40 let evropskih pešpoti v Sloveniji

 

Embed or link this publication

Description

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji

Popular Pages


p. 1

1975–2015 evropskih pešpoti v Sloveniji 40 let

[close]

p. 2

1975 2 Častni pokrovitelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Präampel E6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ljubezen do Narave, Gozda in ljudi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KEUPS .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gozd je pot.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E6 bo še naprej del naših pričakovanj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Turistična zveza Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropske pešpoti so tudi planinske poti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E6 je lahko turistični produkt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od šestice do sedmice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lahkih nog naokrog ali zakaj hodim in romam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Moji pohodi po E6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ob 10. pohodu po evropski pešpoti E6 od Grosupljega do bisera dolenjskega krasa, Županove jame, in 40-letnici evropske pešpoti E6 v vasi Mohorje, križišču E6 in E7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prehodili smo evropsko pešpot E6 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska pešpot E6 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prekrižarjenje Slovenije (ki to sploh ni) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tako se je začelo … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Čestitke .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tone Žagar je pustil svoj pečat velikolaškemu delu E6 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Z družino po Ciglarjevi poti .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ideja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E6 – Črne njive, Kozlek, Sviščaki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Začelo se je . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imeti oči .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropohodi (Evrorando). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Srečanje evropohodnikov EURORANDO ali EVROPOHOD. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropohod 2001. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mar je gozdarstvo pozabilo na popotništvo in evropske pešpoti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nepozabna noč .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska pot E6.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropohod 2006 v Čeških Budejovicah.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropske pešpoti, naše poti .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prvi predsednik Evropske popotniške zveze, dr. Georg Fahrach . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Iz našega gozda je odšel Milan Ciglar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tone Tomše (1951–2012). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dogovori. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pregled dela organizacijskih organov popotništva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapisnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pregled komisij za Evropske pešpoti v Sloveniji.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prostovoljno delo markacistov Planinske zveze Slovenije je garant za prehodnost planinskih poti !.. . . . . . . . Tomaž Kočar iz Ljubljane (rojen 1938) – 9. oziroma 10. generacija ljubljanskih gozdarjev FAGV /gozdarski oddelke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropske pešpoti lahko.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od Ivnika (Eibiswald) do Pirana po E6.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od mejnega prehoda Radelj do Jadrana. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Na pohodu ob 40. obletnici E6 tudi Zasavci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ko postanejo spomini dragoceni.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kontrolne točke E-6.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pečolarjeva Minka z Zgornjega Razborja – skrbnica žiga in vpisne knjige na E6 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska popotniška zveza, ERA-EWV-FERP, že 46 let povezuje Evropo z evropskimi pešpotmi . . . . . . . . . . Perspektive pohodništva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klub popotnikov po evropskih pešpoteh. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 15 19 21 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 35 35 38 39 40 41 42 44 44 45 45 46 46 47 48 50 51 52 53 55 56 57 59 62 63 66 67

[close]

p. 3

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji 2015 Častni pokrovitelj Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj nad obeležitvijo 40. obletnice evropskih pešpoti v Sloveniji. 3

[close]

p. 4

1975 Präampel E6 The Danish philosopher Sören Kierkegaard (1813 – 1855) once said »Above all, do not lose your desire to walk. Every day I walk myself into a state of well-being and walk away from every illness. I have walked myself into my best thoughts, and I know of no thought so burdensome that one cannot walk away from it«. Hiking is not only to walk from point A to point B – for me it is more about what I experience on the hike. The goal is not the destination – but the hike itself. In principle, it will say that it doesn’t matter where I walk – but the matters are more complex than that. I also like to hike in beautiful or special places to enjoy different landscapes and to meet people on the trails. On a hike the participants often exchange their experiences and tell about their best hikes. It is not always the big destinations with spectacular views that win the prize – small trails with a vibrant local atmosphere are more often the winners. I have been hiking in most European countries and experienced so many different places – Europe has so much to offer that there could be enough for a life time. The European Long-distance paths can be a good start. They are crossing Europe from North to South, from East to West. It is a unique network created by the European walkers – mostly by voluntary work. Many walk the E-Paths – few the whole distance – but all have great pleasure in doing it. Walking alone or in a group, it doesn’t matter. The words from Sören Kierkegaard still count — out there, in pure nature — disappear the everyday troubles and only the moment counts. Take your time to walk — it is worth it. Lis Nielsen President ERA-EWV-FERP 4

[close]

p. 5

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji 2015 Ljubezen do Narave, Gozda in ljudi Na predlog Antona Lesnika sem se aktivno vključil v delo KEUPSa v letu 2004. Kot planinec sem poznal na terenu Evropske pešpoti, malo pa sem vedel o samem širšem delu. Spoznal sem ga in ko lahko prebiram vsa obvestila, ki so izhajala v preteklih letih, vse tja do leta 1994, sem spoznal, koliko so posamezni ljudje vložili svojega časa in truda, energije v samo delo Komisije za evropske pešpoti. Kakšen entuzijazem veje iz zapisanega. Danes imam stik s posameznimi popotniki. Kakšen čar je njih poslušati, ko doživijo zlitje Narave in Gozda ter ljudi, ki jih srečujejo ob poti, v svoj Jaz. Srečujemo se vsako leto, pa evropohodi, pa naključna srečanja pa…samo poti in Gozd ter ljudje. Zares smo lahko srečni, da imamo in da znamo piti prelesti naše domovine. Poti vodijo po Evropi, naši skupni širši celici zemljenega obličja. Verjamem, da so lahko ravno Poti tiste, ki nas naredijo bogate in tiste, ki povezujejo in združujejo v kvaliteto človeške biti, v ljubezen. V ljubezen do Narave in Gozda, do samega sebe, kot soseda. Bodimo popotniki! Jože Prah Predsednik KEUPS 5

[close]

p. 6

1975 KEUPS Komisijo za evropske pešpoti (KEUPS) sestavljajo po dva predstavnika iz: • Zavoda za gozdove Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Zveze gozdarskih društev Slovenije, • njen sedež pa je na Zavodu za gozdove Slovenije v Ljubljani. Poslanstvo KEUPS je zajeto v naslednjih točkah: • Vključevati Slovenijo v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh. • Uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti v Sloveniji. • Širiti idejo hoje v naravi v obliki popotništva in turizma. • Seznanjati popotnike z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo. • Popularizirati gozdove Slovenije in poudarjati njihov pomen za turizem. • Prispevati k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju. • Prispevati k razvoju podeželja. • Popularizirati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju. • Sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in izven njenih meja zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu. • Uveljavljati evropske pešpoti kot sestavino turizma. • Koordiniranje Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji. 6

[close]

p. 7

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji 2015 Gozd je pot V gozdovih je mnogo poti. Takih, ki jih je zgradil človek, je samo v Sloveniji več kot 12.000 km in jih imenujemo gozdne ceste. Več kot 100.000 km je gozdnih vlak, še mnogo več pa je drugih, ki jih poimenujemo drugače in služijo mnogim namenom, nekatere od njih samo popotnikom. Tudi živali imajo v gozdu svoje poti. Bistvo gibanja po kateri koli gozdni poti je, da spoštujemo njen namen ter njene uporabnike in da jo ohranimo za tiste, ki bi jo želeli uporabiti za nami na enako kakovosten način. Kar velja za pot samo, velja tudi za gozdove, ki pot obdajajo in ji dajejo čar, zaradi česar se marsikdo sploh odpravi na pot. Na poteh se včasih ustavimo, se razgledamo, uživamo. A ob tem se spomnimo, da je pot v osnovi namenjena hoji, vožnji ali ježi. Kakor koli, kakor pravi znana misel: »Tudi če si na pravi poti, te bodo povozili, če boš le sedel na njej.« Damjan Oražem Direktor Zavoda za gozdove Slovenije 7

[close]

p. 8

1975 E6 bo še naprej del naših pričakovanj Hoja je človekovo najmočnejše orožje že vso njegovo zgodovino. S hojo po dveh okončinah je sprostil drugi dve in ko je razmišljal, kako bi ju zaposlil, so se mu kodrali možgani, ki so mu pomagali preživeti in nadživeti in mu bodo morali končno pokazati tudi, kako soživeti. S hojo se je razselil po vsem svetu. Tudi danes je hoja močno orožje za boj proti boleznim in prevelikim obremenitvam, s katerimi nas zasipa življenje. Koristna je za razmisleke o problemih, sovraštvu, ljubezni. Med hojo se pišejo pesmi, romani, rišejo slike. Med hojo se polnita duša in srce. Sploh pa se zavedamo, da nam vse to še posebej lahko daje hoja po slovenski krajini, ki je tako zeleno razgibana, da ne more vzbujati malodušja in tiste gluhe praznote, ki sta za človeka lahko usodna. K polnosti krajine, ki jo med hojo dihamo s polnimi pljuči, veliko prispevajo gozdovi, njihovo prepletanje s kmetijsko krajino, vode, hribi, gore in navsezadnje tudi morje, do katerega nas vodi. Prepričan sem, da se vsi, kar nas živi tukaj, zavedamo, da smo zadolženi, da na vsakem koraku skrbimo, da bo vse to na razpolago tudi zanamcem. Ob 40. obletnici, odkar je nastal slovenski del evropske pešpoti E6, se spominjamo tudi dejstva, da je v času njenega življenja ponudila gostoljubje precejšnjemu številu tistih, ki so jim radosti prehojenih poti ljube tako zelo, da se nanje znova in znova podajajo. Poleg tega pa se s hvaležnostjo spominjamo kolega, gozdarja Milana Ciglarja, njegove prizadevnosti in daljnovidnosti, ko je zakoličil in udejanil traso E6. Hvaležni smo mu, da je z njo pomagal aktivirati vrsto prizadevnih delavcev, ki skrbijo, da bo pohodništvo še naprej navduševalo ljudi, jih združevalo in jim dajalo energijo za spopadanje z vsakodnevnimi življenjskimi ugankami. Ob tem, ko se spominjamo kolega Ciglarja, je prav, da se pošteno vprašamo, ali smo napravili vse, da bi bil lahko tudi on zadovoljen. Mirno lahko rečemo, da smo se trudili, da pa se zavedamo, da bi lahko naredili še več in kaj tudi bolje. Milan je najbolj cenil poštenost, iskrene pogovore in odgovore. Zveza gozdarskih društev Slovenije se zaveda, da bomo morali še marsikaj postoriti, da bomo zadovoljili njegova izpovedana pričakovanja. Predvsem pa moramo zagotoviti, da bo E6 dajala svoj prispevek k razvoju turizma in družbe nasploh. Zato si bomo še naprej prizadevali, da bo zagotovljeno primerno vzdrževanje, opremljenost ter prepoznavnost in izkazovana ustrezna pozornost popotnikom, ki jo obiskujejo. Tako bo lahko tudi E6 v polnosti izpoln ila njegova in naša pričakovanja. Jože Falkner Predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije 8

[close]

p. 9

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji 2015 Turistična zveza Slovenije Turistična zveza Slovenije (TZS) je bila ustanovljena leta 1905 kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. TZS je nacionalna turistična društvena organizacija – prostovoljna, interesna, neprofitna, nevladna in nestrankarska. V zvezi, ki deluje kot ustanova civilne družbe v javnem interesu, je združenih 282 turističnih društev, 25 občinskih in območnih zvez ter drugih društvenih organizacij. Turistična zveza Slovenije si prizadeva, da je v turističnem življenju države turistična društvena dejavnost navzoča skupaj z javnim in zasebnim sektorjem kot enakopravna sodelavka in sooblikovalka dogajanj v turizmu in zanj. Zato deluje in pomaga z novimi pobudami, dejavnostmi, vsebinami in projekti uveljavljati sporočilo slogana Turizem smo ljudje. Tako prispeva k tržni učinkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka, zaposlovanju, ozaveščanju prebivalstva in uveljavljanju Slovenije kot zelene oaze Evrope. TZS oblikuje svoj razvoj in načrtuje svoje delo na temelju zakona o društvih, statuta, strategije razvoja turizma in turistične zakonodaje. Sooblikuje turistične dejavnosti, ponudbo ter razvojne cilje in aktivno turistično politiko države ter jih pomaga uresničevati. V zadnjih obdobjih poglavitno pozornost namenja t. i. ekoturizmu in s tem varovanju okolja kot temeljnemu pogoju za nadaljnji turistični razvoj. Zato je njena naloga, da v vseh okoljih vzpostavlja ravnotežje med zakonitostmi narave in možnostmi turističnega razvoja. Pri tem je pomembno uveljavljati spoznanje, da je največji okoljski izziv turizmu uravnoteženje ekonomskega in okoljskega stebra ter trajnostnega razvoja. In ravno pohodništvo je steber trajnostnega pogleda na razvoj turizma v naravi. TZS podpira delo Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji in želi, da postanejo poti še bolj prepoznani turistični produkt. Peter Misja Predsednik TZS 9

[close]

p. 10

1975 Evropske pešpoti so tudi planinske poti V slovenski planinski organizaciji smo v nekaj več kot 120 letih organiziranega delovanja vzpostavili mrežo 1974 planinskih poti v skupni dolžini 10.004 kilometre. Med planinske poti uvrščamo tudi obe evropski pešpoti v Sloveniji, to sta E6 in E7, ki sta v Zakonu o planinskih poteh opredeljeni kot obhodnici. Med planinskimi potmi so evropske pešpoti dobro prepoznavne, saj se za označevanje uporablja markacija, ki je po obliki in velikosti enaka Knafelčevi markaciji, s to razliko, da je v sredini rumena pika, obdana z rdečim kolobarjem. Vzdrževanje planinskih poti izvajajo prizadevni markacisti s pomočjo drugih aktivnih članov planinskih društev. Skoraj celotni del evropskih pešpoti v Sloveniji tako vzdržujejo planinska društva, ki so tudi uradni skrbniki posameznih odsekov. Na več odsekih jim pri vzdrževalnih delih pomagajo tudi gozdarji, a v planinski organizaciji bi si takšnega sodelovanja želeli na vseh odsekih E6 in E7 v Sloveniji. Ne glede na to, da imamo v Sloveniji zakon, ki ureja področje planinskih poti, pa financiranje vzdrževanja še vedno ni sistemsko urejeno, zato v veliki meri poteka iz lastnih sredstev planinske organizacije, pomembna pa je tudi podpora Fundacije za šport, nekaterih lokalnih skupnosti ter zaradi splošnih družbenih razmer vedno manjšega števila sponzorjev in donatorjev. Prizadevamo si, da bi država prepoznala velik pomen planinskih poti – in s tem tudi evropskih pešpoti – za turizem in šport v Sloveniji ter končno uredila tudi primeren način sistemskega financiranja. Planinska zveza Slovenije je ustanovna in zelo aktivna članica Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), po dogovoru pa je tudi članica Evropske popotniške zveze (ERA). S tem so postavljeni temelji za vpetost evropskih pešpoti tako v slovenski kot v mednarodni prostor. Ta potencial pa je premalo izkoriščen, saj je na področju promocije in uporabe evropskih pešpoti v Sloveniji še veliko rezerv in upam, da bomo vsi partnerji v prihodnje našli dovolj skupnih izzivov. Bojan Rotovnik Predsednik PZS 10

[close]

p. 11

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji 2015 E6 je lahko turistični produkt Pohodništvo&kolesarjenje giz je organizacija specializiranih namestitev za pohodnike in kolesarje, pohodniških destinacij in skrbi za promocijo pohodništva in kolesarjenja predvsem v tujini. Mednarodna daljinska pot E6 spada med najstarejše daljinske poti v Sloveniji in povezuje različne tipe slovenske pokrajine. Kot je prednost Slovenije v svetu ta, da obiskovalcu na majhnem koščku zemlje ponudi veliko različnih tipov pokrajine, je E6 tista pot, ki pohodniku predstavi hojo tako v višjih legah kot v nižinah in ob morju. Pohodnik na poti spozna tako bolj obljudene turistične točke kot tudi še pristno okolje brez posegov človeka vanj. E6 smo uvrstili met 10 ključnih daljinskih poti v Sloveniji, ki jih promoviramo z usmerjenimi tržnimi aktivnostmi. E6 predstavljamo v tiskanem katalogu Pohodništvo v Sloveniji, portalu, digitalni aplikaciji za pametne telefone Hiking and Biking Slovenia, na specializiranih sejmih za pohodnike v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Avstriji. Seveda se z več promocijskega materiala da storiti v prihodnje še več. Pripraviti bo potrebno večdnevne programe hoje po poti, ki jih bomo skupaj ponudili pohodnikom na različnih turističnih trgih. Marko Lenarčič Direktor 11

[close]

p. 12

1975 Od šestice do sedmice Prvi koraki S slovenskim delom evropske pešpoti E6 Od Drave do Jadrana (takrat smo ga imenovali še jugoslovanski) sem se prvič »v živo« srečala 24. maja 1975 na otvoritveni slovesnosti na Mašunu, ko je predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), dr. Miha Potočnik, razvezal rdeče-rumeno vrvico med dvema drevesoma (ne prerezal, kot je bilo ob različnih otvoritvah sicer v navadi) in tako simbolično povezal še zadnji del pešpoti med Baltikom in Jadranom. Ob tej priložnosti sta predstavnik Planinske zveze Hrvaške in Turističnega društva Kastav (tam se je z zadnjim žigom pot končala) izročila predsedniku PZS prst z obale in vodo iz Jadranskega morja, ki so ju dober mesec pozneje na uradni otvoritvi celotne poti (22. junija 1975 na Seebergu – 1253 m visokem prelazu med Mariazellom in Kaffenbergom na avstrijskem Štajerskem) pomešali z zemljo in vodo iz Baltika. Otvoritev slovenskega dela pešpoti je sodila v sklop obeleževanja stoletnice gozdarskih društev na Slovenskem. Del pešpoti smo udeleženci slovesnosti tega dne tudi prehodili. Oče zamisli, da bi popotništvo s podaljšanjem E6 do Jadranskega morja vzniklo tudi na slovenskih tleh (in na delu Hrvaške) je bil gozdarski inženir Milan Ciglar, ki se je kmalu za tem, ko je pot zaživela, ponesrečil v gorah. V njegov spomin je pot preimenovana v Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana. Organizacija S popotništvom sem bila od takrat povezana na različne načine in na različnih ravneh skoraj 30 let. Kaj kmalu po otvoritvi sem zajadrala med sotrudnike, skrbnike, promotorje in kar je še takšnih poimenovanj za aktiviste v popotniških organih, ki so z leti spreminjali ime (odbor za pešpoti, komisija za popotništvo, kolegij, pa vrsta podkomisij – za pota, za tisk in propagando, za razvoj …). Celotno pot so vzorno uredili slovenski gozdarji, zato ne preseneča, da je bilo strokovno vodenje, oblikovanje organizacijske sheme, trasiranje, opremljanje, vzdrževanje, posodabljanje in populariziranje popotništva v Sloveniji v glavnem pod okriljem slovenskega gozdarstva. Med ustanovitelji slovenskega popotništva je bilo kar 18 takratnih slovenskih gozdnih gospodarstev (in eno iz Hrvaške), ki so skupaj s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, Planinsko in Turistično zvezo Slovenije, Turistično zvezo z Reke, TD Kastav in nekaterimi uglednimi posamezniki oblikovali najvišji organ – skupščino ustanoviteljev slovenskega popotništva, komisija za popotništvo pa je delovala formalno pod okriljem Planinske zveze Slovenije in pozneje tudi pod okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije. Izjemno vlogo pri razvoju slovenskega popotništva, gozdnih učnih poti in popularizaciji gozda nasploh pa je imel, poleg gozdarskih organizacij, tudi Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Popotništvo je bilo organizirano in je delovalo po vseh formalnih pravilih, imelo je svoja pravila, poslovnik in druge potrebne dokumente. Hoja in vzdrževanje Pot od Drave do Jadrana, kot se je imenovala sprva, je bilo treba seveda dodobra spoznati, zato smo jo med 7. julijem 1979 in 8. julijem 1980 v nekaj etapah družinsko (učenec, dijak in roditelja) tudi prehodili in doživeli veliko lepega. Tretji družinski član se je je po maturi skupaj s prijateljem septembra leta 1983 lotil v enem zamahu še enkrat, a sta nadaljevanje poti pri kontrolni točki na Jančah prekinila zaradi obilice lisičk in jurčkov, ki jih je bilo treba pritovoriti v Ljubljano. Namero, da bosta pot po nekaj dneh nadaljevala, je onemogočil poziv na odsluženje vojaškega roka. Še več zanimivega in lepega smo doživeli v okviru akcije podružbljanja poti. (Ideja je bila izvirna, hvale vredna in izjemno lepo sprejeta!) »Posvojili« smo odsek pešpoti prek Blok in postali skrbniki poti med Lužarji in Novo vasjo ter zanjo kar nekaj let vzorno skrbeli. 9. aprila 1983 sta se obnove markacij in urejanja poti prek Blok zaradi 12

[close]

p. 13

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji zdravstvenih težav lotila družinska tabornika kar sama in se v Novi vasi srečala z revirnim gozdarjem. O svojem delu sta napisala obširno poročilo: »Markacije obnovljene in pot očiščena od Nove vasi do Mramorovega. Markacije so dovolj goste, posebnih nepravilnosti ali poškodb ni. Poškodovani sta dve leseni puščici (smerokaza), ena v Novi vasi in druga na Bloški polici, ki ju bo te dni zamenjal gozdar France Puc. Obnovljen je tudi dober kilometer poti iz središča Nove vasi proti Staremu trgu.« V nadaljevanju sta podrobno predstavila kontrolno točko pri Malki Simčič z natančnim naslovom in telefonsko številko in zapisala, »da je vpisna knjiga pravilno vodena in odlagalna mapa s popotniškimi informacijami skrbno urejena« in nato nanizala vse možnosti prenočevanja na tem odseku poti s številom postelj vred, v katerih gostilnah so na voljo tople in hladne jedi ter njihov obratovalni čas, od kdaj do kdaj in katere dneve v tednu deluje v Novi vasi splošna ambulanta Notranjskega zdravstvenega doma, kdaj so odprte trgovine in pošta ter ob katerih urah in dnevih so avtobusne zveze med Novo vasjo in Ljubljano, Novo vasjo in Cerknico, med Lužarji in Velikimi Laščami ter Lužarji in Cerknico. Rojstvo E7 Druga po Sloveniji potekajoča evropska pešpot od zapada proti vzhodu je bila uradno odprta dvakrat. Prvič je bila vpeta v evropsko popotniško mrežo, ko se je imenovala še Od Soče do Sotle, 12. septembra 1986, na križišču obeh poti na Mačkovcu z veliko mednarodno udeležbo gozdarjev in njihovih spremljevalcev z vseh celin ob svetovnem kongresu gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), ki je bil tiste dni v Ljubljani. Otvoritev je bila združena s postavitvijo obeležja, ki ga je slovenskim popotnikom poklonil ugledni avstrijski kipar Carl Hermann. Drugič je bila pot predana popotnikom 14. oktobra 1995 na Zborovcu nad Olimjem, ko je bil krak poti, ki naj bi šel sprva do Kumrovca in od tam prek Hrvaške do Črnega morja, preusmerjen od Bistrice ob Sotli do Hodoša. V komisiji za popotništvo, njenih podkomisijah in na terenu so priprave tekle kar nekaj let (pot je bilo treba trasirati, izbrati kontrolne točke, poskrbeti za opremo, prenočišča, popotno knjižico, promocijsko gradivo in še in še). Priprave na prvi del E7 je vodil, usmerjal in nadziral priznani gozdarski strokovnjak dr. Boštjan Anko, za podaljšanje, izbiro kontrolnih točk, pripravo dodatka k vodniku, za promocijska gradiva in vse drugo, kar je sodilo zraven, ter za slovesnost ob otvoritvi E7 proti Madžarski na severovzhodu Slovenije pa smo skrbeli predvsem člani ožjega kolegija (Zoran Naprudnik, Marko Kmecl in Danica Zorko). Pripadla mi je čast, da sva na slovesnosti skupaj s popotniškim navdušencem Marijanom Šviglinom iz Podčetrtka razvezala rdeče rumeno vrvico in tako simbolično povezala slovensko sedmico. Slovenski del E7 smo po prerani izgubi načelnika Zorana Naprudnika poimenovali v Naprudnikovo. Leta 1996 in 1997 smo se družinsko lotili tudi hoje po sedmici, prehodili nekaj etap in namero opustili, ko smo se v dolenjskih gozdovih izgubili in so nam na kontrolni točki v Laščah povedali, da smo imeli veliko srečo, da nismo srečali medvedke z mladiči, ki se je prav takrat sprehajala po okolici. Srečanja Organizirana letna srečanja z oskrbniki kontrolnih točk, oskrbniki poti, s prizadevnimi člani gozdarskih društev in popotniškimi navdušenci (s te in onkraj meje) so imela strokovno poanto (priporočila, nasveti, napotki, izmenjava izkušenj, predavanja: o pravilnem markiranju …) in bila vselej obogatena še s kulturnim in športno-rekreativnim programom ter kar nekajkrat tudi srečelovom. Kako smo se jih vsi veselili, čeprav je bilo z izbiro lokacije, organizacijo, zbiranjem dobitkov, pripravo srečk … kar veliko dela. Kje vse se nismo srečevali in spotoma marsikaj tudi spoznali: v Iškem Vintgarju, na Slemenu nad Šoštanjem, pri Taborski jami, na Limbarski gori, na Mačkovcu, pri jami Pekel v Pologu pri Šempetru v Savinjski dolini, na Zaplani oziroma Ulovki nad Vrhniko, v Leskovi dolini, v Moravčah, v Dolenjskih Toplicah, v Bistri pri Vrhniki in celo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. 2015 13

[close]

p. 14

1975 Obvestila Skromno ciklostirano glasilo Obvestila o popotniški dejavnosti in gozdnih učnih poteh je zastavila komisija za tisk in propagando že septembra 1975. Sprva so prinašala predvsem zapisniške vesti o delu in prizadevanjih entuziastov za urejanje in popularizacijo popotništva in učnih poti, pozneje so postala prava informativna, strokovna, kritična in mestoma tudi literarna mojstrovina. Glasilo je po nekaj uvodnih številkah do zaporedne številke 9 urejal Marko Kmecl, z 10. (izšla je marca 1982) pa so organizatorji popotništva urejanje zaupali meni. Zadnja številka Obvestil z zaporedno številko 30 je izšla decembra 1992 in dve leti zatem še Preglednik popotništva na evropskih pešpoteh za leti 1993 in 1994. V Obvestilih so se oglašali domači in tuji popotniki s svojimi doživetji in dobronamernimi predlogi, gozdarji s terena, oskrbniki poti in oskrbniki kontrolnih točk, ugledni novinarji in drugi pisci s strokovnimi prispevki … V Obvestilih lahko beremo o prizadevanju za izdajo in posodabljanje popotnih knjižic za obe poti in prevode v nemščino, o izdaji kart, promocijskega gradiva (razglednic, prospektov, majic, nalepk, našitkov, kap, klobukov, priponk, značk …), o pripravi vsakoletnih sporočil popotnikom, pa potopise posameznikov in skupin o hoji po slovenskem delu E6 in E7, pa tudi o prehojenem avstrijskem in nemškem delu E6, strokovne zapise (o rekreativni vlogi gozda, o rojevanju, pomenu in vlogi gozdnih učnih poti, o paralelah med popotništvom, pohodništvom, planinstvom in izletništvom itd.). Posebej dragoceno je branje potopisa po E6 od Jadrana do Skandinavije, ki jo je v več etapah prehodil in v nadaljevanjih opisal Zoran Naprudnik, dolgoletni načelnik komisije za popotništvo, ki je nekaj let zatem zaradi tromboze ostal brez obeh nog. V Obvestilih najdemo tudi imena članov posameznih organov popotništva in spremembe, ki so se dogajale z leti, ter naslove vseh oskrbnikov poti, ki so v okviru podružbljanja skrbeli za posamezne odseke poti. Obvestila so dokument časa, kronika družbenih dogajanj in politično varnostnih razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije, lastniških in organizacijskih sprememb v slovenskem gozdarstvu, v njih beremo o delu Evropske popotniške zveze, o popularizaciji popotništva v slovenskih (tudi tujih) medijih (DELO, Dnevnik, Večer, Teleks, Planinski, Gozdarski in Turistični vestnik, Lipov list, Viharnik ter v številnih drugih strokovnih in območnih revijah, na TV – prizadevnim organizatorjem popotništva je podelila TURISTIČNI NAGELJ, v osrednjem in na lokalnih radijskih postajah, še zlasti VAL 202 – športni novinarji so prehodili obe poti in o tem poročali v nedeljskih popoldanskih reportažah), zapisane pa so tudi zdravstvene tegobe in usode mnogih popotniških sotrudnikov in popotnikov. Ob 40. jubileju bi bilo vredno Obvestila v celoti vpeti v zbornik. Naj mi bo dovoljeno nanizati še nekaj uglednih imen, ki so s svojimi zapisi skozi leta bogatili Obvestila in so pod prispevki podpisani bodisi s celimi imeni ali zgolj z inicialkami, včasih pa se iz skromnosti niti podpisali niso: Milan Ciglar (M. C.), Marko Kmecl (m. k.), Zoran Naprudnik (Z. N.), dr. Boštjan Anko, Miha Adamič, Slavko Preložnik, Nikolaj Lapuh, Milan Guček, Marja Zorn, Jožica Potokar, Drago Cenčič, Ančka Tomšič, Andreja Peček (A. P.), Stane Vodopivec, Brane Sotošek, Minka Mirkac, Blaženka Petrić, Marjan Raztresen, Vida Vrhnjak (V. V.), Rozka Debevec, Igor Smolej, Anica Mejač, Marko Janež, Danica Zorko (D. Z.). Sporočila Za obe evropski pešpoti smo kar nekaj let zapored izdajali posebna ciklostirana Sporočila (prevedena tudi v nemščino – med tujimi popotniki so prevladovali nemško govoreči), s katerimi smo v izogib nevšečnostim seznanjali popotnike in širšo javnost z novostmi in spremembami na in ob poteh. Informacije zanje smo črpali iz anketnih vprašalnikov, namenjenih oskrbnikom kontrolnih točk in oskrbnikom poti, dragocena pa so bila tudi samoiniciativna sporočila popotnikov in gozdarjev s terena. Slovo od popotništva Zoran Naprudnik, Marko Kmecl in Danica Zorko smo se decembra 1997 poslovili od popotništva z naslednjim zapisom: »Je že tako, da se prav vse nekoč nekje konča. Konča se dan z nočjo in leto se prevesi v novo. Otroštvo se izteče v zrela leta in ustvarjalni vnemi prav počasi popuščajo moči. Medtem se rušijo in vznikajo sistemi. Mnogim se je zavrtelo v glavi. Niti gozdarstvo niti popotništvo nista več to, kar sta nekoč bili. Manj je prijaznega druženja in manj navdušenja, da bi kaj postorili tudi brez denarnega nadomestila in mnogo več lastniških, medgeneracijskih in medčloveških meja. 14

[close]

p. 15

40 let evropskih pešpoti v Sloveniji Čemu tole (malce turobno) razmišljanje? Razlogov je veliko. Naj navedemo le dva: prvi, da si ob letu zaželimo znova sreče, zdravja in ustvarjalnosti in se zahvalimo za vse, kar ste dobrega v vseh dolgih letih storili za popotništvo, ter drugi, da se ob tej priložnosti kot člani komisije poslovimo in zaželimo vam in vsem, ki bodo upravljali popotniško krmilo, enako mero dobrega sodelovanja, uspehov in človečnosti. Ostajamo vaši iskreni prijatelji!« Zapis je bil poslan vsem dolgoletnim sodelavcem, oskrbnikom kontrolnih točk in oskrbnikom poti, prizadevnim gozdarjem, ki so bedeli nad posameznim odseki poti, popotništvu naklonjenim novinarjem in popotniškim prijateljem. Danica Zorko 2015 Lahkih nog naokrog ali zakaj hodim in romam 21. stoletje je človeštvu prineslo bliskovit napredek tehnike in divji tempo življenja. Živimo v dobi živčnosti in pomanjkanja časa. Marsikomu je prva jutranja gesta pogled na telefonski zaslon, pregled elektronske pošte, vklop radijskega ali tv sprejemnika in zagon računalnika. Bombandiranje z informacijami in hrupom se prične. Sodobni človek ne prenese neaktivnosti, čakanja, molka, ne zna se ustaviti, umiriti in se ukvarjati sam s seboj. Njegov čas zapolnjujejo elektronske naprave, glasba, hrupni glasovi. Za počitek, spokojnost in mir ni časa. Prijateljstva postajajo virtualna, na spletu sočustvujejo z virtualnimi solzami. V dobi letal, hitrih vlakov in avtomobilov je hoja podobna pisanju z gosjim peresom. Pa vendar nekateri hodimo. Smo pohodniki in romarji. Vse več nas je, ki se odpravimo peš po več sto km dolgi poti in se za mesec dni ali več odmaknemo od vsakdanjega vrveža, divjega tempa življenja in le hodimo, hodimo. V starih časih so ljudje romali, danes hodimo, a še vedno tudi romamo. Nekateri menijo, da je med popotništvom in romanjem velika razlika. Če hodiš, še ne pomeni, da si romar, pomeni samo, da rad hodiš. Da bi se imenoval romar, moraš romati, doživeti pot tudi v duhovnem in ne le v športnem smislu, kot je premikanje nog in merjenje korakov. Beseda romar zveni religiozno, ima globlji pomen in skriva v sebi starodavni spomin na dolge prašne ceste, utrujene noge v pošvedranih čevljih, na dolgo raševinasto ogrinjalo, širokokrajni klobuk in simbolno jakobovo školjko. Romanje naj bi imelo večji duhovni naboj od pohodništva. A danes ljudje ne romajo več v prvobitnem smislu, temveč obiskujejo romarske poti, zato se razlike med romanjem in pohodništvom manjšajo. S hojo se da čas preživljat drugače, stran od potrošniške mrzlice in ponorelega časa. Leta 2006 se mi je zgodila romarska pot sv. Jakoba. Sama sem odšla z nahrbtnikom na 800 km dolgo romarsko pešpot v Kompostelo, ki poteka preko cele severne Španije in ki jo vsako leto prehodi tisoče romarjev s celega sveta. Pravijo, da te Camino pokliče in če slišiš njegov glas, greš. Odzvala sem se njegovemu klicu. Vstala izza pisalne mize, brez kondicije, brez priprav, ženska srednjih let, mama dveh odraščajočih otrok, živčna razvalina, napolnjena z antidepresivi, utrujena od zahtevne službe, bitk za obstoj in vsakdanji kruh, utrujena od vzgajanja pubertetnikov. Hodila sem 30 dni, 800 km sama s seboj, brez družbe, s solzami in telesnimi bolečinami, ki jih moje telo ni bilo vajeno ter si očistila dušo in telo. Zakaj, s kakšnim namenom? Nisem vedela in še danes ne vem. Vrnila sem se – drugačna. Vrgla v koš antidepresive. Če sem zmogla premagati 800 km hoje, zmorem vse. Svojo izkušnjo Camina sem posredovala drugim, jo povedala v knjižnici, na radiu, napisala knjigo. Hoja mi je spremenila življenje in me usmerila na povsem novo življenjsko pot. Pred desetimi leti se o Caminu še ni dosti govorilo, ni bilo veliko Slovencev, ki bi preromali to pot. Danes je postal nekakšna modna muha, športni izziv in podvig, s katerim se velja pohvaliti. Za nekatere pa ima še 15

[close]

Comments

no comments yet