Revija Lipov list 08/2015

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list

Popular Pages


p. 1

 AVGUST 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Marjana Grčman, Na lepše Turizem smo ljudje Zlatko Jesenik, TD Maribor Trendi Zgodbe porajajo radovednost in željo po raziskovanju Gozdni selfness Foto: arhiv KTRC Radeče Inovativno

[close]

p. 2

Velenje Velenje je živahno mesto z mladostno energijo. Moderna arhitektura, bogata kultura, številne prireditve in možnosti za preživljanje prostega časa privabljajo čedalje več obiskovalcev. Mesto je zraslo na črnem zlatu in prav izkopavanje premoga je povzročilo nastanek treh jezer, ki danes vabijo na izjemna doživetja. Ob Velenjskem jezeru je čudovita Velenjska plaža, ki ponuja nešteto možnosti za preživljanje prostega časa. Lahko si izposodite ležalnike, senčnike in različna plovila za popolno doživetje na vodi, nepregledne travnate površine pa ponujajo številne možnosti za preživljanje prostega časa ob vodi. Privoščite si oddih v prenovljenem kampu ob Velenjskem jezeru. Vsem obiskovalcem plaže je brezplačno na voljo tudi vodni park na Velenjskem jezeru, ki je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. V tem času je prisoten tudi reševalec iz vode. V športnem centru Zoo Station si lahko izposodite windsurf in SUP opremo, organizirajo tečaje, tekmovanja, športne dneve, programe za team building in še marsikaj drugega! Popeljite se s pletno po Velenjskem jezeru! Doživetje, ki bo navdušilo prav vsakogar, traja približno 30 minut, mogoč pa je tudi postanek na plavajočem vodnem mestu. Gostinski lokali ponujajo veliko izbiro osvežilnih pijač in hrane. Del obale je prijazen tudi psom. Avgust bo še posebno živahen, saj bodo ob jezeru in na njem številne zanimive prireditve, na primer: 15. avgusta 2015 bo SUP-er raziskovanje potopljene vasi (alternativno turistično vodenje na SUP-ih v organizaciji Mladinskega odbora Turistične zveze Velenje), 28. avgusta 2015 bo polfinale Jadranskih iger … Septembra (od 20. do 26. septembra 2015) bo oživelo Pikino mesto na Pikinem festivalu v Velenju. Mestne ulice bodo preplavili Pike Nogavičke, gusarji, klovni, žonglerji, indijanci, taborniki in drugi. Velenje vabi! Foto: Matej Vranič Turistično-informacijski center Velenje | Telefon: 03/ 896 18 60 | E-naslov: tic@velenje.si | Splet: www.velenje-tourism.si Foto: Matej Vranič

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA INTERVJU  FOKUS  Hiša na Magolniku – turizem v osrčju neokrnjene narave UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik Marjana Grčman: Ljudje so tisti, ki kraje oblačijo v barve TD Blagajana Vrhnika: Vrhnika, prečuden kraj TD Škofja Loka: Po poteh starodavne lepotice 04-06 13-15 TZS  V SLOVENIJI NI DOLGČAS  POTEPANJA  Potep po Krapinsko-zagorski županiji ali pravljica na dlani 18-20 21-25 26-27 Slovenski turizem premore toliko pravljičnih, vznemirljivih, nenavadnih, osupljivih, hudomušnih, izmišljenih, zgodovinskih in drugih zanimivih zgodb! A kaj, ko se sramežljivo zadržujejo nekje v ozadju ... Marjana Grčman, urednica in novinarka turistične oddaje Na lepše, zanesljivo ena najboljših poznavalk slovenske turistične ponudbe, v in­ tervjuju v tej številki Lipovega lista pravi, da destinacije prodajajo – zgod­ be. Turisti z vsega sveta v trumah hitijo k škotskemu jezeru Loch Ness, da bi bili morda prav oni priča epskemu trenutku, ko bi se skrivnostna pošast Nessie vendarle milostno prikazala iz jezerskih globočnin. Škotom je bržkone malo mar, ali je Nessie resnična ali ne; človekova lakota po skrivnostnih in zanimivih zgodbah uspešno hrani tamkajšnji turizem. Morda ste vedeli, pa ste že pozabili, da je Bohinj nekoč obiskala slovita pisateljica kriminalk Agatha Christie in da je na novinarjevo vprašanje, ali bi utegnil biti Bohinj prizorišče umora v katerem njenih prihodnjih del, odvrnila, da ne, ker je prelep za umor. Svetovno znana pisateljica nameni Bohinju tak poklon, pa ga pometemo pod preprogo, namesto da bi o tem na glas govorili na vsa usta. O zgodbah v turizmu je veliko govora – tako da svetovni ravni kakor tudi v Sloveniji; navsezadnje imamo zgodbarski priročnik, izčrpen do­ kument, ki jasno poudari pomembnost zgodb v turizmu in v njem so tudi zapisane večje destinacijske zgodbe. Vsem v turizmu je na voljo (v brezplačno uporabo) na uradnem spletnem portalu slovenskega turizma. Zgodbe niso zaman velika beseda sodobnega turizma. So tiste, ki v lju­ deh prebujajo radovednost in potešijo otroško dušo, ki je odraslost zlepa ne prežene. (Bodite pozorni na to, kako priljubljeni so zadnja leta pripovedni in pravljični festivali za odrasle!) Zato še kako radi prisluh­ nemo pripovedi o tem, da je Blejsko jezero nastalo zaradi vznejevoljenih vil in da je Zlatorog v srdu ustvaril Julijce. Ali bomo raje prisluhnili znan­ stveni razlagi? Zakaj torej številnih iskrivih zgodb, ki bi lahko prodajale destinacije, ne pronicajo do turistov? Ker smo preresni, meni Marjana Grčman. In to po­ raja zanimiv paradoks: turizem, ki je zelo resna in izjemno zahtevna gos­ podarska panoga, je preredko kot tak tudi razumljen. Saj veste, turizem je tista prijetna stvar, ki se jo gremo v prostem času in ko imamo dopust. Njegove »mehke« vsebine, ki vabijo turiste, pa pogosto jemljemo in predstavljamo preresno!  Mateja Gruden urednica NAMIG ZA IZLET  Mrzli vrh, gora krvi in vzdihljajev 28-29 32-33 36-37 38 40-41 SLOVENIJA KOLESARI  INOVATIVNO  TURISTIČNI DROBNOGLED  RAZGLEDNICA  Ravbarjev stolp končno z novo streho Prestolnica Evrope skozi oči asistentke poslanke Evropskega parlamenta 13-14 ___ __ 40-41 Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla sredi oktobra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Foto: Simon Avsec/osebni arhiv Marjane Grčman Lipov list - Avgust 2015 Marjana Grčman, urednica in soustvarjalka turistične oddaje Na lepše Ljudje so tisti, ki kraje oblačijo v barve in zakrpajo marsikatero razpoko »Novinarka, voditeljica in scenaristka. Zadnjih deset let svojega življenja intenzivno posvečam delu na Televiziji Slovenija. Sem urednica in soustvarjalka turistične oddaje Na lepše. Izziv so mi ljudje in pokrajina, ujeti v dokumentarne zgodbe. Vodenje prireditev raznovrstnih žanrov mi vedno znova igrivo odpira vrata novega sveta.« Tako povzame o sebi na svoji spletni strani Marjana Grčman. Skorajda ga ni kraja v Sloveniji, ki ga ni obiskala v zadnjem desetletju. Vsak teden je treba pripraviti nove vsebine za nove oddaje Na lepše (na leto jih posnamejo trideset, le poleti si ekipa vzame krajši premor). V prizade­ vanju, da se ne bi izpeli, je treba pogosto brskati čim globlje, iskati tudi kraje, ki jih na turističnem zemljevidu Slovenije (še) ni mogoče najti. Toda Marjani Grčman, 34-letnici, ki zase pravi, da ni mestni človek, ampak se najbolje počuti na domači kmetiji na Dolenjskem, kjer živi (»uživam v stiku z zemljo, in medtem ko plevem gredico na vrtu, plevem tudi svojo glavo«), so prav takšna odkritja pogosto najljubša. S sogovornico, ki nedvomno spada med najboljše poznavalke slo­ venske turistične ponudbe, smo se pogovarjali o slovenskem tu­ rizmu, o tem, kje blesti in kje se mu zatika v razvoju, kje so njegove priložnosti in kje jih zamuja; o njenem delu ... V teh dneh se po krajšem poletnem premoru sicer spet vrača na male zaslone. »Čez dvajset let boš bolj razočaran zaradi tega, česar nisi storil, ka­ kor zaradi tistega, kar si. Zatorej: odveži se. Odpluj iz varnega pristana. Ujemi vetrove v jadra. Raziskuj. Sanjaj. Odkrivaj.« Glede na to, da je citat Marka Twaina uvoden zapis na vaši spletni strani – je to vaš življenjski moto?

[close]

p. 5

Je. In res kar naprej odhajam. Oditi na pot sicer ni samo moje življenjsko vodilo, je moja nuja. Najbolj grozno se mi zdi, da bi obstala v nekem pristanišču. Da se ne bi premaknila od tod. Mu uspete dosledno slediti? Včasih se zavestno odločim, da mu bom sledila, pogosteje pa me življenje samo pahne v premike, spremembe. Tudi v turističnem novinarstvu sem pristala po popolnem naključju. Kako pa ste pravzaprav sploh zapluli v turizem, če se zadržim pri Twainovih metaforah? Po osnovni šoli sem si zelo želela nadaljevati šolanje v turizmu. A sem se vpisala na ekonomsko šolo, po prigovarjanju, da bo ta zagotavljala kak poklic, ki šteje! (smeh) Pozneje, ko nisem bila sprejeta na študij novinarstva, sem kar nekaj časa vsak dan štopala v Ljubljano in čakala na študentskem servisu na kakšno delo. In potem so na Dnevniku potrebovali nekoga za slepo tipkanje. Tako sem prišla na Dnevnik, povedala, da bi si želela tudi pisati, in prek pisanja sem čez čas spoznala Saša Hribarja. Pot na televizijo je bila spontana, prav tako začetek novinarskega dela, ki sem si ga še vedno želela. Za oddajo Tistega lepega popoldneva sem začela pripravljati zgodbe o zapuščenih vaseh in krajevnih posebnežih. In zatem sem izvedela, da Drago Bulc potrebuje novinarko za svojo oddajo Na lepše. Tako da ... verjamem, da te življenje pogosto naplavi tja, kamor spadaš. Oddaja Na lepše je na sporedu enkrat na teden. To pomeni, da je treba iz tedna v teden v razmeroma kratkem času zagotoviti precej novih vsebin. Treba jih je najti, pisati scenarije zanje, iti na teren, sodelovati pri montaži ... Precej dela. S Shyamo (Irena-Shyama Hlebš, poleg Marjane ustvarjalka oddaje Na lepše, op. p.) sva bolj ko ne deklici za vse. Iščeva informacije za nove vsebine, teme, sogovornike ... Kar veliko dela za dve za tedensko od­ dajo. Poleg tega je Slovenija majhna in ni vedno lahko najti rdeče niti in dobrih zgodb za vsako oddajo. Tako da je včasih treba potegniti najboljše tudi iz zgodbe, ki ni najmočnejša. Mi je pa vsakotedensko odhajanje na teren odvzelo osnovno strast do potovanj. »Na lepše« odhajam vsak teden, iz tedna v teden, na teh poteh pa kraje in ljudi intenzivno doživljam. Tako se mi za konec tedna ne da nikamor. Seve­ da sem hvaležna za svoje delo! Kot navadna turistka ne bi nikoli podrezala tako globoko v zgodbe krajev in ljudi. A vendarle pogrešam, da bi med tednom začutila željo po vprašanju: Kam bomo šli pa ta konec tedna? Rada bi šla spet na pot ... Se ne bojite, da bi vam zmanjkalo vsebin za vedno znova zanimive oddaje? Bojazen odpravljam tako, da iščemo (tudi) mikro lokacije. Pa saj tudi ne moremo v nedogled ponavljati znanih zgodb o Bledu, Lipici, Pos­ tojnski jami ... Mikro lokacije so pravzaprav izjemno zanimive. Pogos­ to prav na njih odkriješ zgodbe, ki te očarajo in ob katerih se vprašaš, zakaj niso bolj znane. Kakšna iz zadnjega obdobja? Recimo kolesarjenje po Kraškem robu z obiskom krajevnega gostilničarja v Sočergi. Vipavsko s svojimi hrami me očara vsakič zno­ va. Bela krajina ... Ampak zakaj me očarajo? Zaradi ljudi, ki delajo v turizmu. Ljudje so na splošno tisti, ki dajo zgodbi žmoht. Včasih obiščem kakšen kraj zaradi enega samega entuziasta. Ljudje mi pričarajo barve, okuse. Z njimi je kraj nenadoma lepši, kakor je samo na pogled. Toda – ko takšni ljudje odidejo z destinacije, ta stopi nekaj korakov nazaj. Turizem smo resnično ljudje! Kako pa najdete takšne ljudi, kraje? Spleteš si svojo mrežo in ljudje pogosto sami navežejo stik s tabo. Pazimo tudi, da regije enakovredno obdelamo, ne glede na to, kje je turizem najbolj razvit. Pa seveda nenehno brskanje po spletu ... Včasih 5 Intervju Foto: Srdjan Živulović/arhiv STO Posočje z reko Nadižo je najljubši poletni kotiček Marjane Grčman. pa tudi sama prepoznam uspešno ponudbo. Tako smo na Koroškem pogosto snemali mežiški rudnik. In smo se domislili, da bi se po njem spustili s kajakom, kar je pozneje dejansko preraslo v edinstveno turistično zgodbo. To so ti biseri, butične zgodbe, ki bi jih morali bolj izkoristiti. Slovenija ne zmore mase, nikoli je ne bo zmogla. Tudi množičnih izletov, kakršni so bili sindikalni, je bolj kot ne konec. Zdaj si je treba prizadevati za individualnega gosta – resda z večjimi pričakovanji in zahtevami, ampak takšnega, ki bo tudi pripravljen več plačati. Če mu bomo le ponudili nekaj več. Ampak zdi se, da je takšna ponudba kar malce skrita. Res je. Tukaj spet trčimo ob težavo, s katero se nenehno soočamo: nezadostno povezovanje na destinaciji; prepogosto se tržijo posa­ mezni ponudniki, ne destinacija. In pogosto je manjša, butična po­ nudba v senci večjih ponudnikov. Ne vem, zakaj ... Morda niso v očeh pristojnih za trženje in promocijo destinacije dovolj veliki, da bi lahko dovolj prispevali na destinaciji? Škoda. Oddaja Na lepše je sicer edina televizijska oddaja, ki občinstvo redno seznanja s slovensko turistično ponudbo. Kako to, kaj meni­ te? Zdi se, da imajo takšne oddaje vendarle medijski potencial. Za turizem dejansko ni posluha in tega ne razumem. Mogoče lahko iščemo razloge za to v dejstvu, da turizem v Sloveniji ni prepoznan kot resna in zelo obetavna gospodarska panoga. Turistični novinarji nismo resni novinarji, ker nenehno odhajamo »na lepše«, ker se ima­ mo ves čas lepo. In tako seveda ne moremo biti resni novinarji. Nič zato, če turizem prispeva v državno blagajno 12 odstotkov BDP-ja. To je splošno mnenje o turizmu. Tudi to, o čemer sprašujete, odraža odnos do turizma na širši ravni. Navijam za to, da bi turizem prišel na naslovnice! Tudi za oddajo Na lepše bi si v prihodnje želela, da bi bil njen del namenjen seznanjanju javnosti s turizmom kot panogo. Imate sicer vzornike na tujih televizijah – voditelje kakšnih tujih turističnih oziroma popotniških oddaj, kakršen je, recimo, Globe Trekker? Vam je katera teh oddaj posebno pri srcu in vam je tudi občasni »učbenik«? Še vedno sem pod vtisom nedavnega srečanja z ekipo Travel Cha­ nnela in voditeljem Henryjem Colom (svetovno znani motorist, ki se je pred časom z ekipo odpravil na veliko motoristično pustolovščino po Balkanu; ustavil se je tudi v Sloveniji, op. p.). Še vedno smo v stiku. Okužili so me s svojo energijo in spontanostjo. Kot voditelj oddaje o turizmu moraš biti spontan, postaviti se moraš v kožo gledalca, tiste­ ga, ki ga vabiš na pot. Henry je dejal, da si nikoli ne zapiše, kaj bo Lipov list - Avgust 2015

[close]

p. 6

6 Intervju »Ljudje so na splošno tisti, ki dajo zgodbi žmoht. Včasih obiščem kakšen kraj zaradi enega samega entuziasta.« (Fotografija je simbolična.) povedal v kamero. Tako je najbolje. Nekaj je glas v ozadju, drugo pa je nastop pred kamero. Pred njo bodi sproščen, spontan in nenarejen. Tudi sama čedalje več improviziram. Poleg ustvarjanja oddaje Na lepše in vodenja različnih (turističnih) prireditev ste tudi v strokovni komisiji, ki ocenjuje ponudbo krajev oziroma izkušnje tujih obiskovalcev z njimi v okviru Dnevnikove izvidnice. Članica komisije sem dve leti. Res sem vesela, da so me povabili k sodelovanju, ker sem s tem prisiljena bolj kritično razmišljati o po­ nudbi. In tako ugotavljam, da se nenehno vrtimo okoli istih težav: slabe označenosti, neprofesionalnega osebja, pomanjkljivega znanja tujih jezikov, slabih spletnih strani in spletnega trženja ... Večino des­ tinacij pestijo vedno znova iste težave. Ampak vendarle končno spet odmevna turistična medijska akcija! Res je. Upam, da bo prerasla v še večjo, da bi bila kakor nekoč podelje­ vanje turističnega nageljna in bodeče neže Draga Bulca. Z namenom poudariti dobro in slabo v želji po razvoju in izpopolnjevanju ponud­ be. Tudi tako je mogoče vzgajati. In turizem potrebuje veliko vzgoje. Glede na to, da že celo desetletje ustvarjate Na lepše – bi lahko de­ jali, da skorajda ni več kraja v Sloveniji, ki ga še niste obiskali? Verjetno marsičesa tudi ne bi obiskali, če ne bi bili turistična novi­ narka? Resnično sem raziskala skoraj vso Slovenijo. In zagotovo ne bi obiska­ la marsikaterega kraja, če ne bi bila novinarka. Tudi ljudem se verjet­ no ne bi tako zelo približala. Kot novinarka sem jih prisiljena vprašati več, kot bi jih, če bi jih obiskala kot turistka. In lepo je, ko se ljudje odprejo, ko ti začnejo pripovedovati stvari, o katerih morda niso go­ vorili že leta ... Takrat sem še posebno vesela, da sem novinarka, da mi je dano, da se lahko dotaknem njihove duše, se utopim v gubah nji­ hovega obraza, pa naj to zveni še tako patetično. Zame, osebno, je prav to turizem. Ne veliki hoteli, ne bleščava elitna središča. Moj tu­ rizem je skrit v odmaknjenih vaseh, na katere je svet pozabil. Lipov list - Avgust 2015 Brez lažne skromnosti vas lahko poimenujemo za eno večjih poz­ navalk slovenske turistične ponudbe. Kateri njeni poudarki so po vašem mnenju tisti, na katerih bi morala temeljiti razvoj in trženje turizma? Narava, narava, narava, aktivnosti, povezane z njo, butični produkti, s katerimi se lahko merimo s tujino. In ljudje, gostoljubni ljudje. Velika beseda sodobnega turizma so tudi zgodbe ... Zgodbe prodajajo destinacije. Škoti služijo milijarde z izmišljeno pošastjo (Nessie, ki domnevno biva v jezeru Loch Ness, op. p.)! To je mit, zgodba, kakršno bi si lahko izmislili tudi pri nas. Ampak to se nam zdi kar malce neresno: Pravljice bomo pripovedovali? Koga pa to za­ nima? Preresni smo in prestrogi. Turizem pa je na tej ravni lahkotna panoga. Zakaj ni v Bohinju praznika Haileja Selassieja in Legatovega Tončka? (Zgodba iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Legatov Tonček iz Lesc preoblekel v cesarja Abesinije Haileja Selassieja in potegnil za nos Bohinjce. Op. p.) To je vrhunska zgodba! V Vrtojbi je najmanjši muzej na svetu, nekdanji stražni stolp, s fotografijami, kako so nekoč ljudje tihotapili stvari čez mejo. Vrhunsko. Ali primorska vas, kjer je čez pokopališče tekla meja in kjer so bili nekateri pokopani z nogami v Sloveniji, z glavo pa v Italiji. Meja je vrhunska, neizkoriščena zgodba. In takšnih je precej. Titovi bunkerji na območju Kočevske Reke. Peljite me tja! Kateri pa so vam osebno najljubši kotički Slovenije – v različnih letnih časih? Poleti Posočje z reko Nadižo. Jeseni Kras zaradi ruja in čudovitega vonja. Vonj jeseni mi je sploh super, a ne tudi pozne jeseni; ta mi diši po odhajanju in postanem nekam čudno otožna ... Pozimi imam rada bohinjska prostranstva, hojo po snegu, ki škripa pod nogami. Spomladi Pivška presihajoča jezera, kjer med tednom ne srečaš nikogar. Tudi to je velika lepota slovenskega turizma: tudi v najhujši gneči si lahko sam.  Mateja Gruden Foto: J. Skok/arhiv STO

[close]

p. 7

7 Aktualno V. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs-Podlogar (na levi), minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in v. d. direktorice STO Maja Pak. Foto: Nebojša Tejić/STA Slovenski turizem ima znova samostojno nacionalno turistično organizacijo V začetku avgusta je začela delovati Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma, Slovenska turistična organizacija (STO). S tem je slovenski turizem znova dobil samostojno organizacijo, ki izvaja na­ loge nacionalne turistične organizacije, predvsem promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih. Maja Pak, v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije, je ob tej priložnosti med drugim povedala, da so njene prednostne naloge v prihodnjih mesecih »reorganizacija STO v skladu s sodobnimi trendi s ciljem ponovne vzpostavitve učinkovite organizacije za promocijo tu­ rizma, kot je nekoč že bila oziroma še boljše. Druga prednostna naloga, ki se že intenzivno izvaja, je priprava dveletnega programa trženja slo­ venskega turizma za leti 2016 in 2017 skupaj s ključnimi partnerji slo­ venskega turističnega gospodarstva. Tretja je učinkovita izvedba tekočih promocijskih aktivnosti v tem letu, še zlasti črpanja evropskih sredstev iz naslova projekta Krepitve prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Gre za najbolj intenzivno promocijsko akcijo v zgodovini slovenskega turizma, ki že kaže dobre rezultate.« Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je med drugim dejal, da je ponovna osamosvojitev STO prvi korak za uspešno delovanje in razvoj slovenskega turizma; drugi bo vse­ binska prenova promocije Slovenije, pri čemer si bodo na minis­ trstvu »z vsemi močmi prizadevali za zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za izboljšanje promocije. Da je ta usmeritev pravilna, že kažejo dobri rezultati turističnega prometa v letošnjem letu (sedem odstotkov več prenočitev turistov v prvem polletju kot v enakem obdobju lani, deset odstotkov več prihodov ter osem odstotkov večja poraba v prvih petih mesecih v primerjavi z lan­ skim letom, op. p.). Ti niso naključje, temveč posledica dejstva, da je bilo v promocijo turizma v tujini vloženih dodatnih 3,7 milijona ev­ rov evropskih sredstev, kar pomeni, da smo letos za promocijo tu­ rizma zagotovili skupaj skoraj devet milijonov evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih!« TTA Milijarda turistov, milijarda možnosti Za turistično potovanje na tuje se dandanes odloči že več kot mili­ jarda turistov na leto. S tem se je turizem razvil v vodilni gospodarski sektor, saj v svetovnem merilu ustvari kar deset odstotkov BDP-ja. Tako svetovni dan turizma, ki je vsako leto 27. septembra, letos pos­ tavlja v ospredje temo »Milijarda turistov, milijarda možnosti« (v angleški različici: »One Bilion Tourist, One Bilion Opportunities«). S tem želi Svetovna turistična organizacija (UNWTO) poudariti izjemno vlogo turizma kot nosilca dobrega v destinacijah in skupnostih po svetu. Namen svetovnega dneva turizma je sicer krepiti zavedanje o pomembnosti turizma v svetu in o njegovi družbeni, kulturni, politični in gospodarski vlogi. Pri UNWTO poskušajo z njim poudariti različne izzive v turizmu na svetovni ravni in spodbuditi države k odgovorom nanje.  TTA, L. L. Lipov list - Avgust 2015

[close]

p. 8

8 Dogaja se Slovenija je lepa zgoraj, spodaj pa še lepša Svetovna krasotica Postojnska jama je poslej daljša za kar 3,5 kilome­ tra! Da so Postojnska, Črna, Pivka in Planinska jama del istega jam­ skega sistema, je znano že 150 let; povezuje jih ista podzemna reka. V jamarstvu velja, da je to dokazano šele, ko rove in sifone, ki jame pove­ zujejo, preplava in prehodi človek. Tako so rovi med Postojnsko in Planinsko jamo še vedno skrivnostno speljani po podzemlju, a skrivnost se čedalje bolj razkriva. Na pobudo in obljubo Marjana Bata­ gelja, predsednika uprave Postojnske jame, da bo moralno in finančno podprl raziskovanje podzemlja med Postojnsko in Planin­ sko jamo, so se najboljši slovenski jamarji organizirali in začeli razisko­ vati tukajšnje podzemlje. Rezultat je viden in po najnovejših odkritjih novih rovov Postojnska jama meri poslej 24.120 metrov. »Odpravi zagotavljamo vso podporo, saj menimo, da je to naše poslanstvo. S povezavo Postojnskega in Planinskega jamskega sistema bo to najdaljši jamski sistem v Sloveniji in eden najdaljših v Evropi. To je pomembno za razvoj speleološke znanosti, ki je letos praznovala 50-letnico. In naj spomnim, da je bila Svetovna speleološka zveza ustanovljena prav v Plesni dvorani Postojnske jame,« je dejal Marjan Batagelj. Kaj pridati? Da bi veljalo slogan, kot si ga je zamislil Marjan Batagelj: »Slovenija je lepa zgoraj, spodaj pa še lepša« umestiti v promocijo naše dežele!  Duša Podbevšek - Bedrač Junaki, ki so »podaljšali« podzemno krasotico za 3,5 kilometra. Čedalje več slovenskih turistov v Nemčiji in Berlinu V nemški prestolnici Berlin, mestu svobode in strpnosti s posebnim slogom, so slovenski gosti v minulem letu ustvarili 20.000 prenočitev oziroma več kot v Münchnu, ki ga sicer tradicionalno pogosto obisku­ jejo. Na splošno se je število slovenskih gostov v Nemčiji v primerjavi s prejšnjim letom lani zelo povečalo, saj so ustvarili več kot 255.600 prenočitev ali 22,6 odstotka več kot leta 2013. »Nemčija podira turistične rekorde. Po številu potovanj se uvršča na drugo mesto med najbolj obiskanimi evropskimi državami, prehitela je celo Francijo, pred njo je le še Španija. Lani so v Nemčiji našteli 75,6 milijona turističnih prenočitev, kar je pet odstotkov več kot leto prej,« je pove­ dala Maja Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizaci­ je (DZT) v Sloveniji. Potovanja v Nemčijo so med slovenskimi turisti na drugem mestu, takoj za potovanji v sosednjo Hrvaško. »Tradicija in običaji« pa je slogan, s katerim DZT v tem letu vabi turiste v svojo deželo; slogan poudarja kulinariko, umetnostno in domačo obrt ter nematerialno kulturno dediščino.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Lipov list - Avgust 2015 Maja Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji Foto: arhiv Postojnske jame

[close]

p. 9

9 Dogaja se Društvo Baška dediščina praznuje deset let Dediščina je ovrednotena, prepoznavnost večja »Zavedamo se, da žanjemo setev naših prednikov, zato smo vsaj del tega bogastva dolžni ohraniti našim zanamcem.« Te misli spremljajo delovanje Društva Baška dediščina od leta 2005, ko je to začelo pisati zgodbo svojega delovanja v zgornjem delu Baške grape, od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači. Takrat so trije zagnanci potrkali na vrata tehniške dediščine, zdaj pa društvo upravlja in obnavlja že tri tehniške spomenike lokalnega pomena: Prangarjev mlin z žago venecijanko, Jakovo kovačijo in vetrovalno napravo železniškega predora Bukovo, edino še ohranjeno te vrste v Evropi. Zanimive povezave išče tudi v tolmunu nesnovne dediščine, zlasti pri obujanju vaških praznikov, starih običajev, znanj in dognanj, ter jih ses­ tavlja v mozaik novega znanja o zgodovini in dediščini Baške grape. Društvo deluje v prepričanju, da dediščina ni le nekaj preživetega, ampak da z ustvarjanjem novih turističnih proizvodov postaja zanimiva in dragocena tudi sedanjim in prihodnjim rodovom. Zato pušča za seboj trajne sledi: spominsko znamenje in info-tablo duhovniku Janezu Volfu na Robarjevem griču, spominsko ploščo Bralnemu društvu Gorska vila v starem podbrškem jedru, pomnik hribovskim materam na Bači pri Pod­ brdu, info-tablo Baška grapa v prvi svetovni vojni v Podbrdu, dokumen­ tarni film Vetrovalna. V Register žive kulturne dediščine Slovenije je vpi­ salo cvetnonedeljski šop zelenja – »pusl«. Uhodilo je nekatere stare poti v okolici Podbrda, s sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Občine Tolmin in številnih partnerjev je leta 2012 na Grahovem ob Bači in Koritnici uresničilo svoj največji projekt, Tematsko pot Na svoji zemlji. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami ga je letos nadgradilo s turističnim programom Selfie na svoji zemlji. Javnost izobražuje tudi s predstavitvijo filmov, predavanji, časopisnimi objavami in s sodelovanjem v radijskih in televizijskih oddajah. Kot aktivni član prepleta povezovalne niti z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Tolmin, Turistično zvezo Gornjega Posočja, Turistično zvezo Slovenije, s Fundacijo BIT Planota, LTO-jem Posočje Tolmin Kobarid, Tol­ minskim in Cerkljanskim muzejem ter Slovenskim etnografskim muze­ jem v Ljubljani. Z naklonjenostjo sledijo njegovemu delu Občina Tolmin in vseh pet krajevnih skupnosti, kjer deluje. Povezovalne niti pa plete tudi s sosednjimi društvi s področja dediščine. Društvu dajejo zagon za delo tudi številne nagrade: Murkova listina 2007, priznanje za najboljšo nevladno organizacijo (NAJ NVO) 2010, 2012 in 2013 v Upravni enoti Tolmin po izboru strokovne komisije, za NAJ NVO 2014 v Upravni enoti Tolmin po izboru javnosti, Naša Slovenija 2014, bronasti znak Turistične zveze Slovenije 2015.   Olga Zgaga Foto: Matjaž Trojar Lipov list - Avgust 2015

[close]

p. 10

10 Fokus Hiša na Magolniku – turizem v osrčju neokrnjene narave Nepozabna izkušnja in neponovljivo doživetje V zadnjem času turizem počasi, a vztrajno dobiva novo podobo in nove vsebine. Svet se hitro spreminja in skupaj z njim tudi ljudje. Postali smo svetovni popotniki, ki želimo prosti čas preživeti v skladu s svojimi zmožnostmi in novimi pričakovanji. Nekdaj prepoznane potrebe po razkošju in bahavosti je zamenjala želja po doživetju, zgodbah, igrah, po drugačni vlogi turista – kot sooblikovalca lastne nepozabne izkušnje. Ta hoče postati sestavni del zgodbe, v katero vstopa, in pričakuje, da bo izkušnja ostala živa še dolgo potem, ko bo dopusta ali potovanja konec. Turisti smo ljudje. V naglici sodobnega ritma življenja smo se posto­ poma oddaljili od sebe in drugih ter postali samotarji, ki iščemo zado­ voljstvo v uspehu in bogastvu. Vendar sreča ni niti v denarju niti v bogastvu. Človeške duše ne morejo izpolniti bogati hoteli, razkošne jahte in prestižni avtomobili. Duša išče notranji mir in občutek, da živimo v skladu s pravili, ki so dobra in pravična za vse ljudi. Hrepeni po pozabljenih vrednotah in občutku pripadnosti do vseh, ki sobi­ vamo na Zemlji. Duša ve, da je življenje samo čudež, je tisti skriti gral, ki ga iščemo povsod drugod, le tam ne, kjer se skriva – v nas samih. Če se tega zavedamo ali ne, smo del celote, ki je veliko večja od nas. Če priznamo ali ne, v svetu delujejo sile in zakoni, ki so univerzalni in delujejo, najsi mi to hočemo ali pa ne. Če jih prepoznamo in jim sle­ dimo, se lahko naše življenje korenito spremeni. Lahko postane nepo­ zabno popotovanje in mi večni potniki v njem. V svoji težnji, da bi začutili trenutke, ki nam prinašajo mir, sproščenost, počitek, razvedrilo, tesnejšo povezanost z ljudmi, naravo in vsemi živimi bitji, smo začeli iskati kotičke, kjer se lahko potopimo v mir, naravo in tišino; kjer se lahko prepustimo trenutku. Na delovno mes­ to ali v družino se želimo po dopustu vrniti polni življenjske energije, moči in prijetnih spominov, iz katerih bomo črpali moč, ko jo bomo najbolj potrebovali. Zato se ljudje čedalje pogosteje odločamo preživeti svoj prosti čas v objemu narave, stran od mestnega vrveža, na preprost način in v družbi tistih, ki prav tako iščejo sožitje človeka in narave. Mogoče se na prvi pogled zdi, da je takšno dopustovanje nezanimivo, vendar pa lahko le na takšen način okusimo pristen stik in dotik z naravo in s Lipov list - Avgust 2015 samim seboj. Narava je naša najboljša zdraviteljica, največja dobrot­ nica in večna učiteljica. Brez nje tudi nas ne bi bilo. Dragoceno povezovanje z naravo Preživeti nekaj dni v naravi je nepozabna izkušnja. Kadar v tišini stopamo skozi gozd, lahko, če utihnemo in pozorno prisluhnemo, zaslišimo sami sebe. Čas, ki ga preživimo v tišini, ko zavestno opa­ zujemo naravo okoli sebe – kar vidimo, slišimo, vonjamo, okusimo ali otipamo, rojeva nepozabne občutke. Opazujemo podrobnosti okrog sebe, prisluhnemo tišini gozda in zvokom, ki jih ponuja narava. Vonjamo cvetje, drevesa, zemljo, okušamo plodove in pi­ jemo čisto studenčnico. Sezujemo se in bosi hodimo po travnikih ali pomočimo noge v potok. Dotikamo se kamenja in skal, skorje

[close]

p. 11

dreves, se privijemo k drevesu ali povaljamo v suhem listju. Tako se povežemo z naravo. Šelestenje vetra v krošnjah dreves je lahko najlepša simfonija. S tisti­ mi, ki stopajo z nami, se lahko pogovarjamo molče. Besede postane­ jo odveč, delujemo z drugimi čutili. Zelene barve najstarejših prebivalcev planeta so zdravilna masaža za naše oči. Okusa gozdne jagode ali borovnice nikjer drugje ne moremo zaznati na enak način, nočni zvoki v hosti, ko ti, denimo, zatrepeče srce ob skovikanju sove, se ti vtisnejo v spomin za vedno. Takrat spoznamo, kako pomemben del narave smo, takrat se nam porodijo nove misli, želje in odločitve. Narava pa zdravi tudi na globlji ravni ter povleče iz nas mrtve in ne­ potrebne ostanke raznih čustvenih, psiholoških in drugih procesov ali vsakdanjega dogajanja v odnosih z drugimi in osvežuje naše ener­ getsko polje. Včasih rečemo, da nam napolni baterije. Narava vibrira s frekvenco 10,5-11,5 Hz, kar je enako frekvenci možganskih alfa-valov, ki nastajajo v stanju globoke sproščenosti in so most med zavednim in nezavednim. Ko bivamo v naravi, se začne možganska aktivnost samodejno prilagajati utripu narave. Zelo dobrodejno in koristno je preživeti nekaj časa v gozdu ozi­ roma naravi sam. Takrat smo prisotni, tukaj in zdaj, v trenutku življenja, ko ni časa za težave, skrbi, bolečino in strah. Je čas za občutek povezanosti z naravo in vsemi živimi bitji v njej in čas za osebno rast in duhovni razvoj. Je čas, ko dovolimo svojemu notranjemu otroku, da se igra, da se svobodno in odkrito izrazi in da doživi resnično radost in zadovoljstvo. Kadar se odpravimo v naravo po utečenih poteh, je naša izkušnja lepa, ko pa previdno zakorakamo s poti, je doživetje še lepše. Če do­ volimo svojima srcu in duši, da se odpreta vsej lepoti in milini, ne potrebujemo ničesar več. Smo izpolnjeni s hvaležnostjo in občutki, ki so nas spomnili, od kod prihajamo in kam nas vodi naša pot. 11 Fokus Hiša odprtih rok Sredi neokrnjene narave na Magolniku blizu Radeč je takšen kraj, kjer se človek lahko sreča sam s seboj. Lahko se sreča tudi z drugimi, si poišče družbo ali si jo pripelje s seboj. Prijazni domačini imajo vedno odprta vrata za popotnike, v hiši pa je mogoče tudi prenočiti. Hiša na Magolniku, skrita med zelenimi gozdovi, svoje obiskovalce sprejme na prelepi jasi, od koder se odpira pogled na Kum, in sega vse do dolenjskih gričev. Popotniku se na ogled ponudijo pravljice, ki pred­ stavijo kraj, kjer je hiša. Prostor, ki je bil nekoč domačija, zdaj pa je izobraževalni center, ponuja vse, kar je potrebno za odlično počutje in udobje. Vabljene so skupine in posamezniki, ki lahko ostanejo nekaj dni ali ves teden. Prostor je primeren za delavnice in konfe­ rence, tabore in planinska srečanja. Od domače kulinarike do potepov po okolici Odlična hrana ljubiteljskega kuharja je lahko še en razlog več, da se Lipov list - Avgust 2015

[close]

p. 12

12 Fokus odpravite na dopust ali obisk na Magolnik. Za vedoželjne pripravijo tudi voden ogled okoliških hribov ali gozdov, srečanje z gozdarji ali lovci ali obisk kmetije, kjer lahko sodelujete pri kmečkih opravilih. Lahko si ogledate etnološko zbirko, ki je nastajala več kot četrt stolet­ ja in je zvest prikaz, kako so v teh krajih živeli nekoč. Ni treba veliko kondicije, da se sprehodite do najdebelejšega domačega kostanja v Sloveniji, pri Gašperjevih, ali da obiščete Ostrovrharjeve gorice v Za­ gradu. Odlična, doma pridelana vina se lepo podajo k dobrotam kmečkih žena, če pa dobrote pokušate ob poslušanju bogate zgo­ dovine Svibnega in velikih Ostrovrharjev, malica tekne še bolj. Poseben biser je dolina Sopote, ki na svoji 18 kilometrov dolgi poti od izvira do izliva ponuja izjemne lepote. Nekoč bogata z mlini in žagami zdaj v svoji čisti vodi še vedno gosti potočnega raka. Igrivi slapovi Sušjeka so bili nema priča mladoporočencem, ki so v njihovem ob­ jemu izrekli svoj poročni »da«, zdaj pa lahko v njihovem naročju po dogovoru prisluhnemo tudi nepozabnemu koncertu violin. Posebej lepa pa je tiha pesem vode same, ki mimoidočega opominja, da je pravi zaklad, ki ga mora varovati. Si lahko predstavljate teden dni, ki ste si jih izbrali samo zase? Si lahko predstavljate doživeti naravo na drugačen, poglobljen način skupaj z gozdarjem ali gozdnim pedagogom? Si želite pohodov skozi gozd v spremstvu vodnika? Ali si lahko zamislite, da noč preživite v sprem­ stvu lovca na preži ali da se odpravite na nočni pohod z baklami? Si predstavljate nekajdnevno delavnico joge ali delavnice za duhovno rast ali osebni razvoj? Iščete primeren kraj za team-building? Želite doživeti sprehod v tišini v zgodnjem jutru, ko lahko prisluhnete petju ptic ali opazujete srnjad pri jutranjem obredu? Si sploh lahko predstavljate kaj lepšega? V Hiši na Magolniku vas pričakuje ekipa prijaznih ljudi, ki svoje pos­ lanstvo prepoznavajo tudi v tem, da obiskovalcem pričarajo nepo­ zabno izkušnjo in neponovljivo doživetje. Več informacij lahko dobite na telefonski številki: 051 312 558 ali spletnem naslovu: www.ktrc.si.  Marija Imperl, direktorica KTRC Radeče  Foto: arhiv KTRC Radeče O drevesih Drevesa so eterična bitja, ki imajo svojo bioenergetsko polje, tako kot ljudje in druga živa bitja. So mogočni spomeniki, ki nas spominjajo in opominjajo na trenutno civilizacijsko izkoreninjenost. Njihove kore­ nine pomenijo trdnost in zasidranost ter povezanost z Materjo Zem­ ljo. Njihova debla pomenijo naše fizično telo, ki nam omogoča izkušnje in uporabo kreativne energije za ustvarjanje izkušenj na Zem­ lji. Njihove krošnje pomenijo našo zavest, povezavo z višjimi ravnmi, zvezdami – božanskim. Povežimo se z drevesi, da spet začutimo in najdemo prizemljenost, ravnovesje, notranji mir in občutek Enosti. Lipov list - Avgust 2015

[close]

p. 13

13 Fokus TD Blagajana Vrhnika Vrhnika, prečuden kraj »Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so mimo, videli so bele hiše, bele ceste in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ...« je pisal Ivan Cankar in s svojim delom Aleš iz Razora postavil Vrhniki najlepši spomenik. Dvanajst let je bil star, ko je bilo leta 1888 ustanovljeno Društvo za olepšavo trga Vrhnika in njene okolice. Bilo je peto turistično društvo, ki so ga na slovenskem ozemlju ustanovili pred prvo svetovno vojno. Prav takrat je na sv. Alojzija dan Ivan recitiral na cerkvenem obzidju Sv. Trojice in vrhniški veljaki so sklenili, da se mora ta fant šolati v Ljubljani. skem in arabskem jeziku, najdeno je bilo staro gradišče, ob vznožju pa rimska grobišča. Na Sv. Trojici so se rojevale ljubezni. Ivan Cankar je tam srečal Olgico in ji napisal sonet, Helenci je nabiral ciklame v Tičnici, s Franjo sta si pisala sporočila kar na klopci. Še veliko več razlogov je za sprehod po Sv. Trojici, lahko je le izhodišče za voden ogled po Cankarjevih sledeh, lahko pa zvedavo pokukamo v daljno zgodovino območja, ki jo razkrivajo številna arheološka najdišča. Govor je o presežkih: najstarejše, največje, bogato, izjemno pomembno za državo in v svetovnem merilu. V Verdu je bila najdena najstarejša ženska lobanja, 8000 let stara, in najstarejša ost v Sloveniji, izpred 40.000 let. Koliščarji, prebivalci Ljubljanskega barja, so Vrhničanom zapustili najstarejše kolo na svetu, 5200 let staro, ki ga hrani MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljane). Hribček, kjer so se rojevale ljubezni Sv. Trojica je hribček sredi Vrhnike. Ena glavnih poti vodi na vrh po Klancu, mimo pisateljeve spominske hiše in mimo spominskega zna­ menja soustanovitelju in dobrotniku Olepševalnega društva Ivanu Grudnu. Nad vodnim zajetjem se odpre prelep pogled na Vrhniko, barje in cesarsko cesto, vse do Ljubljane. Skrivnosten hribček skriva pokopano jezero, šumenje vode slišiš, če prisloniš uho na tla za oltarjem cerkve, sezidane leta 1630. Bajka go­ vori o pastirički in ploščati lobanji, kapelica razkriva napis v sloven­ Nova velika odkritja v Ljubljanici Ljubljanica, skrivnostna reka, pa nam je pred kratkim razkrila še en prečudovit zaklad, doslej največji odkriti deblak v Sloveniji. Z dolžino 15 metrov se uvršča med največje v Evropi. Izdelan je bil iz hrastovega debla pred 2000 leti. Od sredine junija ga izkopava ekipa Zavoda za podvodno arheologijo v okviru projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica (deloma pod okriljem finančnega mehanizma EGP 2009-2014). Ljubljanica pa vedno znova razkriva svoje bogastvo. Pa se še zadržimo pri preteklosti: rimsko obdobje nam je zapustilo tudi deset kilometrov dolgo obzidje z obrambnimi stolpi. Claustra Alpium Iuliarum, rimski dnevi, kulinarika po domače in tudi po Api­ ccijevih receptih, Gostilna Mesec, Rupnikova linija in Napoleonov vodnjak pa so skupni vabljiv imenovalec za obisk Zaplane. Od tod na Planino, kjer se vam bo z vrha razglednega stolpa odprl pogled na tisto »perišče lepega«, iz katerega so po Cankarjevih besedah »vzrasla nebesa pod Triglavom«. Lipov list - Avgust 2015 V Ljubljanici so pred kratkim odkrili doslej največji deblak v Sloveniji. Foto: David Badovinac

[close]

p. 14

14 Fokus Cankarjevi štruklji skupaj s planiko naša prva zavarovana rastlina, je tudi v Smrečju, v drugem, više ležečem delu vasi. Po tem dišečem cvetu je prevzelo ime tudi Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Tokrat smo vam predstavili le delček zanimivosti našega kraja. Če bo priložnost, vas bomo povabili še kam. Pridite. Po tisti »cesarski cesti« se pripeljite in poglejte Vrhniki, prečudnemu kraju v obraz.  Mirjam Suhadolnik, TD Blagajana Vrhnika, s sodelavci Cankarjevi štruklji in seveda – kava A ko se spet spustite v dolino čez Kuren in Staro Vrhniko ter morda prekolesarite Barje, se vam bo zahotelo slastnih štrukljev s suhimi sli­ vami. Še en spomin na velikega pisatelja. Štruklji kot glavna jed ali sladica teknejo še tako zahtevnemu sladokuscu. Z njimi vam bodo postregli v več vrhniških gostilnah. V gostilni Bajc pa vam bodo v sobi, preurejeni v Cankarjev kotiček, poleg štrukljev postregli še s skodelico Cankarjeve kave in piškot v obliki njegovih brkov. Samo še v Podlipo moramo! Z avtom, peš ali s kolesom, v prelepo, zeleno dolino, bogato z naravno in kulturno dediščino, s starim Kovtrovim mli­ nom, ki se še vrti, s cerkvico iz 16. stoletja in vaško gostilno Jurca, kjer si boste ob domači hrani privoščili tudi izjemno doživetje z vrtljivo mizo. Od prve pisne omembe Podlipe mineva 750 let. Lani ji je Turistično društvo Blagajana podelilo priznanje blagajana za najlepšo KS (Podlipa-Smrečje). Rastišče blagajane, ki je bila odkrita leta 1837 in je Izbor prireditev TD Blagajana Vrhnika Premagaj zmaja, reši zlato runo – lutkovna etnološka delavnica, katere namen je predstaviti krajevne zgodbe in bogato naravno in kulturno dediščino območja na izvirnih lokacijah (letos je bila junija). Tu smo doma – prireditev (letos je bila osma zapored, junija), s kate­ ro želijo občanom predstaviti delo in dejavnosti društev, organizacij in različnih posameznikov z vrhniškega območja. Vse za vrt in dom – sejem, ki občane spodbuja k skrbi za lepo zunan­ jost in okolico hiš; je tudi napovednik akcije ocenjevanja urejenosti okolja, ki se konča septembra s podelitvijo blagajan. Tako se na Vrh­ niki tudi vključujejo v akcijo TZS Moja dežela, lepa in gostoljubna. TD Škofja Loka Po poteh starodavne lepotice Ob sotočju Selške in Poljanske Sore, med Sorškim poljem in Škofjeloškim hribovjem, je zraslo srednjeveško mesto, nad katerim še danes bedi mogočen grad. Skozi stoletja se je imenovalo Lonca, Loka, Lak in Bischoflack ter nazadnje: Škofja Loka. Mesto, ki so ga v 14. stoletju zaradi varnosti obdali z obzidjem, je leta 1511 doletel močan potres in ga skoraj v celoti porušil. K sreči je mestni upravljavec, freisinški škof Filip, mesto obnovil in kot takšno še zmeraj spada med najbolje ohranjene primere bogate stavbne dediščine v Sloveniji. V nadaljevanju vam predstavljamo nekatere zanimivosti Škofje Loke in namige za izlete po mestu in njegovi okolici. vaštvo, izdelovanje umetnega cvetja in druge. Krožna Pot treh gradov nam razkrije poseben del loške zgodovine, njene kulturne in naravne dediščine. Začnemo jo ob predstavitveni tabli pri vhodu na Loški grad. Od tod naprej nas vodi podoba srednjeveškega paža, simbola poti. Ob obzidju po približno sto metrih pridemo do skale s simbolom poti, ki nas usmeri levo v hrib. Po krajšem vzponu zagledamo ruševine Stol­ pa na Kranclju, nekoč mogočne utrdbe. Pot nadaljujemo čez Štajngrof, navzdol do table s prikazi vrhov in mimo kmetije Pri Grebe­ narju, v bližini katere sta Marijino in Migutovo brezno. Skozi križpotje naravnost nas pot pripelje do gozdne meje, kjer je spomenik ute­ meljitelju loškega turizma Slavku Flisu. Že leta 1895 je na tej trasi začel urejati sprehajalno pot. Pečat Škofje Loke (Sigillum Civitatis Lok) V Škofji Loki poznajo pripovedko, po kateri naj bi prvi zemljiški gospod Abraham, doma z Bavarskega, s svojim služabnikom zamorcem po­ toval po Poljanski dolini. Ko sta hodila skozi temno hosto, sta naletela na velikanskega medveda. Knez Abraham je obstal, zamorec pa je potegnil lok in medveda pokončal. Ko sta se vrnila na Loški grad, je Abraham ukazal, naj v zahvalo v grb naslikajo glavo njegovega rešitelja. Tematska pot: Pot treh gradov Čas hoje: 2 uri, manj zahtevna pot Pot treh gradov je tesno povezana z letnico 1511, ko je Škofjo Loko prizadel najmočnejši potres v njeni zgodovini. Tudi gradovi so bili močno prizadeti, obnovili pa so le Loški grad,. V njem so obiskoval­ cem na ogled številne muzejske zbirke, med njimi ena najbogatejših etnoloških zbirk na Slovenskem. Ta predstavlja obrti, ki so bile nekoč zelo razvite na Škofjeloškem: izdelovanje malega loškega kruhka, kle­ kljarstvo, klobučarstvo, glavnikarstvo, platnarstvo, barvarstvo, ko­ Lipov list - Avgust 2015 Top 10 turističnih privlačnosti Škofje Loke Staro mestno jedro, Loški muzej, Nacetova hiša v Puštalu, cerkev v Crngrobu, Pot treh gradov, Pot v Puštal, Škofjeloški pasijon, Planin­ ski dom na Lubniku, mali loški kruhek, Tek štirih mostov

[close]

p. 15

15 Fokus Foto: Matej Vranič/arhiv STO Škofjeloška veduta – staro mesto z gradom Od tod teče pot po gozdu do prevala Kobila, kjer nas podoba paža usmeri desno proti gradu Divja Loka. Približno po četrturni hoji skozi vejevje ugledamo razvaline Starega gradu ali Divje Loke. Grad je bil postavljen na strmo pobočje Lubnika, kjer je imel odlično naravno zaščito. Zadnji del poti nadaljujemo po nekoliko daljši, vendar primernejši poti, ki se za gradom blago spušča desno v Vincarško grapo. Od naselja Vincarje sledimo cesti po desnem bregu Selške Sore, ki nas kmalu pripelje nazaj v mestno jedro. Preden se podate na pot, pa priporočamo obisk TD Škofja Loka zaradi natančnejšega opisa poti in prevzema tematskega prospekta. Planinska pot na Lubnik (1025 metrov) Čas hoje: 2 uri, srednje zahtevna Markirana pot se prav tako začne pri Loškem gradu, od koder pot vodi čez Kobilo, skozi vas Gabrovo na vrh Lubnika, kjer si lahko v domu privoščite okrepčilo. Od tod se razprostira lep razgled na okoliške vršace Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank. Kolesarji pa se lahko iz mesta napotite proti Poljanski dolini, kjer po približno dveh kilometrih v Podpulfrci zavijete desno na Blegoško cesto do vasi Breznica. Asfaltirana cesta se začne kmalu zložno vzpenjati, tako da dosežete sedlo med Selško in Poljansko dolino Različni dogodki poživljajo mesto (800 metrov). Pot je med kolesarji zelo priljubljena, saj je pravšnja za nabiranje kondicije, postanek v okrepčevalnici Pri Nacetu pa se prileže tudi zaradi druženja. Od tod se lahko na vrh Lubnika odpravi­ mo peš. Če pa se od kolesa ne želite ločiti in je pred vami še lep dan, nadaljujte po Blegoški cesti do Starega vrha ali naprej do Blegoša, od koder se lahko spustite in vrnete po Poljanski ali po Selški dolini. Loški kulinarični recepti Loška medla Ko 1,5 l slane vode zavre, zakuhamo 5 pesti oprane prosene kaše. Napol kuhani kaši prilijemo tekoč podmet iz 5 zvrhanih žlic bele ali ajdove moke in vode. Kuhamo še okoli 20 minut. Zabelimo jo z 10 dkg surovega masla ali mastjo. Če skuhamo gosto medlo, vrh katere z žlico naredimo vdolbinico za raztopljeno maslo, se taka medla imenuje poštengana medla. Loška smojka 10 manjših repic olupimo, na vrhu izdolbemo in napolnimo s proseno kašo in zaseko. Repice zložimo v glinasti lonec in jih do polovice zalijemo z vročo slano vodo. Jed napol kuhamo in napol pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija približno dve uri, to je odvisno od debeline repic. Zunanjščina repic se pri pečenju rahlo osmodi, zato se imenuje smojka. Postrežemo jo v posodi, v kateri se je skuhala, zraven ponudimo ržen kruh. TD Škofja Loka V Turističnem društvu Škofja Loka vam pripravimo zanimiv program ogledov po mestu in okolici. Bogata zgodovina in kultura mesta vas očarata, podeželje pa vam postreže z bogatimi lokalnimi okusi. Jesenski čas je pravšnji za »pokušnjo« tisočletnega mesta. Društvo, ki ima svojo pisarno in trgovino v središču mesta, je bogato založeno s prospekti, spominki, zemljevidi in izdelki DUO. Organizira­ mo tudi številne turistične prireditve, kot so Historial, Pisana Loka in festival Beli december, ter sodelujemo pri Škofjeloškem pasijonu, Pokalu Loka in drugje. Številne trgovske stojnice in prireditvene odre pa tržimo tudi po drugih krajih.  Besedilo in foto: Marko Pleško Turistično društvo Škofja Loka-TIC Mestni trg 7, 4220 Škofja Loka, Telefon: 04 512 02 68 E-pošta: td-skofja.loka@siol.net Spletna stran: www.skofjaloka.info Lipov list - Avgust 2015 Foto: J. Skok/arhiv STO

[close]

Comments

no comments yet