializiranega novinarstva. Poleg tega so v naših medijih ugas­ nile tako odmevne akcije, kot sta bili podeljevanje turističnih nageljnov in bodečih než na TV Slovenija in ocenjevanje kakovosti slovenskih smučišč Zlata snežinka, ki sta spodbujala razvoj in kakovosti sloven­ skega turizma,« je v knjižici 50 let slovenskega turističnega novinarstva zapisal dolgoletni turistični novinar Drago Bulc, predsednik Fijet Slovenija, ki letos praznuje 50-letnico organiziranega delovanja. Osrednje izhodišče za okroglo mizo je bila ugotovitev, da je turizem za Slovenijo izjemno pomembna dejavnost, kljub temu pa mu slovenski mediji namenjajo čedalje manj prostora in ne predstavljajo ustrezno niti njegovih gospodarskih niti številnih drugih vidikov. Okroglo mizo je vodil Drago Bulc, govorci na njej pa so bili: Tijani Haddad, predsednik Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev Fijet, Sandra Carvao, direktorica za področje komuniciranja in publikacij Svetovne turistične organizacije UNWTO, Irene Stelzmüller, vodja uredništva Ho­ tel & Touristik, Manstein Verlag iz Avstrije, Eva Štravs Podlogar, v. d. ge­ neralne direktorice direktorata za turizem na gospodarskem ministrst­ vu, Maja Pak, v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije, Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, in Petra Lesjak Tušek. »Kakor turizem vselej preživi, tudi turistično novinarstvo ne bo izumr­ lo,« je bil prepričan Tijani Haddad, medtem ko je Sandra Carvao opo­ zorila, da je poznavanje turizma kot gospodarske panoge šibko; nav­ sezadnje tudi študij novinarstva turizem kot panogo prezre, na očeh širše javnosti pa je predvsem tedaj, ko napolni naslovnice ob tragičnih dogodkih, kot so teroristični napadi, naravne katastrofe ... Eva Štravs Podlogar je o svojih izkušnjah s slovenskim turističnim novi­ narstvom spregovorila predvsem na podlagi dolgoletnega vodenja blejskega turizma. »Seznanjanje slovenskega občinstva s turizmom je zelo pomembno – z vidika dejavnosti kot izjemno pomembne gos­ podarske panoge. A za to morajo novinarji panogo poznati. Le tako lahko ljudem sporočajo prave informacije o njej.« Maja Pak je dejala, da si želi specializiranih novinarjev, ki »bi nam tudi znali nastaviti ogleda­ lo«. Novinarji, ki panogo poznajo, lahko odigrajo pomembno vlogo tudi pri odpravljanju podcenjujočega odnosa do panoge. Za razvoj turizma je potrebno tudi kritično novinarsko oko, je dodala, ki pa zna tudi poudariti dobre primere v turizmu, je poudarila Petra Stušek. Okrogla miza je bila osrednji dogodek ob 50-letnici organiziranega delovanja Fijet Slovenija To je naslednik sekcije turističnih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1965. Fijet Slovenija ima šestdeset članov. Je eno najaktivnejših nacionalnih združenj v Svetovnem združenju turističnih novinarjev in piscev Fijet, ki je pridruženi član Svetovne turistične organizacije. »Zato si ob visokem jubileju, ob abrahamu organiziranega slovenskega turističnega novinarstva želimo da bi se, če parafraziram največjega slovenskega pesnika vseh časov Franceta Prešerna, vremena sloven­ skemu turističnemu novinarstvu zjasnila,« je še zapisal Drago Bulc.   Besedilo in foto: Mateja Gruden Lipov list - December 2015

[close]

p. 8

8 Aktualno Iztok Pipan, naj prostovoljec leta 2015 V petek, 11. decembra, bodo v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše prostovoljce« v letu 2015. Med njimi bo tudi Iztok Pipan, eden najaktivnejših članov TZS. Iztok Pipan, ki je del prostovoljskega dela v turistični društveni or­ ganizaciji že 35 let, je najvidnejši in aktivnejši turistični delavec v občini Medvode, predsednik Turističnega društva Zbilje. Razvoj turizma v domačem kraju, na Zbiljah, je spremljal že kot otrok: »Spomnim se, kako sem se še kot osnovnošolec z zvezkom udeleževal občnih zborov društva in si vanj zapisoval, kaj bi bilo treba spremeniti«. In tako so ga pri štirinajstih letih posadili v up­ ravni odbor društva kot fanta, ki ima vedno kaj povedati. Odtlej je aktiven član društva. Od leta 1981 naprej je bil član upravnega odbora TD Zbilje, od leta 1990 do 2001 je opravljal funkcijo tajnika društva, od leta 2001 pa je že tretji mandat predsednik društva. To ima skoraj dvesto članov povprečne starosti dobrih 35 let. Društvo skrbi za razvoj Zbilj, ka­ kovost bivanja domačinov in turistično ponudbo ob Zbiljskem jezeru. V času Pipanovega predsedovanja so ustanovili dejavno mladinsko sekcijo, v kateri vzgajajo mlade za prostovoljstvo in skr­ bijo za medgeneracijsko sodelovanje. Moto Iztoka Pipana pri vzgoji mladih je: »Mladim moraš dati vedeti, da je njihovo delo cenjeno.« Lipov list - December 2015 Bil je tudi pobudnik in ustanovitelj Turistične zveze Medvode. Po­ leg navedenega se je v 80. letih kot prostovoljec udeleževal polet­ nih mladinskih delovnih taborov doma in v tujini. Leta 1989 je skupaj s somišljeniki ustanovil slovensko sekcijo mednarodne or­ ganizacije za varstvo človekovih pravic Amnesty International, kjer je do leta 1993 opravljal funkcijo generalnega sekretarja. Od­ tlej je član različnih organov Amnesty International Slovenija. Pri TZS je aktiven od leta 1995 kot soustanovitelj in član Skupno­ sti slovenskih objezerskih krajev, v okviru katere se združujejo vsa slovenska jezera in objezerski kraji. Od leta 2011 je član UO TZS, zadnjih pet let je nepogrešljiv pri pripravi in izvedbi slovesne pri­ reditve Moja dežela – lepa in gostoljubna. Sicer je zaposlen na lokalni TV Medvode, je pa tudi producent številnih, tudi državnih prireditev in proslav. Iztok Pipan je rad v družbi mladih in ponosen je na vse mlade člane, ki z veseljem in zagnanostjo nadaljujejo 60-letno turistično delo ob Zbiljskem jezeru. TZS Foto: Mateja Gruden

[close]

p. 9

Tolmin, Alpsko mesto 2016: priložnost in odgovornost Občina Tolmin je nedavno postala osemnajsta članica omrežja mest z območja Alp, povezana v društvo Alpsko mesto leta, katerega člane povezujejo prizadevanja za varstvo alpskega prostora, skrb za naravi prijazen, trajnostni in družbeno odgovoren regionalni razvoj. Uspela je s kandidaturo za prestižni naslov Alpsko mesto leta 2016, ki ga podeljuje mednarodna strokovna žirija. Naslov je nagrada za posebno zavzetost in prizadevanja mesta pri uresničevanju ciljev Alpske konvencije, ki teži k usklajenemu trajnostnemu razvoju alpskih območij. Društvo Alpsko mesto leta deluje od leta 1997. Pobudo za njegovo ustanovitev je dalo mesto Beljak, ki je prvo pridobilo ta laskavi naslov. Združuje alpska mesta v Avstriji, Italiji, Franciji, Švici, Nemčiji in Sloveniji. Ob Mariboru (Alpsko mesto leta 2000) in Idriji (Alpsko mes­ to leta 2011) je Tolmin tretje slovensko mesto, ki je predstavilo svojo kandidaturo in uspelo. Ekologija in ekonomija se ne izključujeta Alpe so po topografskih značilnostih nesporno podeželsko območje, vendar je gospodarstvo in prebivalstvo alpskega loka že široko urban­ izirano. Čeprav urbana okolja pomenijo le 40 odstotkov površine celot­ nega alpskega območja, v njih živi kar dve tretjini prebivalstva. Območje se srečuje s podobnimi izzivi, zato so bistvo omrežja povezovanje, skup­ no delo, izmenjava izkušenj in prenos dobrih primerov. Alpska mesta želijo z ustreznimi ukrepi dokazati, da se ekologija in ekonomija ne izključujeta, temveč se lahko smiselno in uspešno dopolnjujeta. Ustrezna podlaga za trajnostni turizem S čim je Tolmin prepričal mednarodno strokovno žirijo? Po pojasnilih Antonia Zambona, člana žirije, je v dobrem programu predstavil dose­ danja prizadevanja za trajnostni razvoj. Tolmin je podoben drugim alp­ skim mestom, pa vendar poseben. Razvojna usmeritev Tolmina temelji na zavedanju o naravnih in kulturnih potencialih območja. Spodbu­ janje tradicionalnih oblik kmetovanja, razvoj ekološkega kmetijstva in varstvo značilnih lokalnih proizvodov, kot na primer sira tolminca, ust­ varjajo podlago za trajnostni turizem, razvoj alpske kulture in nove priložnosti za mlade. Inovativnost v pristopih do lokalnega razvoja, ukrepi na področju obnovljivih virov energije, spodbujanje uporabe lokalnih surovin (biomase, lesa, kamna), skrb za energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost dokazujejo usmerjenost v družbeno odgo­ voren dolgoročni razvoj. Dobra sta povezovanje v občini in vključevanje mladih v odločanje, povezovanje na medobčinski ravni (sodelovanje z Idrijo, pobratenje z Beljakom) in čezmejni ravni (skupni projekti Future Lights, Bimobis, InterBike in drugi). Del občine Tolmin je vključen v Triglavski narodni park in s tem zavarovan, celotno območje občine pa je uvrščeno v Unescov biosferni rezervat Julijske Alpe. Številni projekti potrjujejo uspešno uresničevanje načel trajnostnega razvoja in posledično je k temu naravnana vsa regija. Zeleno gospodarstvo in družbena odgovornost Občina Tolmin bo prihodnje leto zaznamovala z nadaljevanjem traj­ nostne politike. V oblikovanje letnega programa in vsebin v okviru naslova Alpsko mesto leta 2016 je povabila vse občane in zainteresi­ rano javnost. Zbiranje idej za oblikovanje prednostnih nalog in de­ javnosti je bilo javno. Pobude za prihajajoče leto so bile zasnovane tudi v sodelovanju s predstavniki drugih alpskih mest na posebni delavnici, ki je bila konec septembra v Tolminu. Naslov Alpsko mesto leta 2016 je za Tolmin velika čast in priložnost za promocijo, a prinaša tudi obveznosti in odgovornost. Občina Tolmin želi uresničiti več projektov s krovnim predznakom zelenega gospodarstva in družbene odgovornosti. V ta okvir je umestila tri vodilna tematska področja: mladi in prihodnost v Alpah, trajnostna mobilnost ter turizem. V sklopu prvega med drugim načrtuje ustanovitev mladinskega sveta, oblikovanje strategije za mlade, ustvarjanje možnosti za t. i. coworking, povezovanje mladih z lokalnimi podjetji in skanje ustvarjalnih rešitev za posebne izzive. Aktivnosti drugega tematskega sklopa bodo usmerjene v pripravo prometne strategije, v prizadevanja za večjo izrabo železniških prevozov, za boljšo usklajenost javnega prevoza, električno mobilnost, promocijo hoje in kolesarjenja ter vključevanje v evropski teden mobil­ nosti. Na področju turizma bo večji poudarek na lokalni gastronomiji, prizadevanjih za ureditev statusa športnih aktivnosti na zavarovanih območjih, predstavitvi dobrih primerov razpršenih namestitvenih zmogljivosti, t. i. razpršenih hotelov, in ureditvi dostopov do vzletišč za jadralno padalstvo. Med prireditvami Tolmin poudarja 100. obletnico zgraditve spominske cerkve Svetega Duha v Javorci in 110-letnico železnice. Aktivnosti bodo izvajali v letu naslova Alpsko mesto leta 2016 in po njegovem izteku. Slovesnost ob podelitvi naslova bo v Tolminu sredi aprila prihodnje leto.  Mojca Rutar 9 Aktualno Pogled na Tolmin Zaščiteni sir tolminc Lipov list - December 2015 Foto: Bogdan Hladnik Foto: Mojca Rutar

[close]

p. 10

10 Fokus Ko se mesto zaziblje v čarobnost ... Destinacija Maribor – Pohorje Edino mesto s smučiščem in najstarejša trta na svetu! Štajerska – dežela v severovzhodnem delu Slovenije ob reki Dravi vas bo prevzela s svojo raznolikostjo, barvitostjo in bogatimi darovi narave. V pokrajini, kjer ravnina mehko prehaja v vinorodne griče in se dviga malce nad 1500 metrov, se stikata preteklost in sedanjost, prepletata urbana in podeželska kultura ter izmenjujejo gozdovi in vinogradi. Za območje je značilna uglašena in organska povezava mest z ohran­ jeno naravo. Večji središči pokrajine sta Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, in Ptuj, starodavno mesto ob Dravi. Čarobni december v Mariboru Zadnji petek v novembru se je s prižigom prazničnih lučk tudi v štajerski prestolnici začelo veselo decembrsko razpoloženje. V ok­ viru Čarobnega decembra se bo zvrstilo več kot 200 dogodkov, med njimi številni koncerti, postavili bodo Miklavžev, božični in novoletni sejem, za najmlajše pa bo na voljo bogat program s številnimi ustvarjalnimi delavnicami, otroškim kinom in lutkami, in, seveda, dedkom Mrazom, ki bo obiskal mesto in vznožje Po­ horja. Male in velike bo na Trgu svobode razveseljevalo pokrito mestno drsališče (otroci drsajo brezplačno, odrasli bodo morali odšteti en evro, drsalke pa si bo mogoče izposoditi), medtem ko se bodo iz prazničnih hišk na mestnih trgih širile dišave kuhanega vina in praznične kulinarike. In da ne pozabimo omeniti zabav z didžeji ter seveda zabave vseh decembrskih zabav: velikega sil­ vestrovanja na največjem slovenskem trgu, Trgu Leona Štuklja. Lipov list - December 2015 Letos bodo Mariborčani v novo leto vstopili s skupino Kingston in Karneval bandom. Decembrski program v Mariboru (obisk vseh naštetih prireditev je brezplačen) je na ogled na uradnem spletnem mestu turistične destinacije Maribor – Pohorje: www.maribor-pohorje.si. Zimske radosti na prostem Maribor je tudi kot nalašč za združevanje decembrskega veselja z radostmi na snegu. Ste vedeli, da Štajerci pravzaprav smučajo in se zabavajo na snegu na »mestnem smučišču«? Vznožje Pohorja, kjer je spodnja postaja Pohorske vzpenjače, je namreč z mestnim središčem povezano tudi z mestnim avtobusom, za pot pa boste porabili samo skromnih deset minut. Tako boste tudi na zimskih počitnicah v največjem slovenskem smučarskem središču pri nas ves čas v neposredni bližini mestnega vrveža, odličnih restavracij Foto: MP Produkcija

[close]

p. 11

11 Fokus Foto: Aljaž Sedovšek Snežna belina bo kmalu vabila smučarje, deskarje in druge ljubitelje zimskih športov. in številnih znamenitosti, med njimi tudi Guinnessove rekorderke, najstarejše trte na svetu. Seveda pa lahko na Pohorju počnemo še veliko drugega, kot samo smučamo: pohorske strmine lahko spoznavate tudi na des­ ki, sankah in pležuhih, medtem ko je raziskovanje panorame mogoče med tekom na smučeh (na Arehu je tekačem na voljo 36 kilometrov urejenih prog različnih težavnosti, začetek vseh prog pa je v neposredni bližini Hotela Areh) in na pohodu s krpljami. Za najmlajše sta na Pohorju urejeni dve sankališči. Na Bellevueju je tik ob progi »Bejbika« na voljo brezplačno sankališče, ki je osvetljeno tudi v času nočne smuke, medtem ko je drugo sankališče, ki je prav tako brezplačno, na Arehu. Ljubitelji belih strmin in še zlasti belega cirkusa pa seveda nikakor ne smete zamuditi vrhunca zime na Pohorju: znamenite Zlate li­ sice, tekem smučarskega svetovnega pokala za ženske, ki bosta 30. in 31. januarja na Snežni stadion pod Pohorjem privabili na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Sicer bo za »navadne smrt­ nike na smučeh« zimska sezona na Pohorju z zagonom žičniških naprav zaživela 17. decembra, od tega dne in do nedelje, 20. de­ cembra, pa bodo veljale polovične cene smučarskih vozovnic (dnevna vozovnica za odraslo osebo stane 31 evrov). In ko smo že pri Štajercih in Pohorju, seveda ne moremo mimo tradicionalne pohorske kulinarike, ki navdušuje smučarje in preo­ stale ljubitelje športa in rekreacije, pa tudi prave gurmane. Tako vam v številnih kočah, na turističnih kmetijah in v hotelih ponudi­ jo, denimo, pohorski pisker, olbič in domačo pohorsko bunko s sirom, za povrh pa pohorsko omleto ali pohorsko gibanico. O izjemno priljubljenem in daleč naokoli poznanem borovničevcu iz najslajših borovnic zelenih gozdov Pohorja na tem mestu ne bomo izgubljali besed. Po pristnih doživetjih v kulinaričnih posto­ jankah pa lahko razvajanje v objemu pohorskih gozdov nadalju­ jete s sproščanjem svojega telesa in duha. Privoščite si neskončno razvajanje na Pohorju! Sodobno opremljeni hoteli in terme ponujajo vrsto storitev za zdravje in dobro počutje, od savn, masaž, bazenov s termalno vodo ter fitnesa in joge, vadišča za različne športne panoge, pa vse do posebnosti, kot so gorski wellness in dobrodejen vpliv ener­ gijskih točk. V Spa centru Habakuk so na voljo kopališče s ter­ malno vodo, svet savn, solarij, fitnes in beauty center. Energijski wellness center Arena ponuja obilico savn in masaž, zavedajo pa se tudi vpliva lune na naše počutje. Doživetje v gorski naravi ponujata Gorski wellnes center Bolfenk z bazeni in svetom savn ter Wellnes center Bellevue, kjer se lahko med savnanjem spre­ hodite tudi skozi predor presenečenja. Mesto vina in najstarejše trte na svetu Vinska ponudba vinorodnega okoliša Štajerske temelji na vrhun­ skih belih vinih. V teh krajih so trto gojili že vsaj od antike, od sred­ njega veka pa so se odlična vina uveljavila tudi na tedanjem ev­ ropskem trgu. Kraji in mesta so se razvijali in doživljali svoj razcvet v povezavi z vinsko trgovino. Bogato tradicijo pridelave vina v teh krajih simbolno predstavlja Stara trta, ki že več kot 400 let raste v Hotel Bellevue – čez dan razvajanje v naravi, zvečer v wellnessu. Lipov list - December 2015 Foto: AV Studio

[close]

p. 12

12 Fokus Vodni stolp in vselej prijeten sprehod ob Dravi starem mestnem jedru Maribora in je nesporno najstarejša trta na svetu, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Posadili so jo ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trdoživki niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino drugih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti. Tako je Stara trta tudi edina rastlina, ki ima v Hiši Stare trte lasten muzej. Zdaj njene potomke rastejo skoraj na vseh celinah in po številnih krajih v Sloveniji. Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast pos­ neli himno, v Mariboru in okolici pa so urejene tudi številne sliko­ vite vinske ceste in številne vinske kleti. Grozdje Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, je eno najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. Od 35 do 55 kilogramov simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki so dragoceno protokolarno darilo; na leto jih napolnijo nič več kot sto! V Hiši Stare trte je letos dobil svoj prostor tudi talni mozaik, največji takšen projekt na Slovenskem. Je delo arhitekta Igorja Orešiča, priča pa o zgodbah iz preteklosti, ki so zaznamovale Ma­ ribor. Hišo Stare trte obiskujejo tudi številni poznavalci in ljubitelji vina, saj v osrčju muzeja vsak mesec potekajo vinsko-kulinarični večeri, ki jih bodo v prihodnjem letu nadgradili še z žganimi pijačami. Informacije: Zavod za turizem Maribor – Pohorje Tkalski prehod 4, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: 02 234 66 00 Faks: 02 234 66 23 E-pošta: zzt@maribor.si Splet: www.maribor-pohorje.si Snežne radosti so na Pohorju mogoče tudi, ko se stemni. Lipov list - December 2015 Foto: Miha Vidrih. Foto: Marko Petrej

[close]

p. 13

13 Fokus Foto: Paolo Petrignani/arhiv STO Drežnica nad Kobaridom Turistična zveza Gornjega Posočja Letos stopa po »srebrni« poti Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP) letos stopa po »srebrni« poti. Ustanovljena je bila namreč leta 1990, 19. februarja, ko je petnajst ustanoviteljev v Bovcu podpisalo listino za začetek njenega delovanja kot združenja društev, gospodarskih subjektov in javnega sektorja. Bila je prva v Gornjem Posočju, ki je organizirano pristopila k pospeševanju turizma ter destinacijo intenzivno promovirala doma in v tujini. Zveza je zaživela v prelomnih časih naše zgodovine, ko se je rodila nova država Slovenija in se je vzpostavljal nov pravni sistem. Prav zato se je morala še zlasti v prvem desetletju večkrat prilagajati novim razmeram. Novi zakon o društvih jo je leta 1996 opredelil le še kot zvezo društev. Leta 1998 bi se lahko po novem zakonu o pospeševanju turizma preoblikovala v lokalno turistično organizacijo, a za to ni do­ bila podpore. Še naprej je zagnano promovirala turizem v Gornjem Posočju. Aktivne­ je se je začela vključevati v projekte Turistične zveze Slovenije, spodbu­ jati društva k sodelovanju in predstavitvam svoje dejavnosti doma in v zamejstvu ter sodelovati z drugimi nevladnimi organizacijami. V podporo društvom Vse te aktivnosti so še vedno v središču njenega delovanja, poleg tega pa nenehno snuje projekte, ki povečujejo prepoznavnost Posočja kot turistične destinacije. Tudi tukaj se namreč potrjuje slovensko pravilo, da 70 odstotkov lokalnih prireditev pripravijo društva. Tako turisti na pristen način spoznavajo kulturo kraja, nje­ govo kulinariko in zgodbe. TZGP zagotavlja društvom strokovno podporo, kot soorganizatorica prireditev skrbi za obveščanje, oglaševanje, koordinacijo, usklajevanje in povezovanje s sode­ lujočimi, za promocijo na sejmih, tržnicah, ekoloških dnevih in drugih prireditvah v Sloveniji in zamejstvu. Kot glavna organizator­ ka ali soorganizatorka pa se podpisuje pod vrsto tradicionalnih do­ godkov. Aktivna v domačem okolju Najbolj prepoznavna postaja po svoji osrednji prireditvi Puntarski dne­ vi. Po njeni zamisli in na njeno pobudo so jih prvič pripravili leta 2013 kot osrednji turistični dogodek v Tolminu ob 300. obletnici tolminske­ ga punta. Namen projekta, ki ga je pretežno sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, je predvsem »izoblikovanje novega turističnega produkta, ki bo dvignil prepoznavnost Tolmina«. Ob pod­ pori tolminske občine, TZS in ob sodelovanju več kot tridesetih ponud­ nikov na tržnici se je ta živahna in bučna prireditev nadaljevala v letih 2014 in 2015, načrtujejo jo tudi za prihodnja leta. V sodelovanju s Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin TZGP spodbuja društva in posameznike k aktivni udeležbi na Bukvarni – sejmu knjig in turistične literature, ki skoraj vsako leto gosti tudi društva iz Nediških dolin v Italiji. Skupaj z Združenjem ekoloških kmetov Primorske in PRCjem je tudi sooblikovalka Eko-praznika v Tolminu. Nepogrešljiva je na sejmu starin in domače obrti v Kobaridu, ki ga s tamkajšnjo občino praviloma umešča v okvir Kobariškega sejma. Promocijsko stojnico postavlja tudi na festivalu Jestival – festival lokalnih dobrot v Kobaridu. V skrbi za prijazno okolje sodeluje z občinami Tolmin, Kobarid in Bovec ter lokalnimi koordinatorji pri čistilnih akcijah. S Fundacijo BIT Planota usklajuje program vsakoletnega festivala nevlad­ nih organizacij, v okviru katerega poteka tudi akcija za NAJ NVO po iz­ boru strokovne komisije in občinstva v goriški statistični regiji. Med na­ grajenci so vsako leto tudi društva iz TZGP. Sodeluje v svetu NVO Goriške statistične regije in pri pripravi različnih delavnic na tem področju. Lipov list - December 2015

[close]

p. 14

14 Fokus Skupščina zveze in predstavniki turističnih društev, povezanih vanjo Povezovanje čez mejo Kot aktivna članica TZS sodeluje pri uresničevanju njenega pos­ lanstva in z njeno pomočjo uresničuje tudi svoje cilje in naloge. Predstavniki zveze so aktivni člani organov in svetov krovne or­ ganizacije. Spodbuja turistično razmišljanje pri mladih v vrtcih in šolah skozi projekte Turizmu pomaga lastna glava, Zlata kuhalni­ ca, Turizem in vrtec in nekatere tudi simbolično financira. Pomaga pri pridobitvi nagrad za najboljše udeležence in sodeluje v komisi­ jah za izbor. Stalnica TZGP je tudi ocenjevalna akcija v urejenosti in turistični privlačnosti krajev na območju vseh treh posoških občin. Najlepše ure­ jenim podeljuje priznanja, sadike cvetja, lani jih je peljala tudi na sejem cvetja Verde Casa v Padovo. Prepoznavnost Posočja zveza pomembno širi tudi na turističnih sej­ mih. Je redna gostja na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas v Lju­ bljani, na Velenjskem turističnem tednu, letos je obiskala sejem Naturo v Gornji Radgoni. Koordinirala je društva in ponudnike pri predstavitvi posoških kulinaričnih dobrot v Mercatorjevih centrih. Že leta 1999, intenzivneje pa leta 2004, se je povezala z več turističnimi društvi v zamejstvu. Skrbi za redno obveščanje o prireditvah turističnih društev na obeh straneh meje. Vsako leto sodeluje na sejmu Stara dela za današnji božič v Špetru. Odzvala se je povabili društva Polisportiva Pieris na ekološki dan Skupaj ob Soči. Prizadeva si navezati stike z društvi mesta Buttrio, ki je pobrateno z občino Kobarid. Letos je bila tam na sejmu vina. Takšno navezo snuje tudi z društvi občine Beljak, TZGP je najbolj prepoznavna po svoji osrednji prireditvi Puntarski dnevi. pobrateno z občino Tolmin, kamor je lani že popeljala svoje članice na ogled božičnega sejma. Letos je TZGP na povabilo evropske poslanke Romane Tomc koor­ dinirala gostovanje folklorne skupine Razor iz Tolmina v Bruslju. Gos­ tovanje je popestrila s pokušnjo kulinaričnih dobrot iz Posočja in razstavo slovenskih narodnih noš ter fotografij doline Soče. Mozaik povezovanja in dopolnjevanja Lani je oblikovala strategijo delovanja in razvoja zveze. Na zadnji skupščini so društva soglašala z dopolnitvami statuta TZGP. S tem so ji dala zeleno luč za ustanovitev mladinskega odbora. Nova določila statuta dajejo možnost zvezi za vključitev pridruženih članic: posa­ meznikov in lokalnih ponudnikov. TZGP deluje v javnem interesu kot prostovoljno združenje 39 turističnih in s turizmom povezanih društev z območja občin Tolmin, Kobarid in Bovec. Med njimi jih je sedem, ki zvezi zaupajo od vsega začetka. Zveza z vsemi, ki pripomorejo k razvijanju turistične kulture, skrbijo za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine, sooblikujejo celo­ vite turistične proizvode, zagotavljajo ohranjanje izročila, identitete in tradicije s prireditvami, skrbijo za urejeno bivalno okolje in z gostoljub­ nostjo prispevajo, da se obiskovalci radi vračajo, oblikuje pravi mozaik povezovanja in dopolnjevanja. Prav to jo utrjuje kot društveno organi­ zacijo, ki s svojimi razvejenimi aktivnostmi igra pomembno vlogo v re­ gionalnem in slovenskem prostoru.  Olga Zgaga Lipov list - December 2015 Foto: Sanja Popov Foto: Cveto Zgaga

[close]

p. 15

Sekcija mladih TD Bovec Ustvarjalnost, zaradi katere je Bovško še lepše in zanimivejše Pod okriljem Turističnega društva Bovec že enajsto leto deluje Sekcija mladih TD Bovec, katere člani imajo največ dela prav v veselem decembru. Njihova zgodba se je začela z Miklavževim sejmom decembra leta 2001, ko so si drznili sanjati, da bodo z izkupičkom svojih ročno narejenih izdelkov zgradili prvo javno otroško igrišče v Bovcu. Mentorica turističnega krožka na bovški osnovi šoli sem zamisel spre­ jela kot izziv; skupaj smo sklenili pokazati, da kjer je volja, je tudi pot. Po nekaj začetnih težavah z lokalno upravo, kjer zamisli niso resno vzeli, mladi niso obupali; nasprotno, želeli so pokazati, da lahko prispevajo svoj delež k dogajanju v kraju. In tako ga odtlej dejansko soustvarjajo. »Wca z Bca« Spomladi leta 2002 so skupaj s TD Bovec razpisali natečaj za najboljši bovški turistični spominek in sami izdelali zbirko spominkov pod znamko »Wca z Bca« (ovca iz Bovca), ki je zdaj zaščitena blagovna znamka. Julija leta 2003 so slovesno odprli otroško igrišče, ki so ga ure­ dili z izkupičkom prodaje svojih spominkov in drugih zanimivih pri­ reditev za mlade. Zaradi večjega obsega dela in potrebe po svojem prostoru so maja leta 2004 nekdanji člani turističnega krožka ustanovili Sekcijo mladih TD Bovec; nekdanji osnovnošolci so si namreč želeli ostati dejavni na področju turizma in ustvarjanja mladih. Tako je ustvarjalnost še vedno glavna dejavnost turističnega krožka in sekcije. 15 Fokus Foto: Tatjana Baraga Wojčicki Utrinek s prireditve sekcije mladih pri TD Bovec Pomlad za mlade in »wca z Bca« sodelovanju s frizerko in kozmetičarko Tanjo Ivančič iz Bovca. V veselem decembru vsi zavihajo rokave, osnovnošolci in mladinci pri sekciji. Pri krožku najprej izdelajo okraske za izložbena okna in jih izobesijo po Bovcu. Prva decembrska sobota je rezervirana za miklav­ ževanje z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, dobrodelnim sejmom in slovesnim prižigom praznične okrasitve središča Bovca. Letos bo krožek že drugič sodeloval pri prireditvi Društva slikarjev amaterjev v Bovcu; letošnja tematika dogodka jim je napisana na kožo: turistični plakat. Božični in novoletni prazniki pa bodo obogateni s pohodom od jaslic do jaslic, ki ga sekcija skupaj z drugimi prostovoljci pripravlja že četrtič. Zaradi ustvarjalnosti bovške mladine je Bovško zagotovo še lepše in bogatejše.  Nataša Bartol, mentorica turističnega krožka na OŠ Bovec Bovški turistični podmladek z mentorico Natašo Bartol Iz turističnega podmladka je zrasel zdaj že priznani modni oblikovalec Miro Mišljen, ki je pred kratkim znova polnil medije s svojo uspešno modno revijo v Beogradu. Člani turističnega krožka so za festival TZS Turizmu pomaga lastna gla­ va izdelali nekaj projektnih nalog z idejami, ki so jih razvili v bovška turistična doživetja. Tako lahko obiskovalci Bovca obiščejo etnološko tematsko pot, v gostiščih pokusijo bovške jedi, kupijo različne spominke »Wca z Bca«, si v izložbenih oknih ogledujejo okraske, ki jih vsako leto izdelajo pri krožku. V lanskem šolskem letu so pripravili zelo zanimiv program Pastir za en dan. Članom sekcije pa je s svojimi ak­ tivnostmi uspelo obnoviti 110 let staro »kašto« oziroma vodnjak v Dvoru; zdaj si prizadevajo zbrati sredstva za obnovo zadnje ohranjene mlekarne za drobnico. Priljubljene ustvarjalne delavnice Sekcija pa je najbolj prepoznavna po svojih ustvarjalnih delavnicah. Najprej so jih pripravljali samo za otroke, zdaj jih tudi za odrasle. Z ust­ varjalnimi delavnicami sodelujejo na vseh prireditvah TD Bovec, prav tako z drugimi programi za otroke. Za odrasle pa so doslej pripravili delavnice izdelovanja nakita iz mase fimo, voščilnic in sveč iz naravnih materialov. Pravi hit pa je bila delavnica ličenja, ki so jo pripravili v Lipov list - December 2015 Foto: Tatjana Baraga Wojčicki

[close]

Comments

no comments yet