Zgodbe turizma

 

Embed or link this publication

Description

Zgodbe turizma

Popular Pages


p. 1

zgodbe turizma Zgodbe turizma 2015

[close]

p. 2

Ste si zaželeli nekaj novega, posebnega? Na Mercatorjevih policah vas čaka nov kruh, ki so ga mojstri peki zamesili brez kvasa. Pripravljen je iz pšenične, ržene, ajdove in koruzne moke ter obilice ovsenih kosmičev, sezama, sončničnih semen, lanu in drobljenih bučnih semen. Bogato aromo okusov poveže dodano kislo testo, ki daje kruhu svežino in dolgo obstojnost. Sredica je polna semen in sočna, skorjica pa rustikalna in rjavo zapečena. Dovolite si okusiti nekaj drugačnega.

[close]

p. 3

Kazalo zgodbe turizma Resnični svet je sestavljen iz zgodb 5 29. festival Turizmu pomaga lastna glava Ko ovcam postane dolgčas Obudimo grajsko gospodično Po poti z ribniško deklico Ko legenda postane resničnost … »N-zgodba« Z geolovom do skritih zakladov Wca z Bca Sladkosti v Zlatorogovem kraljestvu Do zaklada vseh sladkosti Po poteh bajeslovnih bitij Laški Perkmandeljci Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka Pod Ermanovcem in Bevkovim vrhom so nekoč … Podzemna vasica Nebo nad Ženavljami Detektivka po bohinjsko Odpri vrata lev kamniti … Venček zgodb z Moravšega Škrat Prestko vabi v muzej Kvatra – zgodba o izpolnjenih željah Tako dober, da bi ga kar ukradel! Klačimo s Pückami Zigijeva srednjeveška dogodivščina Solinarske štorije Skodelica čaja ali … Po poteh slatinskih legend Zv’t izvir, v iskanju zlatega studenca Škratek Krofek Pripoved o Lanu in oberlosu Povodni mož vabi 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 66 3

[close]

p. 4

12. festival Več znanja za več turizma Zgodba o uspehu Legenda o Prokletoj Jerini Iščemo Soškega zmaja Lasa pur dir Vukov Tršić Dan Brkonje Čeljustnika Gorjanski škrat v Ragovem logu Idrija po stopinjah Napoleona in Emilije Gde je Srbin – tamo je i Slava! 72 74 76 78 80 82 84 86 88 Moj planet tekmuje Razgled s ceste, ki vodi na prelaz Vršič. Še preden smo prestopili prag osnovne šole, so nam pripovedovali zgodbe o kralju Matjažu, Miklovi Zali, lepem Janičarju, Juriju Kozjaku, Petru Klepcu, Martinu Krpanu in mnogo drugih. Nekateri med njimi so postali osrednji liki v romanih, povestih in pesmih slovenskih literatov. Poleg njih pa je še veliko več tistih, ki so se ohranili v spominu ljudi. Z njimi se ponašajo vsa starejša slovenska mesta, vasi, doline, kraške jame, pašne planine, posamezni hribi in celo gore. Če pobrskamo po preteklosti, hitro ugotovimo, da imajo mnogi legendarni junaki svoj izvor v predrimski dobi. V Ljubljani in na Vrhniki se je najbolj ohranil mit o Jazonu ter njegovih Argonavtih, na Gorenjskem pa ajdovska deklica na Prisanku in njeni predniki Ajdi v Bohinju. Nekega zimskega dne … Ajdovska deklica je bila dobrega in usmiljenega srca. Gornike in tovornike je varno vodila skozi snežne zamete v Trento. Če je videla, da so zašli, je zapustila svoje skrivališče pod skalnatimi policami ter pohitela na ride Vršiča, pa naj je sneg še tako močno naletaval. Nekega zimskega dne so se temno sivi oblaki nakopičili nad Prisankom in burja se je krohotala z mrzlim smehom. Snežilo je in sneg je kmalu zametel vse poti. Gamsji trop se je na žvižg starega samca zapodil v dolino in sprožil snežni plaz. Tovorniki, ki so bili namenjeni v Trento in dalje proti sončnemu Primorju, so komaj ušli bobneči smrti. Zameti so bili tolikšni, da bi na tovorni poti zašli, če jim ne bi pomagala prav ajdovska deklica. Gazila je pred njimi visoki sneg ter jim kazala pravo pot. Ko so se tovorniki po dolgih dneh po istih poteh vračali domov, so pod previsno skalo ob vznožju Prisanka pustili vina in kruha za ajdovsko deklico. Tako so jo obdarovali vselej, kadar jim je pomagala, da ni bila nikoli lačna in žejna. FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK Kako do osupljive zgodbe? Naj tvoja pripoved navduši! V prejšnji številki smo namignili, kje vse lahko poiščemo zgodbo. Zdaj se je treba odločiti za glavni motiv in ga razviti v pripoved. Pripravili smo štiri namige, da bo tvoja zgodba navdušila! • Ali poznaš legendarno zgodbo, ki je v vašem kraju precej znana, a komaj verjetna? Opiši tisto, ki je med ljudmi najbolj živa. • So iz tvojega kraja znana junaška dejanja posameznika ali skupine ljudi? Obnovi dogodek iz zgodovine. • So se ohranile pripovedi o bližnjem gradu ali njegovih ruševinah? Zapiši jih! • Ima tvoj domači kraj ali sosednji kraji v njegovi okolici zelo zanimivo ime (še posebej zabavna so ledinska imena)? Npr. Krvavi graben, Turški klanec, Krvavica, Sovinja peč … Skušaj razložiti izvor poimenovanja tako, da bo nastala pripoved. Na eni strani opiši, zakaj je tvoja zgodba posebna, kdo nastopa v njej in kakšno je sporočilo pripovedi. Nad Vršičem je v rebri skalnatega Prisanka ajdovska deklica, ki začudeno strmi proti Trenti. V davnem davnem času je zašla med skale in previsne pečine strmega Prisanka in okamnela v strmi rebri. . Pošast v grbu Ljubljane ni zmaj, temveč lintvern • Razlika med njima je, da lintvern sedi na vseh štirih tacah, zmaj le na zadnjih. Ljubljanski zmaj je povezan z grškim mitom o Jazonu. a, V ljudskih pripovedih so opisana nadnaravn • ljudem naklonjena bitja, kot so vile (gozdne, gorske, vodne), škrati, rojenice in sojenice. Včasih v njih nastopajo manj simpatični povodni, tudi divji, gozdni in še kakšni drugačni možje, pa zmaji in lintverni. V zgodovinskih kronikah naših krajev najdeš • zgodbe o dejanjih legendarnih posameznikov v preteklosti. Ali veš? 38 Franci Novak in Senja Požar Moj planet v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije ILUSTRACIJI: JAKA VUKOTIČ 4

[close]

p. 5

Resnični svet je sestavljen iz zgodb Vse zgodbe so enako pomembne. Modrost v zgodbi visoko izobraženega in vplivnega človeka pogosto ne presega modrosti v zgodbi otroka, in življenje otroka nas lahko nauči prav toliko kot življenje modreca. Včasih so ljudje posedali okoli kuhinjskih miz in si pripovedovali zgodbe – si predajali modrost. Danes tega skoraj ne delamo več. So zato zgodbe umrle? So digitalni mediji in potrošniška družba »zgodbičenje« za vselej postavili v »vitrino« k ostalim muzejskim predmetom? Absolutno ne. Se pa zgodbe v današnjih dneh v večini pripovedujejo drugače – preko družbenih medijev, spletnih portalov in vseh drugih orodij, ki nam jih moderna družba omogoča. In kljub temu, da to pomeni zgolj in samo to, da je tudi »kultura pripovedovanja zgodb« stopila v korak s časom, se včasih radi obrnemo nazaj. K tradiciji. K zgodbam, ki nas povežejo kot posameznike, se nas dotaknejo v kotičku skupne človeškosti, nas prebudijo in znova stkejo skupaj. In prav takšne zgodbe so nam letos pripovedovali mladi iz cele Slovenije v okviru festivalov »Več znanja za več turizma« in »Turizmu pomaga lastna glava«. Vsem tistim, ki smo morda že malce pozabili na to kako pomemben sopotnik v življenju so zgodbe, so mladi ustvarjalci pokazali, da zgodbe niso izumrle. Še več – pokazali so nam, da lahko marsikatero »tradicionalno« zgodbo povedo tudi na moderen način. S trudom, energijo in veliko časovnega vložka so nam na koncu predstavili celovite turistične produkte, ki so jih prepletale nadvse zanimive zgodbe, ki so spet in spet jasno sporočale prav tisto osnovno zgodbo, ki jo starši pripovedujejo svojim otrokom – kdo so, iz kje prihajajo in komu pripadajo. Kot predsednik Mladinskega odbora pri TZS sem izredno vesel, da se mladi s takšno vnemo lotevajo projektov na področju turizma v Sloveniji in s tem skrbijo, da ostajamo v koraku s časom – v koraku z njihovimi idejami. Vseeno pa pomembno vlogo pri ustvarjanju takšnih nalog vselej odigrate tudi njihovi mentorji, ki z ogromno energije in požrtvovalnosti poskrbite, da nas ob pogledu na končne izdelke večina ostane brez besed. Naj zaključim z znanim citatom: »Zgodbe, ki si jih ravnokar prebral, so takšne kot kamni. Zeleni kamni, rumeni kamni, rdeči kamni. Te zgodbe so bile napisane le, da bi označile kak kraj ali pot. Toda brskanje po njih, iskanje skritega diamanta v vsaki od njih je naloga vsakega posameznika.« Te diamante ste nam letos vsekakor jasno pokazali. Hvala. Matic Slabe Mladinski odbor Turistične zveze Slovenije 5

[close]

p. 6

Maribor 3. marec Turistične tržnice po OŠ Ludvika Pliberška Maribor Ko legenda postane resničnost OŠ Jakobski dol Domača kühna Jakobskega dola OŠ Sv. Ana Pripoved o lanu in Oberlosu OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Po zgodbo v bistriški park OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Zgodbe iz Oplotnice OŠ Puconci Podzemna vasica OŠ Fokovci Ko ovcam postane dolgčas Dvojezična OŠ I Lendava Naj vas sprehod po Lendavi vrne v obdobje meščanstva OŠ Turnišče Zgodba Varaša OŠ Miška Kranjca Velika Polana Klačimo s Pückami OŠ Beltinci Kvatra - zgodba o izpolnjenih željah OŠ Odranci Pozvačinova zgodba/pot OŠ Veržej Leščeček OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Mrzli veter s severa med jurjovškimi očaki OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova N - zgodba OŠ Dobrna Iz Anine črne kuhinje OŠ Vransko - Tabor Ko zgodba postane resničnost OŠ Polzela V zgodovini skrite legende OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Krtek Ligi na potepu po Šaleški dolini OŠ Mozirje Pust v Mozirju OŠ Nazarje Po poteh bajeslovnih bitij OŠ Radlje ob Dravi Zigijeva srednjeveška dogodivščina OŠ Neznanih talcev Dravograd Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Naravoslovno - matematična učna pot OŠ Milojke Štrukelj Noba Gorica Zgodba o letenju OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Z nami v nebo OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, POŠ Breginj Tako dober, da bi ga kar ukradel OŠ Bovec Dobrodošli v deželi bovškega sira in bovške ovce OŠ Čepovan Grandov sejem v Čepovanu OŠ Otlica Gora dežela najlepših zgodb OŠ Col Nekoč je živel Anton Smrdel Lepodišec OŠ Spodnja Idrija Bajke, smerokazi časa OŠ Dornberk Zgodbe Lešandrink OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen V senci murve kamni pripovedujejo … OŠ Pivka Zgodbe iz Krpanove dežele OŠ Sečovlje Solinarske štorije OŠ Olge Meglič Ptuj Parzival in sveti Gral OŠ Ljudski vrt Ptuj Sprehod skozi ptujske zgodbe OŠ Sveti Tomaž Ko iz črne kuhinje domača hrana zadiši OŠ Središče ob Dravi Središka rimska vila OŠ Hajdina Gandinov festival OŠ Antona Ingoliča, POŠ Zg. Polskava Z geolovom do skritih zgodb OŠ Gustava Šiliha Laporje Zgodba o štorklji in skritem zakladu OŠ Anice Černejeve Makole Zgodbe Makol OŠ Borisa Kidriča Zgodba o vojaških bolnicah v Sterntalu v času 1. svetovne vojne OŠ Cirkovce Cirkovške poti OŠ Antona Ingoliča, Podružnica Pragersko Po poti z ribniško deklico OŠ Gornji Petrovci Nebo nad Ženavljami OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč Mir na peč’? BZZZ, BZZZ, nič več! OŠ Raka Zaljubljena grofična OŠ Šentjernej Skodelica čaja ali … OŠ Jožeta Gorjupa Kostajevica na Krki Kako je nastal kostanjeviški samostan Velenje 10. marec Koper 17. marec Ptuj 24. marec Novo mesto 26. marec 6

[close]

p. 7

Mercatorjevih centrih Ljubljana 31. marec OŠ Podbočje Odpri vrata lev kamniti OŠ Mirana Jarca Črnomelj Škrat Prestko vabi v muzej OŠ Stari trg ob Kolpi Eko vasica - Rinčica OŠ Žužemberk Za grajskimi zidovi OŠ Fara Zgodba o Nežici OŠ Danile Kumar Ljubljana Nekoč je bila Emona OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana Emončkove zgodbe OŠ Spodnja Šiška Ljubljana Zaplešimo v Ljubljani - Po sledeh Povodnega moža OŠ Preska, POŠ Topol Po poti suhih hrušk OŠ Janka Kersnika Brdo Trojanski škratki OŠ Venclja Perka Domžale Slamnikarske zgodbe OŠ Marije Vere Kamnik V naravo na odštekano predstavo OŠ Jurija Vege Moravče Venček zgodb z Moravškega OŠ Škofljica Zgodba o laniškem lanu OŠ Stična, Podružnična šola Krka V deželi netopirja podkovnjaka, človeške ribice in krške postrvi - v deželi bitja Krka OŠ Dobrova Po poti dobrovskih legend OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Mojster Grom in njegovi pirhi OŠ Naklo Rokovnjači in kriva jelka nekoč in danes OŠ Šenčur Legenda + zabava = Hudičev boršt OŠ Poljane, POŠ Javorje Podblegaška vasica OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, POŠ Sovodenj Pod Ermanovcem in Bevkovim vrhom so nekoč … OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica Pretrška bovha OŠ Gorje Čebelarske zgodbe Gorij OŠ F. S. Finžgarja Lesce Leška sestavljanka OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Detektivka po bohinjsko OŠ Koroška Bela Jesenice V objemu skrivnostnih ključavnic OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Čudežne ognjene krogle OŠ Toneta Čufarja Jesenice Poiščimo jamskega škratka Bergmandeljca OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora Sladkosti v zlatorogovem kraljestvu OŠ Križe Oživimo začarano gospodično OŠ Vodice Čudežna presta OŠ Šmartno v Tuhinju Zv’t izvir OŠ Ivana Kavčiča Izlake Prebudimo okamenelo nevesto OŠ Tončke Čeč Trbovlje Zgodbe knapov OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Perkmandeljc in Rozi kuhata JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Zgodbe iz splavarskega življenja OŠ Lava Zgodbe našega mesta OŠ Loče Legenda o školjkah iz Votle peči OŠ Dramlje Legenda o nastanku cerkve sveta Uršula v Dramljah ter iskanje skritih škratov OŠ Dobje Želodkove zgodbe JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina Po poteh slatinskih legend OŠ Podčetrtek Zgodbe Obsoteljske Micke OŠ Kozje Zaplešimo po poteh kozjanskih zgodb OŠ Lesično Zgodbe pilštanjskega velikana OŠ Slivnica pri Celju Povodni mož vabi OŠ Primoža Trubarja Laško Laški Perkmandeljci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Lintver, zmaj s Stražnika OŠ Braslovče Po poteh Žovneških gospodov Kranj 7. april Celje 14. april 7

[close]

p. 8

ko ovc osnovna šola Fokovci Ko ovcam postane dolgčas zgodbe turizma Na območju Goričkega je kmečka sirarna Gorički raj. Sirarna, ki poleg izdelkov iz kravjega mleka, ponuja tudi izdelke iz ovčjega in kozjega mleka. Zelo nenavadno, saj je reja drobnice na tem območju nepriljubljena. Zgodba o vzroku te nepriljubljenosti je »zavita v meglo«, tako kot gorički pašniki v jesenskem jutru. A če je ne bi bilo, ne bi bilo tudi zgodbe o goričkem jogurtu. Vsi, ki ste bili prepričani, da je jogurt nastal po golem naključju, imate prav, a gorički jogurt je nastal po scenariju, ki ga je pisala prav posebna skupina. Po kašnem? Kdo ga je pisal? Kako se zgodba konča? Za odgovore na vse to je najprej treba poznati začetek zgodbe: Ko ovcam postane dolgčas ali Kako je nastal gorički jogurt Bila sta dva pastira, ki si nikoli nista dala mira. Ponavadi sta vodo pila in drug drugemu koze skrila. Niko prvi pastir je bil in vedno spreten je bil. Drugi pastir bil je Franc, ki je imel prek celi klanc. Na tem klancu so se tudi ovce pasle, jedle, pile in pridno rasle. Ker Niko na Franca jezen je bil, mu je vedno kako ovco skril, kar pa je Franc hitro ugotovil. Zato se je trdno odločil, da mu bo nekaj ušpičil. In tako je začel Franc skrivati Nikove koze in Niko je Francu skrival ovce po bližnji in daljni okolici. Pri domačinih pa se je širila zgodba o lenih pastirjih Niku in Francu, ki ne skrbita za svoje živali, zato jih ves popoldan iščeta po celi okolici, namesto da bi jih pravočasno pomolzla in prodala mleko. Če jima je uspelo živali pravočasno pomolsti, jima je iskanje izgubljenih ovc vzelo toliko časa, da sta po prihodu domov namesto mleka lahko pila le še jogurt in namesto žgancev z mlekom sta si morala omisliti skuto in sir. Ovce in koze pa so uživale v izletih po vinogradih, gozdovih, sadovnjakih in še kje. Na svojih potepanjih so uživale razna zelišča, semena in slastno grozdje, jabolka, slive, gozdne sadeže, menda celo med in čokolado. Včasih so dobrote delile tudi s kravami. Naveličane istega okusa jogurta so začele tekmovati v izdelavi jogurtov z različnimi okusi in dodatki, ki so jih nabrale na svojih potepanjih. Na nek način so tako spodbudile proizvodnjo popularnih mlečnih izdelkov Osnovna šola Fokovci Fokovci 32 9208 Fokovci telefon telefaks e-pošta Avtorji Kaja (02) 544 90 22 (02) 544 90 21 ravnateljica.osmsfo@guest.arnes.si www.os-fokovci.si Baša, Niko Car, Kaja Fartek, Saška Gaal, Denis Gergorec, Franc Lukač, Vanesa Nemet, Tilen Prelič, Maja Vukan Tot, Silvija Sambt Mentorici Sonja 8

[close]

p. 9

cam po z dodatki, zasnovale so celo idejo o zanimivih desertih na osnovi jogurta in skute. Kljub zanimanju za nove proizvode, pa je drobnica še vedno ostala na slabem glasu. Do sprave med pastirjema še vedno ni prišlo, zato so domačini njune koze in ovce še vedno podili iz svojih vinogradov, sadovnjakov, travnikov in gozdov. Govori se, da bi kreacija edinstvenega mlečnega izdelka, ki bi nastal kot celota vseh, ki so kakorkoli bili del te avanture, zgodbo pripeljala do srečnega konca, tj. sprave. Ker je zgodba ostala nedorečena, je to vaša priložnost, da jo pomagate pripeljati do srečnega konca in se zapišete v zgodovino kot rešitelji ugleda goričkih koz in ovc in naredite še raj za njih. Čas 8.00 9.00 10.15 11.00 11.20 12.20 13.00 13.15 14.15 14.30 Kraj / odpiralni čas TIC Moravske toplice A: Kančevci (pašnik) Kančevci (pašnik) B: Moravske toplice – turistična kmetija Flisar Odp. Čas: vikendi (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah 11.00–22.00) C: Suhi vrh – Vinotoč Passero Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah 11.00–22.00) D: Vučja Gomila (igrišče) E: Selo – sadjarstvo Letina Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah/nedeljah 12.00–16.00) Selo – (gostilna) F: Berkovci – Česarov mlin Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah 10.00–18.00) G: Ivanjševci – Čebelarstvo Kozic Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah 12.00–16.00) H: Ratkovci (sirarna in kulinarično jedro) Odp. Čas: (petek, sobota / nedelja 13.00–17.00) Aktivnost Začetek potepanja Kolesarjenje do Kančevcev (smer MT–Sebeborci–Andrejci–Kančevci Uvod s predstavitvijo zgodbe Postanek na pašnikov ob čredi (naloga 1) Okrepčilo (in predstavitev kmetije) (Naloga 2) Čokolada za energijo (in predstavitev dejavnosti) (Naloga 3) Odigra se pandolo Jabolko za popotnico (in predstavitev dejavnosti) (naloga 4) Kosilo (kulinarično doživetje na osnovi izdelkov iz mleka) Velnes po domače(ob ogledu mlina): Kopel za noge (naloga 5) Joga v naravi Prileže se nekaj sladkega (naloga 6) Zaključek zgodbe: Ustvarjanje sladice v kozarcu na osnovi nabranih sestavin (naloga 7) Moja video zgodba Predstavitev ponudnikov domače kulinarike in obrti Na poti dobiš zloženko Jogurtov napitek 2dl domačega grozdnega soka Tablico domače čokolade Igro 1/2 kg jabolk Kosilo Kopel za utrujene noge, ogled mlina Vadbo joge 120g medu Sestavine za sladico, ki jo ustvariš sam Vsak konec Moravske Toplice tedna od tržnica 17.00 naprej Naloga 1: Posnemi fotografijo z začudenjem na obrazu (kam so izginile živali?) in v ozadju morajo biti koze/ovce. Naloga 2: Naredite selfie tako da bo ponazarjal koko slastno oz. okusno je grozdje oz. izdelki iz grozdja. Na fotografij naj bosta vsaj dve osebi. Naloga 3: Naredite selfie tako da bo ponazarjal poseben okus čokolade tj.˝okus po Prekmurju˝. Na tej fotografiji naj bo vidna vsaj ena oseba/popotnik. Naloga 4: Posnemi fotografijo tako, da se bo videlo, kako nekdo iz vode jemlje jabolko z usti, naj se vidi zmagoslavje ob uspehu. Naloga 5: Posnemi selfie tako, da se bo videlo kako doživljate servis za telo: noge počivajo in uživajo. Naloga 6: Posnemi fotografijo/ selfie tako, da bosta na njem vsaj dve osebi in naj se vidi zabavni del igre Ugani vrsto medu. Naloga 7: Posnemite selfie kako jeste sladico, ki ste jo sami naredili. Slika naj bo zabavna in z njo poskusite prikazati okusnost vaše kreacije. Pri selfiju sodelujte vsi! 9

[close]

p. 10

obudi osnovna šola Križe Obudimo grajsko gospodično Tržič vsi poznamo po čevljih in z dobrimi čevlji lahko obiščete tudi srednjeveški grad Gutenberg (Hudi grad) nad Bistrico pri Tržiču. Nekoč so tam živeli Lambergarji, o čemer pričajo njegovi ostanki. Na gradu je še vedno skrita zakleta grajska gospodična, ki čuva svoj zaklad in čaka, da jo rešite. Namig je skrit v spodnji zgodbi. zgodbe turizma V Hudem gradu sta nekoč živela graščak Jurij in graščakinja Neža, ki sta bila zelo verna. Imela sta hčerko edinko. Neki TRŽIČAN jo je opisal s stavkom: »Lepa je bila kot gavtroža, skopa pa tako, da še satanu ni privoščila vrvi, da bi se obesil.« Nekega dne se je gradu bližal sovražnik. Grajski so imeli že vse pripravljeno za beg, le grajske gospodične ni bilo nikjer. Iskali so jo povsod, nazadnje pa so jo našli v kleti, sedela je na svoji železni skrinji. Zaradi njene skoposti se ni mogla ločiti od svojega zaklada in bežati pred sovražnikom. Lastni oče jo je preklel in nemudoma se je spremenila v kačo. Sovražnik je grad sežgal in ga spremenil v kup razvalin. Minilo je več stoletij in ljudje so žalostno usodo gradu sčasoma pozabili. Nekega dne pa je mimo stopnic šel fant, ki je pasel živino. Radovednost ga je gnala in odšel je v temne prostore grajske kleti. Nato pa je zagledal na skrinji sedeti čudno pošast, napol ženska, napol kača. Fant se je prikazni ustrašil. Ta pa ga je nagovorila in mu rekla, naj odreže trikrat po tri šibe in z njimi naj pride sredi noči na ta kraj in naj z vsako šibo trikrat močno udari po prikazni. Po tretjem udarcu s tretjo šibo bo rešena. Fant je naredil vse, kar mu je naročila in se ob polnoči vrnil na omenjen prostor. Ko jo je udaril s prvo, je močno zasikala, v drugo pa je zarjovela kot živina. V tretje se je zapodila za njim, a je bil njegov pohlep po denarju večji kot strah pred prikaznijo, tako je začel še z drugo skupino šib in naposled tudi s tretjo. Preden je udaril tretjič, je odbila polnoč in prikazen je vzdihnila »PREPOZNO!!!« Močno je zaječala in se je od grajskih vrat odtrgala skala, na kateri naj bi zraslo mogočno drevo. Iz tega drevesa bodo urezali deske in naredili zibelko dečku, ki bo zakleto grajsko hčer rešil prekletstva. Ker zaklete grajske gospodične nismo uspeli rešiti, vas vabimo, da obiščete grad Gutenberg in se nam pridružite na prireditvah in srednjeveškem dnevu. Osnovna šola Križe Cesta Kokrškega odreda 16 4294 Križe telefon telefaks e-pošta Člani turističnega krožka Štefan (04) 59 51 100 (04) 59 51 110 tajnistvo@oskrize.si www.oskrize.si Terziev, Katarina Zaletel, Sara Doles, Ana Dolžan, Kaja Novković, Lina Mešič, Anja Klančnik, Žan Ribnikar, Kristjan Pintarič, Maja Ribnikar, Žan Zupan, Neja Čadež, Hana Doles, Eva Maja Pešak, Nik Poljanc, Blaž Teran in Jaka Bodlaj Potočnik in Katja Konjar Ravnateljica Erna Meglič Mentorici Betka 10

[close]

p. 11

imo gra Aktivnost program – prireditev skriti zaklad srednjeveški plesi srednjeveški denar oglejmo si grad kovanje izdelkov arheološke delavnice 17.00–19.00 Na grajskem dvorišču 17.00–19.00 viteške igre 17.00–19.00 postani vitez in princesa ves čas prireditve dvorni norčki ves čas prireditve domače živali za otoke (ovce, koze, kokoši …) Čas 16.30 17.00–19.00 17.00–19.00 17.00–19.00 17.00–19.00 17.00–19.00 Vodja delavnice turistični krožek OŠ Križe, Tržiški muzej, KS Bistrica turistični krožek OŠ Križe Tržiški muzej Tržiški muzej Rok Bremec društvo Ampus skupina Stik Tržiški muzej Tržiški muzej turistični krožek OŠ Križe turistični krožek OŠ Križe 11

[close]

p. 12

zgodb osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko Po poti z ribniško deklico Legenda o pragerski ribniški deklici Nekega dne je na obali ribnika ribaril mlad ribič. Ujel je veliko rib in medtem ko jih je čistil, se je globoko urezal. Celotno dlan mu je prestrelila huda bolečina. Deklica je začutila, da se nekaj dogaja, zato je priplavala k njemu. Prosil jo je, naj mu pomaga. Pripravila mu je prevezo iz gline. Glina je delovala čudežno. Pozdravila ga je takoj. zgodbe Presenečen nad sposobnostmi ribniške deklice, se ji je ribič hvaležno zahvalil. Vprašal jo turizma je, kaj ji lahko ponudi v zameno. Deklici ni bilo treba razmišljati. Vedela je, kaj potrebuje. Potrebovala je prijatelja. Ribič je obljubil, da se bo vrnil. Minevale so ure, dnevi, meseci, njega pa ni bilo nazaj. Osamljena deklica ga je pričakovala in se spraševala zakaj ne pride. Minila so leta. Deklica je bila vse bolj in bolj osamljena. Ljudje so se je izogibali ne glede na to, da jim je bila pripravljena pomagati. Niso vedeli. Živeli so v strahu pred njo. Nepotrebnem strahu. Vsako jutro, ko si je ob sončnem vzhodu na obali česala in pletla lase, so ji po obrazu tekle solze, solze žalosti in osamljenosti. V njej je bilo toliko ljubezni, toliko veselja, toliko sreče, ki pa je ni mogla nikomur dati. Nekega dne pa se je zopet prikazal ribič. Ribaril je, da bi nahranil svojo družino. Pozabil je na obljubo, ki jo je dal ribniški deklici. Prišla je k njemu, prikazala se mu je. V trenutku, ko jo je zagledal, se je zavedel, kaj ji dolguje. Bilo mu je žal, bilo ga je sram, da je pozabil. Opravičil se ji je in ji obljubil, da bo odslej prihajal vsak dan. Tokrat je obljubo držal. Deklica in ribič sta se spoprijateljila. Veliko dni sta preživela skupaj. Ona ni bila več osamljena, on pa je našel nekaj, kar je rad počel. Rad je bil z njo. Skupaj sta se smejala, se pogovarjala pozno v noč, pod milim nebom, si zaupala skrivnosti. Skupaj sta bila srečna. Vedno bolj pa se je zdelo, da deklico nekaj teži. Ribič jo je vprašal, kaj je narobe. Povedala mu je svojo zgodbo. Rodila se je v revni, vendar srečni družini na Pragerskem. Odraščala je ob podpori in ljubezni staršev. Oboževala je naravo. Nenehno je hodila v gozd, kjer je opazovala in poslušala ptice, se igrala s sončnimi žarki, prepevala… Bila je zaljubljena v svet. Znala je ceniti majhne stvari. Oboževala je vonj kruha iz vaške pekarne. Ko se je sprehajala mimo nje, v lepih sončnih dneh, se je zavedala, kako srečna je lahko, da ima ljubezen, da ima družino, da je svobodna. Veliko časa je preživela na železniški postaji in opazovala vlake. Prevzelo jo je dejstvo, koliko ljudi potuje, prav v tem trenutku. Koliko ljudi živi, prav v tem trenutku. Želela je spoznati njihove zgodbe, želela je spoznati svet. Njenega brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko ji je umrla mama. Takrat je razpadlo vse, v kar je Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko Pionirska ulica 13 2331 Pragersko telefon e-pošta Avtorji Katarina (02) 80 33 160 pragersko-osaisp@guest.arnes.si www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx Auer, 9.c, Alen Granda, 9.c, Luka Godec, 9.c, Lina Jenšac, 7.c, Dominik Kreslin, 7.c, Gašper Peršuh, 7.c, Zoja Malec, 6.c, Jakob Mlakar, 6.c, Matic Peršuh, 6.c, Šetar, prof. RP, in Breda Gril, prof. RP Mentorici Marjetka 12

[close]

p. 13

ba o usp Program Sprejem in Učenci in njihovi spremljevalci, ki se bodo udeležili športno naravoslovnega dobrodošlica pred dne, bodo prispeli pred železniško postajo ob 8.30, kjer jih bo pričakala in železniško postajo sprejela Ribniška deklica in predstavila kratko zgodovino kraja. Ribniška deklica jih nato odpelje do lokomotive in vagona, ki stojita v bližini železniške postaje. 9.00–9.30 Ogled lokomotive, Pri lokomotivi pričaka udeležence g. Milan Lah, krajevni turistični vodnik vagona in vodnega in prisotne seznani z zgodovine železnice na Pragerskem. Udeleženci si stolpa ogledajo lokomotivo – „katico“ – ter notranjost muzejskega potniškega vagona in Vodni stolp, v katerem je stalna razstava fosilov zbiratelja Franca Pajtlerja in razstava železniških eksponatov. Ribniška deklica pospremi obiskovalce k ribniku. 9.30–10.30 Ogled rastlinstva Ob razlagi g. Romana Hergana udeleženci spoznajo in si ogledajo rastline in živalstva v in živali v ribniku. Po razlagi učencijo rešijo delovni list, ki ga pripravi g. ribniku in ob Hergan. njem Ogled se zaključi ob skulpturi Ribniške deklice. 10.30–11.00 Malica na klopeh ob ribniku in na igrišču 11.00–12.30 Delavnice Po malici se obiskovalci razdelijo v tri skupine in se udeležijo delavnic. Prvo delavnico vodijo učenci turističnega krožka in Ribniška deklica. Drugo delavnico vodi ribič Ribiške sekcije Pragersko g. Mitja Koren, tretjo športni pedagog naše šole David Lešnik. Vsaka delavnica traja 30 minut. Vsi obiskovalci se menjaje udeležijo vseh treh delavnic. 13.00 Ogled filma in zaključek 8.30–9.00 verjela. Nič več ni hodila v gozd, nič več ni prepevala. Nebo so preplavili oblaki. Oče se je po mamini smrti začel vdajati pijači. Človek, ki jo je oboževal najbolj na svetu, je izginil. Denarja nista imela. Bilo je težko. V šoli se ni več igrala s svojimi sošolci. Z njimi ni spregovorila niti besede več. Igrala se je s koščkom gline, ki ga je našla med maminimi stvarmi. Edina njena stvar, ki jo je lahko obdržala. Ostalo sta z očetom morala prodati. Sošolci so se začeli norčevati iz nje. Pravili so, da je čudna, temna, da iz nje žari le negativna energija. Niso vedeli, kaj preživlja. Če je koga razjezila, so jo vrgli v ribnik. Ni ji bilo mar. Ostala je v njem, opazovala labode in plavala vse do večera. Nekega dne, ko se je sprehajala ob ribniku, je odkrila nahajališče gline. Zraven je raslo trnje in opraskala se je na njem. Spotaknila se je in padla v glino. Njene rane so se takoj pozdravile. Odkrila je zdravilno moč gline. Takrat je spoznala, kaj želi početi v življenju. Želela je pomagati ljudem, želela je ostati v naravi, stran od očeta, stran od sošolcev. Stran od jeze, nevoščljivosti, zlobe, malomarnosti. Takrat je postala ribniška deklica. Pognale so ji plavuti, naenkrat je lahko plavala pod vodo. Bila je srečna, da je ribnik postal njen dom, njeno zavetje. Po dolgem času se je spet počutila svobodno, zares svobodno. Ko mu je deklica zaupala svojo zgodbo, ribič sprva ni razumel, zakaj je nesrečna, ampak takoj mu je povedala, da je ribniška deklica postala tudi zato, ker je želela pomagati ljudem, želela jih je zdraviti. Ljudje pa so se je bali, niso ji zaupala. Predstavljali so si jo kot ribniško pošast. Morda zaradi sovražnih zgodb, ki so se širile o njej. Morda zato, ker so ji zavidali njeno lepoto, niso verjeli, da je resnična. Ribič ji je obljubil, da ji bo pomagal. Začel je širiti govorice o sposobnostih ribniške deklice. Povedal je ljudem, kako je pozdravila njega. Prepričal jih je. Vedno več ljudi je prihajalo k njej. Deklica je bila vedno bolj srečna. Pozdravila je ogromno ljudi, nekatere celo rešila smrti. Od tedaj ni več veljala za pošast, ampak za dobro bitje. Prebivalci Pragerskega so ji bili tako hvaležni, da so ji v spomin postavili kip. Še danes stoji tam, zraven ribnika. Nihče ne ve, če deklica še živi, vendar pa še zdaj krožijo govorice o čudežno pozdravljenih ranah in rešenih življenjih. Ob zgodbi Ribniške deklice bodo učenci preživeli zanimiv dopoldan, v katerem bodo spoznali zgodovino železnice, življenje v ribniku in ob njem ter se sprostili ob športnih aktivnostih, ki jih nudi prostor ob ribniku. Verjamemo, da boste kdaj obiskali naš kraj tudi odrasli. Nikar se ne pozabite ustaviti ob ribniku, se zamisliti ob kipu Ribniške deklice ter se spomniti njene zgodbe. Po zgodbi smo posneli tudi film, katerega si lahko ogledate na spletni strani naše šole. 13

[close]

p. 14

ko leg osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor Ko legenda postane resničnost … zgodbe turizma Pekrsko gorco poznajo vsi Radvanjčani in Mariborčani, a le malo ljudi ve, kako je nastala in naš cilj je bil, da to legendo obudimo in jo predstavimo ljudem. Za obisk le-te ne potrebujemo ničesar, razen primerne obutve in dobre volje. In seveda kakšnega dobrega programa, ki smo si ga zamislili mi. Seveda pa nismo pozabili na drugačne med nami in tudi zanje pripravili prav posebne programe. Naj se legenda začne… V davnih časih je Pohorje tudi ljudem v dolini prinašalo obilo bogastva. Po Dravi so pluli splavi in težko otovorjene šajke. Dolinci, še posebej Mariborčani, so obogateli, a pri tem so postajali vse bolj prevzetni. Pozabili so na Boga in vse bolj razuzdano živeli. Bog je bil nad Mariborčani bolj in bolj razočaran, nekega dne pa mu je bilo vsega dovolj in na prošnje hudiča je za en dan predal oblast nad mestom peklenščku, ki je hrepenel po grešnih dušah. Čeprav so Sveti trije kralji, Bolfenk in Marija milo prosili Boga, naj Mariborčanom prizanese, si ta ni premislil. Tako je hudič imel oblast nad mestom vse do polnoči. Peklenski poglavar se ni obiral, takoj se je odpravil ter še pred večerom prisopihal do skalovja na Planinki. »Tale vrh odlomim, ga vržem v Dravo tam pri Mariboru in jo zajezim. Hehe-he-he! Vsi Mariborčani bodo utonili, niti eden mi ne uide!« Z obema rokoma je objel skalnati vrh, ga odkrušil in naložil na rame. Zagrmelo in zahreščalo je in celo Pohorje se je zamajalo. A pohorski svetniki niso stali križem rok. Ko so videli, kaj namerava peklenski poglavar, so spustili nanj svoje pomočnike. Od Svetih treh kraljev sem se je pripodil vihar in ulila se je ploha. Voda je naenkrat zalila kotanje po razruti planoti, kjer je prej stal vrh Planinke. Težko je stopal peklenšček s težkim bremenom po gozdovih. Zato si je preložil skalo na drugo ramo in otresel razdrobljeno kamenje s pleč, da so se usuli kupi peska v kotanjo pod Roglo. Pred Klopnim vrhom je zabredel v močvirje in se do kolen pogreznil vanj. Sveti Areh je zavil svoj vrh v tako gosto meglo, da ni videl peklenšček niti svojega nosu, čeprav je bil trde teme vajen. Zato se je, nerodnež, spotaknil ob streho zvonika, da se mu je odkrušil precejšen kos skale in se zapičil v travo. Z vrha Mariborskega Pohorja dol je šlo hitreje, še celo prehitro, kajti sveti Bolfenk mu je poslal od zadaj močan veter. Zadrsal se je navzdol rogač rogati in na Pošteli je padel na zadnjo plat. Tako so ga ustavljale ovire druga za drugo, a bi zagotovo še pred polnočjo prišel do Drave, če ne bi ob vznožju Pohorja stopila predenj Marija. Pojavila se je pred hudičem vsa v sijaju in spregovorila z milim nasmehom: »Rogač rogatin, zaman je tvoj trud! Moje ovire premagaš: tri vrče solz sem naslovila od nedolžnih sirot, tri vrče so jih natočile duše siromakov. Poškropila sem z njimi vse bregove, vse gorice tod naokoli. Le poskusi jih prebresti, jih preskočiti! Ne bo ti uspelo!« Peklenšček je na več mestih poskušal z bregov prodreti do ravnice in naprej do Drave, a zaman. Povsod ga je zadrževal nevidni zid. Zabavno druženje z nami, Ludviki… Varovanci Varstveno delovnega centra Polž in učenci OŠ Ludvika Pliberška Maribor bi se zbrali ob 8:00 na igrišču šole. S seboj bi prinesli svetilke, baterije, lučke ali bakle, saj jih bodo potrebovali za presenečenje. Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor Lackova cesta 4 2000 Maribor telefon telefaks e-pošta Avtorji Zoja (02) 42 12 802 (02) 42 12 812 tajnistvo-ludvika.mb@guest.arnes.si www.ludvik.si Colja, Taja Filipič, Pina Slaček, Domen Šuman, Alex Arko, Stella Arko, Tijana Jamnik, Nika Korže, Blaž Kopčič Višnar, Violeta Škrabl, Nataša Colja Mentorice Ribana 14

[close]

p. 15

genda p Šolske kuharice bi pripravile slastno malico, pri kateri bi upoštevale tudi diete prisotnih. Vsi skupaj bi se oblekli v Ludvikove majice, ki so oranžne barve ter z logotipom, ki smo ga izdelale. Vsak od obiskovalcev Ludvikovega veselega dne bi dobil učenca, ki bi mu služil kot prijatelj, opora in pomoč pri vzpenjanju na vrh Pekrske gorce. V času malice bi se varovanci in učenci, ki bi bili pripravljeni ponuditi pomoč, bolje spoznali in si izmenjali ideje, poklepetali, predstavili dan in kaj več povedali o naši šoli ter njeni zgodovini. Pohod na vrh bi potekal po najlažji poti, imenovani Križev pot. Med hojo bi bili organizirani postanki pri postajah opremljenih s tablami, preko katerih bi se varovanci in obiskovalci na razumljiv način seznanili z legendo Pekrske gorce. Bile bi tudi v Braillovi pisavi. Na vrhu bi potekale razne dejavnosti, kot so športna tekmovanja, na katerih bi se lahko obiskovalci pomerili v športnih spretnostih in kondicijski moči, delavnice, s katerimi bi se varovanci, otroci ter morda celo njihovi starši, dokazali pri estetiki in natančnosti, plesne dejavnosti, kjer bi se obiskovalci organiziranega dne sprostili, se zabavali in si razširili obzorje znanja plesnih veščin. Avtorice bi z pomočjo članov Turističnega podmladka organizirale piknik, kjer bi se Varstveno delovni center Polž tudi predstavil. Ker smo slišale za njihove umetnine in si tudi same ogledale izvrstna dela varovancev samega doma, smo si zamislile, da bi na ta dan tudi oni predstavili svoje talente, na stojnici, imenovani ''Polžek ima talent'', pri kateri bi si obiskovalci Pekrske gorce ali pa samega Ludvikovega veselega dneva lahko ogledali prekrasna dela ljudi s posebnimi potrebami in jih morda celo kupili. Denar bi seveda šel k VDC Polž, ki je zaslužen za razkritje takih talentov. Ob 12:00 bi na vrhu organizirale predstavitev dramske igre, z vsebino legende na duhovit in lahko razumljiv način. Po predstavi bi obiskovalce povabile k pultu za hrano, kjer bi se stregla tradicionalna jed Ludvikov lonec, ki je, po naših izkušnjah, slasten. Prodajali bi tudi Ludvičinke, odlične palačinke! Na tem dnevu oz. pikniku bi avtorice predstavile tudi našo šolsko himno, ki jo je napisal Renato Ribič, oče osmošolke, ki prav tako obiskuje našo šolo. Utrujeni in polni novih spoznanj in idej, bi se ob 17:00, ko že pade mrak, odpravili nazaj, skupaj v dolino. Ampak to še ni vse, sedaj pride na vrsto obljubljeno presenečenje! Pred odhodom v dolino bi se vsi skupaj zbrali in z baklo prižgali ogenj enotnosti, s katerim bi obiskovalcem dali vedeti, da smo vsi enaki, in da sprejemamo različnost ter posebnost. Nato bi se odpravili domov polni novih vtisov, spoznanj in zadovoljstva, da smo naredili nekaj dobrega zase in druge. 15

[close]

Comments

no comments yet