Revija Lipov list oktober 2015

 

Embed or link this publication

Description

revija

Popular Pages


p. 1

 OKTOBER 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Moja dežela – lepa in gostoljubna Slovenija, od kod lepote tvoje Fokus Zakaj ne smete zamuditi Goriške? Kulinarični kotiček Prvo čokoladno vino v Sloveniji Trendi Bi morda uokvirili Tromostovje? Foto: Leo Caharija

[close]

p. 2

Oddaja se predvaja vsak petek ob 21.30 Turistična oddaja Na lepše je zasnovana kot reportažni preplet aktualnega turističnega dogajanja. Pokrivamo primere dobrih praks, glavne turistične sejme v tujini ter pomembnejše predstavitve destinacij. Zasledujemo inovativne zgodbe, razpršene po vseh destinacijah Slovenije. Zgodbe so namreč ogledalo našega turizma. Zaradi njih se odpravimo na pot. Zaradi njih postanemo turisti. Vse do danes je nastalo preko 200 oddaj. Ekipa oddaje je vse od njenega nastanka leta 2010 po dolgem in počez prevozila – prekolesarila – prehodila – preveslala in preplezala celotno Slovenijo in si tako v povprečju nabrala preko 200.000 kilometrov. Kar pomeni, da je že petkrat prepotovala razdaljo okoli sveta! Turizem celotni ekipi nikoli ni bil služba, že od vsega začetka način življenja. • Na številnih lokacijah smo prva snemalna ekipa sploh. • Včasih je umetnost, kako se dotakniti odmaknjenih vasi, kjer ljudje pogosto še sami sebi ne verjamemo, da so lahko že njihova življenja turistična zgodba. • Gostoljubnost Slovencev je pogosto eden od največjih izvoznih artiklov našega turizma. • Slovenija še ni postala izložba turizma. In to je dobro.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Posebnosti Goriške UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Irena Fonda: »Če nismo povezani, če nas ni več, nismo dovolj zanimivi« 04-05 FOKUS  Nova Gorica 10-12 13-33 38-39 »Večinoma gre za posameznike in organizacije, ki gledajo na turizem skozi več kot le eno, to je finančno perspektivo. Vsaj ena teh dodatnih perspektiv je tudi želja pa doseganju nečesa več, po odkrivanju novega.« Tako je Dejan Križaj, docent na Fakulteti za turistične študije – Turistica med drugim zapisal o turizmu na spletni strani Dela ob letošnjem svetovnem dnevu turizma. Kaj je tisto »nekaj več«, si lahko preberete tudi v tej številki Lipovega lista. V njem namreč objavljamo zgodbe o posameznikih, ki v turizmu ubirajo samosvoje poti, pri čemer jih vodijo radovednost, želja po nenehnem učenju, navdušenje nad odkrivanjem novega, prizadevanje za kakovost ... Kako oglede ribogojnice spremeniti v doživetje, po katerem povprašujejo z vseh koncev sveta, kako preplesti stopiti vino in čokolado v nekaj novega, kako navdušiti ljudi za zgodovino in kulturo s svojim znanjem in ljubeznijo do njiju? Takšnih, iskrivih in inovativnih zgodb v slovenskem turizmu sploh ni malo. So pa prepogosto še vedno nekje v ozadju – namesto da bi bile v ospredju turistične promocije; ali niso navsezadnje predvsem one tiste, ki vodijo Slovenijo po poti napovedanega razvoja v butično destinacijo? *** Pravijo, da ljudje precej hitreje opazimo napake in pomanjkljivosti ter nanje tudi raje opozorimo. Kar je lepo in prav, sprejemamo skorajda kot samoumevno in pohvale pometemo nekam v kot. Kajpak je prav opozarjati na slabosti. A nič manj pomembno – morda še bolj, je iztisniti iz sebe pohvalo. Pa ne iztisniti; jo izreči z veseljem, brez težave, prostodušno, iz prijaznosti do tistega, ki si je za to, da je vse lepo in prav, prizadeval. Zato je tradicionalna akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, še kako pomembna. Pohvali, kar je dobrega. Poudari dobre zglede in spodbudi druge, da jim sledijo. In s tem, ne nazadnje, pomembno vpliva na turistično podobo države na splošno, ki je temelj za prijetno počutje turistov v Sloveniji. V tej številki Lipovega lista se predstavljajo najboljši iz letošnje akcije, ki ji velja dodati le še: iskrene čestitke!  Mateja Gruden urednica MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA  Najlepši se predstavijo POTEPANJA  Ob 40-letnici slovenske E6: Doživetje Slovenije v vsej njeni raznolikosti KULINARIČNI KOTIČEK  INOVATIVNO  40-41 44 Recept za uspeh: trapisti, družinska tradicija in ljubezen Footgolf Bovec, nova igra na enem najlepših igrišč na svetu SLOVENIJA KOLESARI  S sklepne prireditve Slovenija kolesari 2015 45 46 SKOK K SOSEDOM  Dunajski živalski vrt, najlepši v Evropi 04-05 ___ __ 44 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla sredi decembra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Irena Fonda, blagovna znamka Fonda »Če nismo povezani, če nas ni več, nismo dovolj zanimivi« Ime Fonda si je v zadnjih letih utrlo pot med najbolj prepoznavne slovenske blagovne znamke. Družina Fonda, ki nadaljuje večstoletno družinsko tradicijo tesne prepletenosti z morjem, si je prepoznavnost zagotovila s smelo odločitvijo, da vzredi »najboljše gojene ribe na svetu«. In njen piranski brancin je sčasoma dejansko postal najbolj cenjena slovenska riba. Četudi je (lokalna) kulinarika nepogrešljiv del turizma, pa je družina Fonda vanj zaplula bolj ko ne spontano. A njegov razvoj so domiselno zapeljali in v lanskem letu tudi prejeli priznanje za inovativne dosežke v turizmu – srebrnega sejalca. Z dr. Ireno Fonda, molekularno biologinjo, ki se je ob ustanovitvi družinske ribogojnice pridružila očetu in bratu ter prevzela vodenje podjetja Fonda.si v Portorožu, smo se pogovarjali o njihovi družinski zgodbi, ki je iz ljubezni do morja, predanosti odličnosti in strokovnega znanja prerasla tudi v eno najzanimivejših zgodb slovenskega (turističnega) gospodarstva. In v enega najboljših primerov v turističnem poslovnem svetu. V pogovoru smo se dotaknili tudi nedavnega projekta povezovanja primorskih fakultet in podjetja Fonda.si »Po kreativni poti do praktičnega znanja«, ki je povezal študente z gospodarstvom in jim omogočil prenos znanja, pridobljenega na šolah, v prakso, podjetju pa prinesel nove zamisli in konkretne rešitve za nadaljnji razvoj ponudbe. Glede na pomanjkanje takšnih izobraževalno-gospodarskih prepletov se zdi še toliko pomembnejši. Vaša zgodba v turizmu je malce nevsakdanja – čeprav je posredno povezana s turizmom že od začetka, če upoštevamo, da je gastronomija ne samo njegov nepogrešljiv, ampak čedalje pomembnejši del. Začeli ste z ribogojnico, gojenjem školjk, zdaj pa vas čedalje pogosteje omenjajo v neposredni povezavi s turizmom. Lahko poveste kaj več o razvoju pod­ jetja in razširitvi vaše dejavnosti na področje turizma? Lipov list - Oktober 2015 O turizmu nismo pravzaprav nikoli razmišljali. Smo biologi (tudi njen oče Ugo in brat Lean, ki sta preostalo osrednje jedro ekipe, op. p.), naš cilj je bil visoko kakovostna riba. In ko smo ga dosegli, smo obstali pred dejstvom, da jo je treba tudi prodati. O ribah je med ljudmi zelo malo znanja, pa tudi zanimanja za tako znanje ni prav veliko. Tako smo mo­rali poskrbeti, da ljudje izvedo za nas, lotiti se je bilo treba trženja. Naši ribi smo nadeli ime, vsako opremili s posebno oznako izvora in zagotovilom kakovosti, poskrbeli za lično embalažo zanjo, obenem pa oblikovali novo podobo podjetja, spletno stran, na kateri je mogoče naročiti ribo in jo dobiti na dom, s čimer sledimo svoji trajnostni razvojni usmeritvi in v okviru tega tudi premisi »0 kilometrov od pridelave do vi­ lic«. Za vse to smo prejeli več nagrad in pritegnili pozornost medijev, ki se je z novimi objavami še krepila. Kakor da bi zakotalili sneženo kepo ... In tako je bila reportaža o nas objavljena tudi v dunajskem časniku Der Standard. Po objavi nas je poklicala prva skupina in nas vprašala, ali lahko pridejo na ogled ribogojnice. Že prej so nas obiskovali novinarji in naše stranke, zakaj torej ne? Saj tudi vinarji, recimo, sprejemajo goste »Turizem je v Sloveniji izjemno obetavna panoga.«  Dr. Irena Fonda. Foto: Arne Hodalič/arhiv Fonda.si

[close]

p. 5

Foto: Janez Pukšič/arhiv Fonda.si v svojih kleteh. In v naši ribogojnici je res lepo. Tako smo peljali na ogled po njej prvo skupino in s tem začeli razvijati, kar je sčasoma preraslo v turistični del našega posla. Pri tem sprva nismo za to naredili tako rekoč nič; ljudje so nas sami klicali, ali lahko pridejo. Na vprašanje o razvoju turizma pri nas tako pogosto odvrnem, da to sploh ni bila naša zamisel, ampak želja naših gostov (smeh)! V podjetju zelo poudarjate trajnostni vidik razvoja vaše ce­ lotne dejavnosti in temu sledite tudi pri turističnem razvoju. Tako je bila vaša prva večja naložba vanj nakup solarnega plovila na sončno električno energijo, s katerim si obiskovalci lahko ogledajo ribogojnico. To je bila naša prva zelena naložba v turizem. Z drugo pa smo vnesli v ponudbo možnost aktivnega ogleda ribogojnice: s kanuji, kajaki in supi. Ljudje so nas namreč pogosto spraševali, kaj bi še lahko počeli pri nas: se udeležili kulinaričnih delavnic, preživeli dan z nami ... Ker smo majhno podjetje in smo prilagodljivi, se odzivamo na takšne želje. Poleg tega pa še sama rada veslam in imam zdaj izgovor, da lahko kot vodnica veslam z gosti (smeh). Sicer pa vse to, kar razvijamo, temelji na osebnem pristopu do obiskovalcev; vsi si prizadevamo, da se jim osebno posvetimo. Tako so tudi njihovi odzivi takojšnji. Doslej imamo samo zelo pozitivne. Še zlasti Američanov, ki slovijo po svoji odprtosti, sem vesela, ker te na koncu objemajo, ker so se imeli tako fajn! Takšni odzivi se nam zdijo zelo pomembni in nam vedno znova vlijejo novo energijo za nadaljnje delo. »Ne bom preveč oglaševal, da ne zmanjka termina ali čolna. To zlitje z naravo, morjem, okoljem, je naravnost božansko,« je pred časom dejal eden vaših zvestih gostov, sicer Avstrijec, ki preživi dobršen del leta na slovenski obali. Od kod vse pa prihajajo vaši gostje? Doslej smo imeli obiskovalce iz več kot 80 držav. V mednarodnih medijih je precej objav o nas in zelo pogosto nas odkrijejo prek njih. Največ iz tujine jih je iz Avstrije (Avstrijci sicer povečini prihajajo individualno, so pa že vnaprej precej poučeni o tem, kar počnemo), sicer prihajajo od vsepovsod, iz različnih evropskih, azijskih ... Se mi pa zdi zelo pomembno, da naši obiskovalci spoznavajo tudi naše širše okolje, torej destinacijo: druge ponudnike in zanimivosti. Navsezadnje je destinacija tista, ki na koncu pritegne, ne posamezni ponudnik. Kakšne pa so vaše izkušnje s povezovanjem v destinaciji? Vselej, ko nas kdo pokliče, da bi prišel k nam, mu povemo, kaj v naši okolici je še zanimivega za obisk, doživetje. Še preden pridejo, jih tudi vprašamo, ali potrebujejo nasvet glede nastanitve, drugih ogledov ... Ponudnike, ki jih poznamo in jim zaupamo, z veseljem priporočimo in upam, da tudi oni nas. V slogi je moč – to je rek, ki je še kako resničen. Če nismo povezani, če nas ni več, nismo dovolj zanimivi. 5 Intervju Piranski brancin Fonda je v gastronomiji visoko cenjen Tudi pri naših pokušnjah rib imamo ob ribah izdelke izključno krajev­ ne pridelave: vino, olje, sol, zelenjavo ... Pravzaprav je vse, kar je vtkano v vašo turistično ponudbo, v skladu s sodobnimi smernicami razvoja turizma: trajnostni razvoj, lokalna gastronomija s sledljivostjo živil, aktivni tu­ rizem, inovativnost ... Naključij ni. Naša blagovna znamka je zelo premišljeno oblikovana. In takšna je porajala preostalo, tudi turizem. Poleg tega smo zelo odprti za sodelovanje, radi se učimo od drugih. Prisluhnemo obiskovalcem. Prilagajamo se. Razmišljamo, kaj bi bilo še mogoče narediti. Pri svojem delu precej poudarjate tudi izobraževalni vidik. Ta del čedalje bolj krepimo. Obiskovalcem želimo predstaviti pomembnost trajnostnega razvoja, jih seznaniti s pridelavo hrane na ta način, jih ozaveščati. Vsak naš obiskovalec lahko tudi konkretno prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju naše dejavnosti – z nakupom krme za ribe, na primer. Tudi tako razvijamo neposredno sodelovanje z obiskovalci, ki nam s tem pomagajo in pripomorejo k trajnosti, dolgoročnosti našega projekta. Če se še zadrživa pri izobraževanju – pred kratkim ste končali projekt »Po kreativni poti do praktičnega znanja«, pri kate­ rem ste skupaj s študenti nekaterih primorskih fakultet, tudi Turistice, razvijali konkretne primere razvoja turistične po­ nudbe. Rezultat sta projekta Razvoj izobraževalnega in in­ dustrijskega razvoja v ribogojnici Fonda in Kulinarični nasveti za pripravo rib na zdrav način in kuharski recepti za ribogoj­ nico Fonda. Zelo dobrodošlo povezovanje teorije in prakse! Sodelovanje s šolami se nam od nekdaj zdi pomembno – navsezadnje na mladih svet stoji. Upamo, da lahko s tem pripomoremo h krepitvi znanja o ribogojništvu, ribah, njihovi zdravi pridelavi in predelavi ... Že nekaj let dobro sodelujemo s Fakulteto za vede o zdravju, pa tudi s Turistico (obe sta na Obali, op. p.). Mladi nimajo v glavi blokad in ovir, kot jih imamo mi. Zato se mi zdi, da je takšno povezovanje lahko le zmaga za obe strani. K temu projektu smo tako z veseljem pristopili. Mi smo dobili konkretne in zelo dobre poslovne rešitve, študenti, ki so se za sodelovanje pri projektu sami odločili, ker jih je to veselilo, pa izkušnje in tudi plačilo za svoje delo. In nekatere sem tudi povabila k nadaljnjemu sodelovanju ali jih z veseljem priporočim drugim ponudnikom. Sicer se zdi, da slovenski izobraževalni sistem na splošno ses­ toji preveč iz teorije, da je preredko povezan s prakso. Mislim, da je naše šolstvo napačno naravnano. Študenti pridejo s šol opremljeni samo s teorijo in brez praktičnih znanj. Vse jih je treba naučiti. V Avstriji (ta se mi na splošno zdi odličen zgled razvoja turizma) ima študent na gostinski ali turistični šoli na začetku šolanja več teorije in malce prakse, sčasoma pa se začenja to razmerje obračati: na koncu ima v tednu štiri dni prakse in samo en dan teorije. In ko zapusti šolo, je že oblikovan, saj je že delal za različne delodajalce, in ga je mogoče takoj vključiti v delo.  Mateja Gruden Lipov list - Oktober 2015 Prva zelena naložba v turizem: solarno plovilo za prevoz obiskovalcev Foto: Arne Hodalič/arhiv Fonda.si

[close]

p. 6

Najvišja priznanja v turizmu 6 Dnevi slovenskega turizma 2015 Dosežki, ki izstopajo Prvi dan Dnevov slovenskega turizma v Novi Gorici so podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto. Priznanje za življenjsko delo v hotelirstvu in razvoju stroke, ki ga podeljuje Turistično gostinska zbornica Slovenije, je prejel Bogdan Lipovšek, ugledni slovenski hotelir, ki je ljubljanskemu secesijskemu hotelu Union vrnil nekdanji sijaj, slavo uglednega kongresnega središča in priljubljenega večernega srečevališča Ljubljančanov ob kulturnih prireditvah. Uvedel je najvišje stan­ darde kakovosti za vsa področja poslovanja; med drugim je dosledno spodbujal razvoj kadrov, skrbel za urejenost hotela ... Gostoljubje je zagotavljal najuglednejšim gostom: svetovnim držav­nikom, umetnikom in športnikom. Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu, za dosežke na področju prepoznavnosti slovenske kulinarike in za aktivno sodelovanje pri zastopanju interesov obrtnikov in podjetnikov na področju gostinstva in turizma, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je prejel Drago Delalut, Gostilna Delalut v Dobji vasi. Že več mandatov je podpredsednik UO omenjene sekcije, v mandatnem obdobju 2014–2018 je tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Njegova gostilna je članica skupine Gostilna Slovenija, katere predsednik je. V sklopu gostilne s tradicijo pa je tudi njihov hotel Delalut. Dragu Delalutu je uspelo ohraniti eno temeljnih značilnosti slo­ venske in gostilniške dejavnosti, saj je uspešno vključil v delovanje tudi vse člane svoje družine. Poleg tega je s konkretnim zgledom pokazal, kakšno naj bi bilo sodobno razumevanje gostinske ponudbe na Koroškem. Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, je prejel Garden Village Bled. Skupina vrhunskemu oblikovanju, inovativnosti in trajnosti predanih snovalcev novih turističnih namestitev, ki jo sestavljajo Barbara in Borut Kokelj, Gregor Vreš in Maja Dimnik, je s pomočjo vlagateljev, družino Kelih, leta 2014 na Bledu omogočila uresničitev ambicioznega projekta. Ekološka turistična vas Garden Village Bled je s stilsko in tehnološko dovršenimi nastanitvenimi enotami in edinstveno ureditvijo okolice kot eno prvih celovito zaključenih trajnostnih letovišč zbudila veliko zanimanja doma in v tujini. Poleg tega, da so kljub višjemu cenovnemu razredu zmogljivosti v prvi sezoni zapolnili skorajda že pred odprtjem, se koncept s pomočjo novih vlagateljev širi in nadgrajuje na novih lokacijah doma in v tujini. Tako kot so lani samo z idejo prepričali komisijo, da si zaslužijo naziv snovalec 2014, si letos z našteto dosežki upravičeno zaslužijo še naziv sejalec 2015. Finalista za priznanje sejalec sta bila še Gozdni selfness iz Cerknega in Posestvo Trnulja z Ljubljanskega barja. Kristalni Triglav 2014, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev FIJET Slovenija, so prejeli Občina Podčetrtek in Terme Olimia. Nagrajenca sta najboljši odraz trditve, da v turizmu resnično uspejo samo tisti, ki med seboj dobro sodelujejo. Terme Olimia so kot eno zelo redkih turističnih podjetij v svojo turistično ponudbo vključevale vse turistične ponudnike in druge, vpete v razvoj turizma, v svoji okolici in ves čas aktivno sodelovale z lokal­ nim turističnim društvom. Z ustanovitvijo Občine Podčetrtek se je sodelovanje samo še poglobilo. Poleg tega so se v zadnjem času povezali še širše, z Deželo Celjsko, hkrati pa so tudi dober primer čezmejnega turističnega povezovanja. Posledica tega vzornega sodelovanja je tudi zelo hiter in stabilen razvoj nekdaj nerazvite regije, pri čemer so znali izkoristiti razvojna sredstva Evropske unije. Občina Podčetrtek je tudi najuspešnejša občina v Sloveniji pri izrabe evropskih sredstev. S temi in svojimi sredstvi so v termah zgradili najsodobnejše nastanitvene objekte, bazenske in zdraviliške zmogljivosti ter športno dvorano in vse to uspešno vključili v celotno turistično ponudbo območja. S kolesarskimi stezami in pešpotmi so se pove­ zali z okoliškimi kraji in turističnimi znamenitostmi, vse skupaj pa popestrili še s številnimi in mednarodno odmevnimi prireditvami. Ambasador slovenskega turizma 2014 je postal Stephen Fallon, popotnik in pisec, avtor več kot 175 prispevkov za ugledni turistični vodnik LoneLipov list - Oktober 2015 ly Planet in soavtor nastajajočega vodnika Lonely Planeta o Sloveniji, ki jo zelo dobro pozna in o kateri je v svoji karieri že veliko pisal. Že v mladih letih si je s priložnostnimi deli financiral številna potovanja. Največkrat ga je pot vodila v Evropo in Južno Ameriko. Po končanem študiju sodobnih jezikov na Univerzi v Georgetownu je začel poučevati angleški jezik na fakulteti v poljskem mestu Katowice. Večletno delo za ameriško časopisno hišo Gannett in pridobitev novinarskega magistrskega naslova ter študij kitajščine so ga pripeljali do Hongkonga, kjer je delal kot urednik za revijo Business Traveller Magazine. Leta 1987 je dal novinarstvo na stranski tir in odprl prvo knjigarno s potovalnimi priročniki v Aziji: Wanderlust Books. Po večletnem bivanju v Budimpešti se je leta 1994 preselil v London. Slovenijo, v kateri ima veliko prijateljev, rad obišče vedno znova. TZS/STO Priznanje Turistične zveze Slovenije: Franc Špegel Franc Špegel iz Vinske Gore pri Velenju je na številnih področjih dejaven že več kot 40 let; najprej v Mladinski organizaciji, nato v TVD Partizan, kjer so pod njegovim predsedovanjem postali najboljša manjša KS v športni rekreaciji v Sloveniji. Že takrat pa je tudi videl priložnosti za razvoj turizma v svojem domačem kraju in njegovi okolici. Predsednik KS je postal z jasnim ciljem: urediti v kraju infrastrukturo in turistične znamenitosti ter s tem spodbuditi razvoj turizma. Pod njegovim vodstvom so v kraju zgradili Večnamenski dom, v ka­ terem so bile in so še številne televizijske prireditve, kot so: Novoletni video-mehi, Slovenska polka in valček, Poglej in zadeni ter številne druge. S temi prireditvami je postal kraj prepoznaven po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Vzporedno s tem je združil turistične ponudnike v kraju in spodbudil obnovo tamkajšnjih turističnih zanimivosti. Da bi v kraju turizem še bolj zaživel, je s svojimi somišljeniki pred 30 leti ustanovil turistično društvo, ki ga je vodil dva mandata. Postavili so smerne table do vseh turističnih ponudnikov in znamenitosti, uredili dve kolesarski poti ter natisnili zloženke in drugo promocijsko gradivo. Bil je tudi pobudnik treh tradicionalnih prireditev, ki v kraj pripeljejo več tisoč obiskovalcev. Pred dobrimi osmimi leti je postal predsednik TZ Velenje. S povezovanjem aktivnosti društev v zvezi je ta postala zelo aktivna. Skupaj pripravljajo številne kakovostne prireditve. Zveza je postala zgled drugim TZ v Sloveniji. Letos se je TZ Velenje na njegovo pobudo preoblikovala. Pogodbeno so zaposlili strokovno sodelavko in ustanovili mladinski odbor, saj se zavzema, da se v delo v turizmu vključuje čedalje več mladih. Franc Špegel je drugi mandat član upravnega odbora TZS. Aktiven je tudi v drugih društvih in organizacijah. Napisal je dve knjigi: Abraham, me sprejmeš v svojo družbo in Nimam cajta. Dobil je številna priznanja: plaketi MO Velenje in občine Žalec, grb KS Vinska Gora, priznanje za Naj prostovoljca na področju turizma v Sloveniji ter druga priznanja na področju lokalne samouprave, športne rekreacije in turizma.  Mateja Učakar, predsednica TD Vinska Gora

[close]

p. 7

Pogled v zgodovino – Bern 1985: okno v Slovenijo Ansambel Avsenik in lipov list v ospredju promocije slovenskega turizma Začenjam s spominom na daljni januar leta 1985. Takrat je Jugoslovanski turistični urad v Švici na Mednarodnem turističnem sejmu v Bernu predstavil Slovenijo. Organizator predstavitve, po funkciji pomočnik direktorja tega urada, sem želel z različnimi eksponati in informativnim gradivom, tudi posterji s sloganom Na sončni strani Alp, opozoriti na raznovrstnost njene turistične ponudbe. V sredini stojnice je bil plakat tudi v Švici zelo priljubljenega ansambla Avsenik, ob njem pa logotipa Slovenije in lipovega lista. Ni mi znano, da bi bil ta ansambel skupaj z lipovim listom še kdaj na podoben način navzoč na predstavitvah jugoslovanskega in v njegovem okviru slovenskega turizma. Pozornost na stojnici je zbujal tudi del Elanovega jadralnega letala, pripeljan za to priložnost iz tovarne v Begunjah. Z njim smo promovirali Tabore Švicarskega aerokluba (AeCS) na Bledu. Tabori, ki so jih začeli leta 1983, so bili vsako leto, več kot petnajst let zapored, tudi leta 1991. Udeležilo se jih je več sto jadralnih pilotov in njihovih družinskih članov. V tistem času so bili dobrodošli pričevalci resnice o mladi slovenski državi kot privlačni, urejeni in varni turistični destinaciji. To je bilo pomembno, ker je bil tedaj močno prisoten stereotip, da je vojni požar na jugoslovanskih tleh zajel tudi Slovenijo. Pobudnik tabora sem bil pisec teh vrst; v okoliščinah, statusnih in siceršnjih, ki niso bile ravno optimalne. Za pridobitev dovoljenja jugoslovanskih organov tem pilotom, nujne za izvajanje neprekinjenih povratnih poletov čez mejo nad Karavankami (odlična termika!), je bil najbolj zaslužen Alfred Herbert, funkcionar AeCS, podpredsednik Mednarodne letalske federacije, vseskozi prijatelj Slovenije. Letos je že 36. leto počitnikoval na Bledu. Nastop v Bernu je bil nadgradnja naših nekajletnih prizadevanj za predstavitev promocijskih adutov slovenskega turizma švicarski javnosti. Še zlasti smo poudarjali ohranjenost okolja ter geografsko in biotsko pestrost države, tudi njenih voda. Pa gozdno bogastvo, termalna zdravilišča, kraški svet, Triglav, lov in ribolov. Prav tako kulturno ustvarjalnost različnih obdobij in zvrsti. Velja spomniti na osemdnevni agencijski aranžma Barok v Sloveniji in razstavo panjskih končnic v Zürichu pod pokroviteljstvom župana tega mesta. Seveda smo ob različnih priložnostih poudarjali fenomen Arnolda Riklija, švicarskega zdravnika, ki je začel leta 1855 na Bledu uporabljati tako imenovane atmosferske metode zdravljenja. Med aduti je bil, upravičeno, tudi ansambel Avsenik. Njegovi koncerti so bili odlično obiskani, zato sem nanje nekajkrat pripeljal informativno gradivo o Sloveniji. Takrat je napovedovalec sporočil občinstvu, da jih po koncertu čaka srečanje z Avsenikovo domo­ vino Slovenijo. Sledil je aplavz, zatem pa so dvorano napolnili zvoki Slovenija, od kod lepote tvoje. Številne ljubitelje Avsenikov je prav njihova glasba motivirala za obisk Slovenije. Končujem z drobno refleksijo. V Švici uresničeni projekti so mi bili po izteku mandata spodbuda, da sem v novih delovnih okoljih nadaljeval aktivnosti za krepitev podobe Slovenije ter ohranjanja spomina na rojake, uveljavljene v tujini. Pričujoči zapis je nastal asociativno, ob spominjanju na zasluge, ki jih ima Slavko Avsenik s svojo daleč prek domačih meja cenjeno glasbo, tudi za promocijo Slovenije v svetu.  Ivan Martelanc Lipov list - Oktober 2015 7 Ob jubileju TZS

[close]

p. 8

8 Dogaja se Tolmin, Alpsko mesto leta 2016 Tolmin je za dosedanja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja prejel prestižni mednarodni naziv »Alpsko mesto leta 2016«. S tem je po Mariboru in Idriji postal tretje slovensko »Alpsko mesto leta«. Naziv je Tolminu ob koncu prejšnjega meseca podelila med­ narodna strokovna žirija društva Alpsko mesto leta. Tako je postal član tega vsealpskega združenja, ki si prizadeva za naravi prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. V sodelovanju z drugimi alpskimi mesti leta, gorskimi in okoljskimi organizacijami ter lokalnim prebivalstvom bo Tolmin naziv izkoristil za uresničitev več projektov na presečno temo zelenega gospodarstva in družbene odgovornosti. Naziv »Alpsko mesto leta« podeljujejo od leta 1997, pomeni pa odlikovanje za uresničevanje politike, usmerjene v trajnostni razvoj, kakor tudi spodbudo in odgovornost za nadaljnje uresničevanje prizadevanj za zagotavljanje trajnostne prihodnosti.   Vir: www.alpenstaedte.org/sl Foto: www.slovenia.info Bogata in dobra letina v P&F Jeruzalem Ormož Pri največjem slovenskem vinarju in izvozniku vin P&F Jeruzalem Ormož so uspešno končali trgatev, zato napovedujejo količinsko bogato letino, po kakovosti pa enega boljših vinskih letnikov, celo boljšega od izjemnega 2011. »Poletje nam je bilo naklonjeno z veliko sončnimi urami, dovolj padavinami in nekoliko višjimi temperaturami, kar zelo dobro vpliva tudi na zorenje poznih sort grozdja,« je zadovoljen Mitja Herga, glavni enolog kleti in krati tudi direktor P&F Jeruzalem Ormož. Vinorodni podokoliš Ljutomer - Ormož zagotavlja idealne razmere za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti. A, kot pravi lastnik p&f wineries Vladimir Puklavec, je povpraševanje tudi po kakovostnih rdečih vinih, zato so se odločili dopolniti program: v Makedoniji obdelujejo na 110 hektarjih rdeče vinske sorte. »Prve rezultate pričakujemo že konec leta in mislim, da smo na dobri poti. Makedonija ima namreč odlične naravne danosti za dobra rdeča vina, približno takšne, kot jih ima Južna Afrika,« je prepričan Vladimir Puklavec. Načrtujejo pa v P&F Jeruzalem Ormož že v prihodnjem mesecu pripojitev podjetja P&F Jeruzalem Ljutomer, ki je prav tako v lasti krovne družbe p&f wineries.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Mitja Herga (levo) in Vladimir Puklavec (desno) s Katjo Godeša, koordinatorko marketinga, in Sonjo Erculj, vodjo marketinga na predstavitvi uspešne letine in novosti v Ljubljani. Še je čas za prijavo na razpis za priznanja Naša Slovenija Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in narav­ ne dediščine/krajine KULTURA-NATURA.SI bo letos že šestič podelilo dediščinska priznanja Naša Slovenija. Priznanja je doslej prejelo blizu 60 uglednih in zgledno dejavnih prejemnikov iz Slovenije in zamejstva. Aktualni razpis je odprt do 16. oktobra 2015. Objavljen je na spletni strani www.kultura-natura.si. Usklajen je s kriteriji za priznanja Lipov list - Oktober 2015 Europa Nostra. Za vodenje odbora za izbor prejemnikov priznanj smo zaprosili dr. Herto Lausegger. Častni pokrovitelj dogodka bo predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Častni gost bo (z nagovorom) pisatelj Boris Pahor. Priznanja – likovna dela pa je podaril koroški slikar in poet Gustav Januš.  Slavko Mežek

[close]

p. 9

2015 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Novi Gorici V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bila ocenjena mestna, trška in vaška jedra. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj ter NAJ tematsko pot. 9 Moja dežela – lepa in gostoljubna Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo. Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor. ‘15 Nova Gorica | 12. - 14. oktober 2015 Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah Velika mesta 1. Velenje 2. Ljubljana 3. Celje Srednja mesta 1. Nova Gorica 2. Slovenj Gradec 3. Postojna Manjša mesta 1. Žalec 2. Ljutomer 3. Črna na Koroškem Mestna jedra 1. Kamnik 2. Idrija 3. Krško Vaška jedra 1. Kog 2. Marezige 3. Frankolovo Trška in druga urbana jedra 1. Zgornji trg Šentjurja 2. Mežica 3. Podsreda Zdraviliški kraji 1. Rogaška Slatina 2. Čatež ob Savi 3. Dolenjske Toplice Izletniški kraji 1. Mozirje 2. Olimje 3. Ribčev laz v Bohinju Turistični kraji 1. Bled 2. Piran 3. Kranjska Gora Kampi 1. Kamp Koren 2. Camping Bled 3. Kamp Danica Mladinska prenočišča 1. Hostel Pliskovica 2. YH Postojna Proteus 3. MC hostel Ajdovščina Bencinski servisi Petrol 1. BS Kranj Labore 2. BS Cerknica 3. BS Pragersko   Spletno glasovanje večja mesta Kranj zdraviliški kraji Rogaška Slatina turistični kraji Cerkno naj pot Zdravilni park Sveta Trojica Naj poti 1. Solčavska panoramska cesta – pot najlepših razgledov 2. Pot kulturne in naravne dediščine Razkriški kot 2. Pot skozi Zalo Lipov list – Oktober 2015

[close]

p. 10

Zakaj ne smete zamuditi Goriške? Pravijo, da ima vse drugačen okus, ko nekaj poskusiš tam, kjer je to doma. Na goriški burji pršut diši drugače, grozdje se pod obronki Trnovsko-Banjške planote svetlika na prav poseben način in pogled od tod seže daleč, vse do Padske nižine, do morja in do Alp na drugi strani. Poseben svet v malem. Svet, v katerem na majhnem koščku občutiš ravnino, dolino, grič, planoto in reko. Lahko odletiš z jadralnim padalom in si Goriško ogledaš iz ptičje perspektive. Pa začnimo z mestom … Nova Gorica Nova Gorica je sodobno mesto tik ob italijanski meji, tako da se pravzaprav preliva v sosednje mesto čez mejo – Gorico v Italiji. Mesti povezuje znameniti Trg Evrope, katerega polovica leži v Italiji, polovica pa v Sloveniji. Mesto vrtnic je eno najmlajših slovenskih mest ter upravno, gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče severne Primorske. Samostan Kostanjevica V Novi Gorici lahko obiščete samostan Kostanjevica s Škrabčevo knjižnico in grobnico zadnjih potomcev francoske kraljeve rodbine Burbonov. Mesto ponuja različne vrste zabave in aktivnosti vse leto: gledališke predstave, koncerte, razstave, športne dogodke, plesne spektakle, predavanja, konference … Za obiskovalce, ki si želijo približati pretekle dni tukajšnjega območja, so na različnih lokacijah na Lipov list – Oktober 2015 Zbirka vrtnic burbonk na vrtu samostana Kostanjevica je ena najpopolnejših in največjih zbirk burbonk v Evropi. Vrtnica pa je tudi sicer simbol Nove Gorice. Bi se radi nadihali svežega zraka, se zagledali v smaragdno reko Sočo, se izgubili v košatih gozdovih ali se zgolj sprehodili po enem najmlajših slovenskih mest? Radi pohajkujete ali vas navdušuje šport? Vas mika kulinarična dogodivščina in bi radi poskusili, kakšen je občutek, ko zaužiješ sočen kaki? Ponujamo vam niz idej za vaš izlet, oddih ali preprosto odklop od vsakdanjega ritma. ogled muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk, Kolodvor, Vila Bartolomei. Vsi željni igralniške zabave pa lahko svojo srečo preizkusijo v eni od novogoriških igralnic. Osrčje mesta krasijo stavbe, zgrajene po drugi svetovni vojni, ker je takrat mesto šele nastalo. Zelenice, vrtnice, domača in eksotična drevesa ter urejene sprehajalne poti obiskovalca spodbudijo k sprehodu Bevkov trg – srce Nove Gorice. Foto: Miran Kambič

[close]

p. 11

2015 – NOVA GORICA – Srednje mesto 1. mesto in odkrivanju mesta. V središču so postavljeni številni spomeniki, med katerimi velja omeniti: spomenik slovenskemu letalskemu pionirju Edvardu Rusjanu, spomenik Francetu Bevku in spomenik graditeljem Nove Gorice. Bevkov trg Osrednji mestni trg, ki nosi ime po pisatelju Francetu Bevku, je bil obnovljen leta 2014. Domačini ga sprejemajo kot središče, srce Nove Gorice. Priporočamo, da se prepustite mestnemu vrvežu ob dobri kavi, sladoledu, prigrizku ali kozarcu domačega vina pri enem tamkajšnjih gostinskih ponudnikov. Poleg Kulturnega doma trg obkrožajo trgovine, bari, e-Hiša, novogoriška hiša poskusov in vinoteka Solum. Na vzhodnem delu je na ogled idejna maketa mesta in napis »Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje.« Sprehod z Bevkovega trga proti jugu nas pripelje do najmlajšega trga v mestu – Rusjanovega trga. Krasi ga spomenik Edvardu Rusjanu, prvemu slovenskemu letalcu, po katerem je trg poimenovan. Ob Ikarusu se dviga najvišja stolpnica v mestu, Eda center, ki je dobila ime po Rusjanovem letalu. Kako lepo diši z goriškega krožnika, zraven pa še en glaž vina V prijetnih vasicah spodnje Vipavske doline domačini ohranjajo bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva. Prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja je mogoče okusiti tudi v vinih, ki so nežna in hkrati čvrsta. V njih se zrcalijo poleg obilice sonca tudi trud, znanje in neizmerna ljubezen vipavskega kmeta. Dolina je znana po avtohtonih vinskih sortah: zelenu, pineli, malvaziji in rebuli ter bogati kulinariki, v kateri se prepletajo vplivi kraške, briške, vipavske, pa tudi furlanske in italijanske kuhinje. Tipične vipavske jedi, kot so pecivo s skuto, bleki (domači rezanci) s pršutom in smetano, vipavski pršut, sušena prata, jota, polenta, ocvirki, sir, kuhani štruklji in seveda toplo dišeči domači kruh navdušijo slehernega obiskovalca. Pozimi jedilnike popestri goriški radič, katerega tradicionalna pridelava sega v drugo polovico 19. stoletja. Zemlja in podnebje sta tu naklonjena rasti in dozorevanju sočnih sadežev in plodov narave. Tako tu zorijo breskve, kaki, fige, jabolka, češnje, oljke, kostanj … Vrtnice Vsako leto je v času pomladnega cvetenja vrtnic v Novi Gorici Festival vrtnic, ki ga pripravlja Goriško društvo ljubiteljev vrtnic. Vrtnica ima za naše mesto poseben pomen, saj je ta kraljica rož v samem občinskem grbu. V mestu pa jih je posajenih več kot 10.000. Med najlepše spada starinska zbirka vrtnic burbonk v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, ki je druga po velikosti v Evropi. Trnovski gozd Nad Novo Gorico se začne vzpenjati Trnovsko-Banjška planota, ki pritegne s svojo pristnostjo, lepo naravo in številnimi pohodniškimi potmi. V osrčju Trnovskega gozda leži prijetna vasica Lokve, ki je odlično izhodišče za oglede naravnih znamenitosti, planinske pohode in izlete. Daleč v preteklost sega tudi tradicija nabiranja in predelave zelišč. Da je tu narava še neokrnjena, priča vrsta naravnih izdelkov, pridelanih na planoti – znani so siri, med, sadje in druge dobrote narave. Blago podnebje in naravne danosti ponujajo številne možnosti za rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa. Ljubitelji pohodništva Znameniti solkanski most z največjim kamnitim lokom na svetu. Foto (vse): Leo Caharija 11 Moja dežela – lepa in gostoljubna lahko izbirajo med številnimi urejenimi pešpotmi. Na reki Soči v Solkanu so urejene kajakaške proge. V neposredno bližino Nove Gorice pa ste vabljeni ljubitelji jadralnega padalstva in zmajarstva. Vzletišče Lijak pri Novi Gorici je eno najbolj priljubljenih v Sloveniji. Posebna lokacija in mikroklima zagotavljata veliko letalnih dni skozi vse leto. Vrhunec adrenalinskih športov je obisk pustolovskega parka, rolkarskega poligona, največjega betonskega poligona v Sloveniji, ali skok z elastiko s solkanskega mostu. Spominjamo se prve svetovne vojne Škabrijel (646 m), Skalnica - Sveta Gora (681 m) in Sabotin (609 m) je trojček hribov nad Novo Gorico, kjer so med prvo svetovno vojno umrli tisoči. Škabrijel je Novi Gorici najbližji vrh. Na vrhu sta spominsko znamenje vsem padlim na tem hribu in razgledni stolp. Iz časa soške fronte se je na Škabrijelu ohranilo veliko ostalin, ki so povezane v muzej na prostem. Na vrh se lahko povzpnemo peš. Poti vodijo mimo jarkov, kavern, opazovalnic, strelskih in topniških položajev, pa tudi mimo številnih spomenikov in znamenj. Nebo nad Lijakom je pogosto obarvano Trnovski gozd – zavetje neokrnjene narave Lipov list – Oktober 2015

[close]

p. 12

12 Moja dežela – lepa in gostoljubna Kjer je doma odlično vino. Na fotografiji: vinska klet družine Batič Celotno območje Sabotina je razglašeno za čezmejni Park miru. Spomin na prvo svetovno vojno nas še vedno spremlja na vsakem koraku, saj je hrib dodobra prepreden s strelskimi jarki in podzemnimi rovi. Vzpon na Sabotin je zaradi raznolikosti flore in favne, bogatih razgledov in prepadnih pobočij nad kanjonom Soče izjemno lepo doživetje. Najzanimivejši so sistemi kavern na grebenu, ki so bili po 6. soški bitki preurejeni v italijanske topniške galerije za obstreljevanje avstro-ogrskih položajev. V planinski postojanki in domu veteranov (nekoč obmejni karavli JLA) je ob koncu tedna mogoče malicati, na ogled pa je tudi več vojnih eksponatov iz prve in druge svetovne vojne ter vojne za osamosvojitev. Sabotin je odlična razgledna in izletniška točka, po njem so razpredene kolesarske in pohodne poti. Trg Evrope – polovica v Sloveniji, polovica v Italiji Pozimi jedilnike popestri goriški radič Turistična zveza TIC Nova Gorica Delpinova ulica 18b 5000 Nova Gorica telefon: (05) 330 46 00, (05) 330 46 01 telefaks: (05) 330 46 06 e-naslov: tzticng@siol.net splet: www.novagorica-turizem.com Lipov list – Oktober 2015

[close]

p. 13

2015 – VELENJE – Večje mesto 1. mesto Sodobno mesto, ki očara Velenje je mlado in sodobno evropsko mesto, v katerem se prepletajo zgodbe preteklosti in poti sedanjosti. Zaznamovano je z rudarsko tradicijo, ki jo ponosno ohranja. S svojo moderno arhitekturno zasnovo je Velenje drugačno od drugih slovenskih mest. Vsak dan, preživet v njem, pa je posebno doživetje. Najmlajše slovensko mesto očara vsakogar – bodisi z živahnim dogajanjem bodisi z bogato kulturno in naravno dediščino. Velenje je del Šaleške doline, ki so ji nekoč rekli tudi dolina gradov. Na griču nad mestom stoji Velenjski grad, eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. V njem domuje Muzej Velenje z več kot desetimi stalnimi in občasnimi razstavami. Pozojeva grajska pot vas popelje še do treh drugih gradov v okolici Velenja. Eden teh, Šaleški grad, je zaradi svoje trikotne oblike edinstven v slovenskem prostoru. Velenje je mesto, ki je zraslo na črnem zlatu. Izkopavanje premoga je povzročilo ugrezanje in nastanek treh velikih jezer, ki danes omogočajo številne športne aktivnosti. Na Velenjskem jezeru in v njegovi okolici je veliko možnosti za preživljanje prostega časa – za kopanje, jadranje, supanje, deskanje, kampiranje, igranje nogometa, odbojke na mivki, mini golfa, košarke in tenisa, za jezdenje, vadbo golfa, vožnjo s pletno do vodnega mesta, poležavanje na urejeni Velenjski plaži … Posebno doživetje pa je spust v skrivnostni podzemni svet Muzeja premogovništva Slovenije. Različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja dvajset izjemnih scen in 15 zanimivih lutk, oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme, ki navdušuje še tako zahtevnega obiskovalca. Velenje je mesto dogodkov in življenja. Vsako leto je v mestu in njegovi okolici več kot 1500 prireditev, ki so del številnih festivalov: Dnevi mladih in kulture, Poletne kulturne prireditve, Festival mladih kultur Kunigunda, Mednarodni festival Lirikonfest, Mednarodni festival vezenja, Pikin festival … Ta je največji otroški festival v Sloveniji. Na njem lahko spoznate navihano deklico s pisanimi nogavicami, kitkami in pegicami na licih, ki je vsako leto septembra »ta glavna« v mestu. Tako v Velenju posebno skrb namenjajo tudi otrokom. Zeleno mesto se ponaša tudi z naslovi: Starosti prijazno mesto, Občina po meri invalidov, Mladim prijazna občina, Otrokom prijazno Unicefovo mesto, Najbolj zelena mestna občina, Energetsko najučinkovitejša mestna občina, Najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki, Planetu Zemlja prijazna občina, Ambasador transparentnosti in še bi lahko naštevali. Junija pa se je Velenje pridružilo 15 slovenskim destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu Zelena shema slovenskega turizma. V Velenju domačinom in obiskovalcem ponujajo varen in okolju prijazen prevoz – brezplačni mestni avtobus Lokalc. Spodbujajo tudi Titov trg. Foto: Matej Vranič Velenjska promenada. Foto: Miran Kamnič uporabo koles, v brezplačnem avtomatiziranem sistemu za izposojo mestnih koles BICY jih je na voljo že 39, uporabnikov pa je že več kot 2000. Poskrbljeno je tudi za električna vozila, v samem mestu imajo več stebričkov za njihovo polnjenje. Še posebno pozorni so do oseb z različnimi omejitvami, saj si želijo, da bi v lepotah in možnostih, ki jih ponuja mesto, užival prav vsak. Prijazno vabljeni! Velenje vabi! 13 Moja dežela – lepa in gostoljubna Vodno mesto. Foto: Albin Inkret Več informacij o Velenju vam bodo z veseljem posredovali v Turistično-informacijskem centru Velenje v prenovljeni Vili Bianci. Odprt je vse dni v letu, od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in 17. uro. Pokličete jih lahko na telefonsko številko: (03) 8961 860. Več informacij o Velenju dobite tudi na spletnih straneh: www.velenje-tourism.si in www.velenje.si. Predlogi za izlet: • Sprostite se ob jezerih v Šaleški dolini in se preizkusite v različnih športnih aktivnostih. • Spoznajte življenje rudarjev nekoč in danes v Muzeju premogovništva Slovenije. • Povzpnite se po 233 stopnicah na grajski grič in obiščite enega najlepše ohranjenih slovenskih gradov. • Sprehodite se po Pozojevi grajski poti in prisluhnite legendi o zmaju Pozoju. • Oglejte si najvišji Titov spomenik na svetu. • Začutite Velenje – okusite »Šaleški biser«, prisluhnite petju ptic in šumenju reke Pake, otipajte spomenike, povonjajte črno zlato – občutite Velenje z vsemi čutili. Lipov list – Oktober 2015

[close]

p. 14

2015 – LJUBLJANA – Večje mesto 2. mesto 14 Moja dežela – lepa in gostoljubna Ljubljana, zelena in gostoljubna Dobrodošli v Ljubljani, vsekakor gostoljubnem mestu, ki vsako leto očara več obiskovalcev. Ti pravijo, da je Ljubljana izjemno prijazna za raziskovanje, saj je mesto razmeroma majhno. Po drugi strani pa je zanimivosti in dogajanja v njej toliko, da kmalu zmanjka časa, da bi gostje užili vse, kar ponuja. Na kakovost življenja v mestu, ki je med drugim znano po čistosti in varnosti, smo zato lahko najbolj ponosni občani, saj so nam prednosti na voljo vse dni v letu. Prizadevanja Ljubljane za trajnostni razvoj so prepoznali tudi v tujini, zato bo prihodnje leto mesto nosilec prestižnega naziva Zelena prestolnica Evrope 2016. Številne zelene površine, urejeni parki, nabrežja Ljubljanice in kolesarske poti ter več kot 10.000 prireditev na leto ponujajo nešteto možnosti za sprostitev in oddih od napornega dne. Odkar je mestno jedro zaprto za motorni promet, je vzdušje v središču še bolj sproščeno. Za hitrejši ogled mesta in ljubljanskega zaledja si izposodite Ljubljansko kolo ali Bicike(LJ). Po razširjenih območjih za pešce se lahko brezplačno zapeljete z električnim vozilom Kavalir, po mestu pa z zelenimi avtobusi, čedalje več jih namreč vozi na metan. Ljubljana je ponosna tudi na odlično pitno vodo in številne vidno označene javne pitnike. Obiskovalci radi omenijo, da je Ljubljana izjemno romantično mesto, kot ustvarjeno za sprehode in raziskovanje galerij, muzejev, trgovinic, Okusi Ljubljane na Novem trgu. Foto: Bobo za posedanje ob Ljubljanici ali v katerem od parkov. Razgled je najlepši z Ljubljanskega gradu, srečanja pa najprijetnejša v lokalih in restavracijah ob Ljubljanici v intimnem objemu vrb. Od tipičnih ljubljanskih jedi poskusite tiste z oznako Okusi Ljubljane, saj se v njih zrcali zgodovinski razvoj mesta, prilagojen sodobnim navadam in prehranjevanju. Ljubljano radi pohvalijo tudi gostje, ki se mudijo v mestu iz poslovnih razlogov. S sodobno opremljenimi zmogljivostmi in dobrim organizacijskim znanjem se umešča med kakovostne lokacije za poslovna srečanja in pester spremljevalni program. Številni tuji udeleženci kongresov radi poudarijo še zlasti dobro splošno znanje tujih jezikov med prebivalci, občutek varnosti, sproščeno učinkovitost in gostoljubje, ki deluje iskreno. Prisrčno vabljeni k odkrivanju lepot naše prestolnice, saj z leti postaja čedalje lepša in polna življenja! Ljubljana bo Zelena prestolnica Evrope 2016. Foto: Janez Kotar Lipov list – Oktober 2015

[close]

p. 15

2015 – CELJE – Večje mesto 3. mesto Celje – top destinacija za izlet ali mestni oddih! Težko boste našli mesto v Evropi, ki svojo izjemno zgodovino oživlja na način kot ga oživljamo v mestu Celju. Srce mesta je v njegovi veličastni zgodovini, od rimskih časov, izjemnega srednjega veka s Celjskimi grofi vse do današnje dobe, ko kulturni dediščini v starem mestnem jedru dodajamo nove vsebine v obliki številnih prireditev – prihajajoče PRAVLJIČNO CELJE s številnimi dogodki na prostem. Všečkajte FB Celje-knežje mesto Izlet v mesto Celje je kot izlet skozi časovni stroj – odkrivanje zgodovine skozi resnična in pristna doživetja! Opomba: program ŽIVA ZGODOVINA na Starem gradu Celje se izvaja ob vikendih od aprila do oktobra. Pripravimo lahko tudi ponudbo za skupine med tednom. NAMIGI ZA DAN V CELJU 9.00–12.00 Voden ogled mesta Celje: sprehod po podzemni rimski cesti (Celeia – mesto pod mestom), ogled rekonstruirane ulice obrtnikov ter fotografiranje v kostumih v Steklenem ateljeju Josipa Pelikana – nepozaben spomin! Čas za odmor na Čajanki (meščansko pecivo, čaj/kava) v Kvartirni hiši kjer boste spoznali Sofijo Hess, dolgoletno ljubezen Alfreda Nobela. 12.00–15.00 Program ŽIVA ZGODOVINA na Starem gradu Celje je ob vikendih (od aprila do oktobra) živahno grajsko prizorišče vitezov in dvornih dam. V Viteškem taboru boste spoznali različne srednjeveške veščine od lokostrelstva, mečevanja, do urjenja v dvornih plesih in kulinariki. Po osrednjem dogodku boste z vodnikom vitezom raziskovali grad! Več na www.grad-celje.com. 15.00–večer Kosilo/večerja na zeleni lokaciji izven mestnega jedra z aktivnostmi v naravi – Celjska koča z novim Pustolovskim parkom ali preizkus v vodnih športih in ribolovu na Šmartinskem jezeru. Rezervacije in najave za zaključene skupine z zgoraj navedenimi atrakcijami: TIC Celje E: tic@celje.si Tel. 00386 3 428 79 36, 051 610 537 www.celje.si www.dezela-celjska.si Celeia mesto pod mestom Živa zgodovina Pustolovski park Celjska koča Stari grad Celje Muzej novejše zgodovine Celje Šmartinsko jezero

[close]

Comments

no comments yet