Revija Lipov list 06/2015

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list

Popular Pages


p. 1

 JUNIJ 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju O luksuzno-butični Sloveniji Potepanja Potep po osrčju slovenske Istre Kulinarični kotiček Bohinjska turistična sirarska pot Trendi Foto: Matej Strmčnik Soča Outdoor

[close]

p. 2

THERMANA LAŠKO Pod krovno družbo Thermana d.d., družbo dobrega počutja, smo združili pester nabor storitev, ki nagovarja različne ciljne skupine. Smo terme za vse generacije. S ponudbo prilagojeno potrebam, željam in pričakovanjem posameznika. Izbirate lahko med hotelom Zdravilišče Laško**** z več kot 160-letno tradicijo zdravja in dobrega počutja, kjer smo zdravilno termalno vodo združili z vrhunskim medicinskim znanjem in oblikovali prepoznavne preventivne in rehabilitacijske programe, in hotelom Thermana Park Laško****superior, kjer smo v ambientu sodobne arhitekture celotno filozofijo posvetili vodnim termalnim užitkom in programom sprostitve in razvajanja. V sklopu hotela Thermana Park Laško****superior se nahaja tehnološko moderen in arhitekturno dovršen Kongresni Center. Ugodnosti, ki jih nudimo članom Turistične zveze Slovenija: • 10% popust na bazen ter bazen + savna • 10% na wellness in zdravstvene storitve Ugodnosti veljajo do 31. 12. 2015. Ugodnosti je možno koristiti samo ob predložitvi članske izkaznice TZS, osebnega dokumenta in kartice Thermana cluba. Popust velja na dan koriščenja storitve. Popusti se med sabo izključujejo.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Dravograd UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Matej Knific in Mattej Valenčič o luksuzno-butični Sloveniji 04-06 FOKUS Dravograd, slikovito geografsko središče koroške 10-12 13-15 FOKUS  Turistično društvo Podčetrtek Turistično društvo Dobrna TURIZEM SMO LJUDJE  Andrej Klasinc, novi član UO TZS: »Za okužbo s turizmom ni zdravila« 16-17 TZS  V SLOVENIJI NI DOLGČAS  SKOK K SOSEDOM  Grožnjan, istrsko mestece, ki ohranja svojo umetniško dušo 18-20 21-23 24 POTEPANJA  Potep po manj znani, a čudoviti Hrvaški 25-27 30 32-33 38-39 40-41 NAMIG ZA IZLET  Veliki dolenjski obletnici SLOVENIJA KOLESARI  INOVATIVNO  TURISTIČNI DROBNOGLED  Medvode gosta očarajo s sočnimi anekdotami Pred kratkim sem gledala ameriški dokumentarni film Siti (Fed Up, 2014), ki razgalja razsežnosti vpliva ameriške prehrambne industrije na zdravje otrok. Ali bolje rečeno: ne-zdravje. Strašljiva debelost, ki pri otrocih povzroča vrsto bolezni, za katere ne bi smeli obolevati pri tako rosnih letih, njihov strah pred prezgodnjo smrtjo zaradi njih, nemoč ob neuspešnih shujševalnih poskusih ... Kljub neznosni teži videnega in slišanega se komajda ubraniš olajšanja, ker so razmere v državi, kjer živiš, drugačne. Boljše. V supermarketih še vedno kupuješ solato, ki jo je treba otrebiti. Ob bližnji trgovini je mlekomat s svežim mlekom. Zgolj pet minut potrebuješ od bloka, v katerem živiš, do najbližje kmetije za nakup sezonske zelenjave. Samo do mesta je treba, da se založiš s sadjem iz domačih sadovnjakov. Ali pa imaš svoj vrt in svoje sadno drevje. In tuji obiskovalci iz držav (pre)obilja to opazijo. Se čudijo. So navdušeni. Uživajo v jedeh iz svežih sestavin. Še bolj so navdušeni, če so te jedi lokalne, če zrcalijo identiteto okolja, ki so ga obiskali. Tudi teh jim je v Sloveniji na voljo čedalje več. Skrb za slovensko kulinariko je čedalje bolj jasna in glasna, različne regije in mesta oziroma kraji razvijajo blagovne znamke svoje kulinarike in poudarjajo jedi, ki so značilne za njihove kraje. Domišljija kuharskih šefov pri ustvarjanju jedi iz sestavin z njihovega domačega vrta, bližnjih travnikov in gozdov, rek ... se zdi neskončna. Čedalje več je priljubljenih kulinaričnih festivalov, kjer obiskovalci že sitnarijo zaradi gneče. Ampak prihodnje leto bodo na njih znova razvajali svoje brbončice. Verjamem, da lahko z gotovostjo rečemo, da bi lahko kulinarični oziroma gastronomski turizem v prihodnje postal ena naših ključnih prednosti in priložnosti. Avtentično, lokalno in novo so temeljne smernice za uspešen turistični razvoj gastronomije. Slovenija premore vse to. Dokler si ne bom mogel sneti z računalnika hrane, me tehnologija ne zanima, pravi šaljivi grafit, ki sem ga pred časom odkrila na spletu. Ljudje radi dobro jemo. Tako preprosto je to. In čedalje več je takšnih, ki predvsem zato potujejo. Slovenija bi utegnila biti pravšnja destinacija zanje.  Mateja Gruden urednica 38 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku avgusta. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julij 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si. Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja objavlja tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja. Razpis za tekmovanje je objavljen na www.turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Matej Knific in Mattej Valenčič o luksuzno-butični Sloveniji Ni potrebna srebrnina, da je govor o razkošju Nekdaj se je zdela definicija luksuznega turizma lažja: prva misel je priklicala pred oči razkošje v podobi, denimo slovitega dubajskega hotela Burj Al Arab. Ponudbo, ki jo zmorejo uživati zgolj najpremožnejši. Pa je definicija razkošja res tako ozka? Nikakor, pravita Matej Knific in Mattej Valenčič iz Imperial Luxury Travel Solutions iz Ljubljane, ki ponuja tujim turistom doživetje Slovenije pod blagovno znamko Luxury Slovenia. Razkošna Slovenija, torej. In butična, kakor pridata sogovornika. Kako dolgo že tržite Slovenijo kot destinacijo za luksuznobutične počitnice? Matej Knific: S trženjem luksuzno-butičnega turizma se aktivno ukvarjamo od konca leta 2012. Z Mattejem sva združila njegove do­ tedanje izkušnje s trženjem luksuznega turizma za slovenske goste v tujini in moje s trženjem in odnosi z javnostmi (PR) – v blagovno znamko Luxury Slovenia. Smo pa obenem razvijali in utrdili tri stebre, na katerih temelji delo agencije: razvoj in oblikovanje turistične ponudbe, mednarodni PR, ki nam omogoča promocijo in prepoznavnost v tujini, in prodajo ponudbe. In kaj torej v Sloveniji spada pod dežnik luksuzno-butičnega turizma? Presežki v podobi hotelov s šestimi zvezdicami zagotovo ne, ker česa takšnega v Sloveniji ni ... Matej Knific: Najprej si je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh pomeni luksuz v zdajšnjem turizmu. Definicijo zanj je izjemno težko Lipov list - Junij 2015 oblikovati, ker je razumevanje luksuza odvisno od vsakega posameznika, je torej zelo subjektivno dojemanje. Nekoč se je to zdelo bolj enovito. Luksuz je bil hotel s šestimi zvezdicami v Dubaju s pripadajočo ponudbo. Seveda je to še vedno luksuz, a luksuz so tudi ali predvsem doživetja, ki si jih za vedno zapomniš. Je nekaj, česar si sicer ne privoščiš. In v Sloveniji je lahko to spanje v hotelu s čim več zvezdicami, lahko so zajtrk pod kozolcem, večerja v Steklarni Rogaška, zasebni vstop z vodnikom v Škocjanske jame, jadranje ob obali, zasebna pletna s harmonikarjem na Bledu in tako naprej. Našteval bi lahko še in še. Slovenija je butična destinacija in upam, da bo takšna tudi ostala. Kajti butične destinacije imajo goste z visoko dodano vrednostjo, kakršne Slovenija tudi potrebuje. Poleg tega je zelena destinacija in dejstvo je, da je za marsikoga obilje narave, ki jo premore, že luksuz. Ali to, da ima chef Janez Bratovž svoj vrt in da njegovi gostje jedo paradižnik s tega vrta. Luksuz je to, da stopiš iz hotela Cubo v Ljubljani in si takoj v coni za pešce, ne da bi se bilo treba Foto: Marko Delbello Ocepek

[close]

p. 5

do tja zapeljati s taksijem. Vse to je lahko luksuz. Vselej pa iščemo doživetja, ki so unikatna, drugačna od večine na trgu. Vse tudi ukrojimo glede na povpraševanje. Pa so takšna tudi pričakovanja vaših gostov ali jim morate ponudbo ustrezno predstaviti? Se pravi, vedo, za kakšen tip luksuza gre? Mattej Valenčič: Večino gostov nam zagotovijo naše partnerske agencije v tujini. Najpogosteje one predstavijo našo ponudbo svojim znanim strankam. Ali pa nas stranke priporočijo svojim prijateljem in znancem, ki torej vedo, kaj lahko pričakujejo. Matej Knific: Naše stranke imajo praviloma svoje agente, ki jim zaupajo. Pri čemer to niso vedno ultra bogataši, sploh ne. Večinoma pripadajo višjemu srednjemu razredu in ob svojem delu nimajo časa, da bi iskali po spletu; zato imajo agente, ki jim zaupajo. Zelo dobro pa vedo, kakšne storitve lahko pričakujejo za ceno, ki jo plačajo, in jih tudi pričakujejo. Od kod pa večinoma prihajajo? Matej Knific: Največ jih je iz Evrope in Severne Amerike, sicer pa so med njimi tudi Arabci, Avstralci ... So v Sloveniji povečini prvič ali so jo že obiskali? Mattej Valenčič: Skoraj vsi so tukaj prvič in Slovenije ne poznajo. Si pa z našimi partnerji v tujini zelo prizadevamo, da bi v njihovi državi Slovenijo čim bolje predstavili. Kakšne vsebine pa si povečini želijo vajini gostje? Mattej Valenčič: V Slovenijo se pridejo predvsem razvajat. Koliko časa pa se potepajo po Sloveniji? Mattej Valenčič: Bodisi pridejo za podaljšan konec tedna (od četrtka do nedelje) ali pa za teden in dlje. Matej Knific: Letos je enotedenskih in devetdnevnih počitnic celo več kot izletov za konec tedna. Mattej Valenčič: Tako si Slovenijo tudi prizadevamo predstavljati: kot počitniško destinacijo. Matej Knific: Tujcem, ki obiščejo Slovenijo samo kot del širše regije, je po navadi žal, da so tu samo dva dni, ker vidijo le Ljubljano in Bled; saj je oboje lepo, a Slovenija ima še toliko več ponuditi. Saj imaš nav­ sezadnje na dvesto kilometrih Sredozemlje, Kras, Alpe, pa vinorodne gorice ... Mattej Valenčič: Slovenija je, ko jo začnemo raziskovati, nenadoma – velika! Lahko je površinsko majhna, a premore toliko različnih stvari, da zahteva precej dela, če jih želimo spoznati. Zdi se, da je v zadnjih petih letih butična ponudba v Sloveniji v razcvetu. Že če pogledamo Ljubljano: še pred desetletjem ni imela niti takšnih (butičnih) nastanitev niti ponudbe doživetij, kot jih ima zdaj. Sta torej začela tržiti luksuzno-butični turizem ob pravem času? Bi ga lahko začela že veliko prej? Matej Knific: Težko ... Mattej Valenčič: Saj so bile spodbude za trženje takšnega turizma že pred leti. Ampak smo jim odgovarjali: Kako? S čim? Dejstvo je, da v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji opažamo zelo velik napredek in tuji gostje so nad obojim, Ljubljano in Slovenijo, navdušeni. In tudi nad prijaznostjo in gostoljubnostjo Slovencev do obiskovalcev. Matej Knific: Kar zadeva Ljubljano, je treba poudariti, da je ekipa z zdajšnjim županom naredila v mestu zelo velike premike. Zanimivo bi si bilo ogledati stari del mesta prej in zdaj. Ni še tako dolgo od tedaj, ko smo se po Prešernovem trgu vozili z avtobusi. Središče Ljubljane je postalo živo turistično srce. V njem je vedno prijetno. Za domačine in tujce. Tega bi si želeli tudi v drugih mestih in krajih. Ljubljana je lahko za vse dober zgled, kaj je mogoče narediti, če se le hoče. Katere pa so ključne destinacije, kjer so že zdaj možnosti za luksuzno-butični turizem dovolj velike? Matej Knific: Dolenjska z Gradom Otočcem in pripadajočimi toplicami. Piran in Obala na splošno. Goriška Brda ... Mattej Valenčič: To so odzivi gostov. Mi lahko vidimo stvari drugače. Ampak če poudarimo, kaj požanje največje pohvale, če jih vprašamo: Katere so top tri stvari v Sloveniji?, je na prvem mestu že dalj časa praviloma Ljubljana, sledijo ji Piran, Goriška Brda, Dolenjska. Tudi Mari­ bor s Staro trto in dobrim vodenjem, ki ga prirejajo. Matej Knific: Tiste, ki jih zanima zgodovina, navdušuje Ptuj s svojo dediščino. Velik potencial ima dolina Soče. Potem je tukaj Kras ... Zelo pa obžalujem trenutni zastoj razvoja turizma na Veliki planini, 5 Intervju Velika planina Lipov list - Junij 2015 Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita

[close]

p. 6

6 Intervju Grad Otočec ki je začela doživljati razcvet s prejšnjo direktorico Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Z velikoplaninskim sirom trničem in zgodbo o njem so oblikovali čudovito ponudbo in nestrpno pričakujemo nadaljevanje zgodbe. In kakšen turistični potencial je Velika planina! V zaledju glavnega mesta, samo pol ure iz prestolnice do gora ... Mattej Valenčič: Sicer pa ugotavljamo, da so tujci po navadi bolj navdušeni nad temi stvarmi kot mi. In ko dobimo odziv s terena, pomislimo: Pa saj res, vse to imamo! Treba se je postaviti v vlogo gosta in pogledati na Slovenijo z njegovimi očmi. In potem se ti razkrije na tisoče drobnih doživetij, ki jih ponuja Slovenija. Pomanjkanje samozavesti, ki se odraža tudi v tem, o čemer govorita, je že pregovorna značilnost Slovencev ... Matej Knific: Mi se dejansko ne zavedamo, v kakšni državi živimo. Smo premalo samozavestni in premalo ponosni. Zato morajo priti tujci, da nam povedo, kaj imamo. Da nam odprejo oči. Imamo biser sredi Evrope. Mattej Valenčič: Mislim, da je treba videti veliko sveta, da se zaveš, kaj imaš doma. Več ko ga vidiš, laže primerjaš. Saj to vseskozi počnemo. In potem, ko vidiš veliko sveta, si res rečeš: Koliko vsega imamo! In kako je Slovenija ... naravna, pristna. To je za številne goste velik motivacijski dejavnik. Matej Knific: In ne smemo se sramovati avbe, harmonike in štrukljev. Tujcem so pa všeč! In seveda kulinarika ... Mattej Valenčič: Želimo pa si, da bi bila raven storitev višja. Verjetno si pomanjkljivosti v storitvah pri takšnem segmentu gostov ni mogoče dovoliti? Matej Knific: Ne. To je naša največja nočna mora. Ti gostje dobro vedo, kaj je odlična storitev. In so zanjo pripravljeni plačati, a za ta denar hočejo natanko to, za kar vedo, da lahko dobijo. V Sloveniji so storitve ponekod že zelo dobre, drugod pa so še velike luknje. Tako se je treba med drugim zavedati, da je vendarle razlika v storitvah za Lipov list - Junij 2015 različne segmente povpraševanja. Da se, kadar trčita množični in butični turizem (in nekaj takšnih točk je tudi v Sloveniji), storitev ne more prilagajati prvemu. Zakaj menita, da je tako? Mattej Valenčič: Pomanjkanje znanja. Matej Knific: In strasti. Mattej Valenčič: Kjer spremlja delo strast in kjer so lastniki voljni izobraževati svoje zaposlene, se ni bati za uspešen razvoj. Pri čemer je potrebno izobraževanje o znanju, ki je aktualno zdaj! Navade potnikov se naglo spreminjajo in nesmiselno je učiti nekaj, kar je bilo uporabno pred leti, desetletjem. Kaj še pogrešata? Mattej Valenčič: Pomanjkanje dobrih vodnikov in vodnic v nekaterih specifičnih jezikih. Portugalščine je premalo, arabščine, francoščine ... Slovenija kot butična destinacija je že leta lajtmotiv turističnih strateških dokumentov in predstavitev države. Kakšne pa so vaše izkušnje, koliko se zna Slovenija navzven predstavljati kot luksuzno-butična destinacija? Mattej Valenčič: Mislim, da krovna agencija za promocijo turizma ta segment razume in ga podpira ter ima posluh zanj. Seveda bi si vedno želeli še več sodelovanja, a smo z njim zadovoljni. Slovenija se tudi resnično čedalje bolj zaveda pomembnosti takšnega turizma zanjo. Odlično sodelujemo tudi s Turizmom Ljubljana. Za konec pa: vajin osebni seznam »top 5« za potepanje po Sloveniji. Oba: Ljubljana, Goriška Brda z restavracijo, vinoteko in hotelom Gredič, Grad Otočec, Bovec s hotelom Dobra vila, Bled z glampingom Gozdne vile v tamkajšnjem kampu.  Mateja Gruden Foto: D. Mladenovič/arhiv Spirita

[close]

p. 7

Turistična zveza Slovenije praznuje Bilo je pred 110 leti ... Turistična zveza Slovenije (TZS) praznuje letos 110-letnico, ki je hkrati tudi jubilej organiziranega turizma v našem prostoru. Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, predhodnica današnje zveze, je bila na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja ustanovljena 24. junija 1905. Po drugi svetovni vojni je bilo izvajanje turistične promocije v domovini in tujini zaupano Turistični zvezi Slovenije. Z ustanovitvijo Centra za turistično in ekonomsko propagando leta 1983 je bil TZS odvzet status družbene organizacije; pripadel ji je status društvene organizacije, ki naj bi se poslej ukvarjala samo s turistično društveno dejavnostjo. Slovenska turistična društvena organizacija (TDO) s TZS na čelu deluje z večinoma prostovoljnim delom na podlagi tradicije, dosežkov in izkušenj, hkrati pa se nenehno prilagaja novim razmeram in zahtevam sodobnega turizma. Tako je bilo tudi v zadnjih štirih letih, ki jih je zaznamovalo nekaj ključnih dejavnosti. TZS je zgradila učinkovito in pregledno organizacijsko strukturo, v katero je trenutno aktivno vključenih 279 turističnih društev iz 24 regijskih oziroma območnih zvez. Preostala društva, ki jih je več kot tristo, se v projekte TZS vključujejo občasno, vendar intenzivno delujejo na krajevni ravni. turisticna-zveza.si. Marca pa je TZS objavila tudi javni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev društev v letošnjem letu. O svojih dejavnostih in prizadevnem delu svojih članov zveza javnost že šesto desetletje redno obvešča v reviji Lipov list. Za obravnavo aktualnih vprašanj, povezanih tudi z delom turistične društvene organizacije TZS vsako leto pripravi srečanja predsednikov turističnih društev in zvez. Turistična društvena organizacija enakopravno sodeluje tudi z drugimi oblikovalci turistične ponudbe javnega in zasebnega sektorja in tako prispeva svoj delež k oblikovanju dolgoročnih načrtov razvoja turizma, ustrezne zakonodaje, tržni učinkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka in zaposlovanju, z izkušnjami iz preteklosti pa smelo nadaljuje pot v prihodnost. TZS Olepševalna društva pred 1. svetovno vojno in leto ustanovitve: 1 Celje, 1871 2 Maribor, 1877 3 Kranj, 1878 4 Postojna, 1883 5 Laško, 1889 6 Bovec, 1891 7 Mozirje, 1892 8 Žalec, 1894 9 Bled, 1894 10 Vrhnika, 1895 11 Škofja Loka, 1896 (1897) 12 Dol. Logatec, 1897 13 Gornji Grad, 1898 14 Ptuj, 1900 15 Novo mesto, 1900 16 Idrija, 1901 17 Ribnica na Dol., 1901 (1905) – občni zbor je že leta 1901 sprejel pravila 18 Radlje ob Dravi, 1903 19 Kranjska Gora, 1904 20 Kamnik, 1904 21 Podčetrtek, 1905 22 Rožna dolina – Ljubljana, 1905 23 Dovje – Mojstrana, 1907 24 Bohinjska Bistrica, 1908 25 Stara Fužina, 1908 26 Gorje, 1908 27 Jesenice, 1908 28 Radovljica, 1908 29 Begunje in Poljče, letnica ni znana 30 Polzela, letnica ni znana 31 »Vintgar« na Bl. Dobravi, 1910 32 »Zarja« na Rečici pri Bledu, 1910 33 Krško, 1912 Olga Janša: Zgodovina turizma na Slovenskem, Turistični vestnik, številka 16, leto 1968 7 Aktualno Uspešni programi za mlade Z zavedanjem pomena izobrazbe TZS namenja veliko pozornost mladim, od otrok v vrtcih do srednješolcev in študentov v okviru programa Mladi, znanje in turizem s projekti Vrtec in turizem – Z igro do prvih turističnih korakov, Turizmu pomaga lastna glava, Zlata kuhalnica in Več znanja za več turizma. Zanimanje mladih za sodelovanje iz leta v leto narašča in se vrti že okoli štirimestne številke. Pri projektih vsako leto sodeluje več kot sto vrtcev, dvesto osnovnih šol, več kot štirideset sred­ njih šol iz tujine in Slovenije. Lani pa se je programom za mlade pridružilo še tekmovanje Mladi turistični vodnik. V znamenju zelenega turizma poteka spomladansko čiščenje okolja in tekmovanja v okviru projekta Moja dežele – lepa in gostoljubna, v kate­ rem sodeluje že več kot dve tretjini slovenskih krajev, dopolnjujejo pa ga še panožna tekmovanja. Pravila tekmovanja so na zvezi posodobili z vse­ binami trajnostnega turizma in sodobnimi smernicami v razvoju turizma. Večkrat najbolje ocenjeni kraji pa so vsa leta sodelovali tudi v med­ narodnih tekmovanjih v urejanju okolja in dosegali izvrstne uvrstitve. Več kot tri tisoč prireditev na leto Prireditve so pomemben del dobre turistične ponudbe. Društva in območne zveze jih vsako leto pripravijo več kot tri tisoč. Za čim bolj množičen obisk prireditev zveza vsako leto pripravi Koledar prireditev, ki je objavljen na spletni strani www.slovenia.info, povezani s stranjo www. Eva Štravs Podlogar na čelu direktorata za turizem in internacionalizacijo V začetku maja je vlada imenovala Evo Štravs Podlogar, nekdanjo dolgoletno direktorico Turizma Bled, na mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo. Direktorat je pred tem dolga leta vodil Marjan Hribar, ki je ob napovedi svojega odhoda z ministrstva v začetku letošnjega leta povedal, da bo v prihodnje delal za Svetovno turistično organizacijo. Od 1. julija pa bo po napovedi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška predvidoma znova vzpostavljena samostojna nacionalna turistična organizacija (STO).  L. L. Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 8

Projekt CrossBench – spodbujanje konkurenčnosti in razvoja podjetništva 8 Aktualno Mednarodna primerljivost uspešnosti hotelov Fakulteta za turistične študije Turistica, Portorož, Slovenija, je v sodelovanju z vodilnim partnerjem, Fakulteto za management v turizmu in gostinstvu, Opatija, Hrvaška, Turistično gostinsko zbornico Slovenije in Združen­ jem delodajalcev v hotelirstvu, Hrvaška v letu 2014 pridobila projekt Benchmarking hrvaškega in slovenskega hotelirstva: instrument za povečanje konkurenčnosti in razvoja podjetništva, s krajšim imenom CrossBench. Cilj pilotnega projekta je oblikovanje baze podatkov o finančnih in nefinančnih rezultatih poslovanja hotelov kot osnove za primerjalno analizo med hoteli in oblikovanje informacijskega sistema zanjo. V slo­ venskem delu baze podatkov pri projektu sodelujejo Hoteli Bernardin, Sava Turizem, Terme Olimia, BWP Hotel Slon in Hotel Four Points by She­ raton Ljubljana Mons. Od zadovoljstva gostov do družbene odgovornosti Spremljanje nefinančnih podatkov je razvila UP FTŠ Turistica in zajema spremljanje podatkov o tržnih segmentih, zadovoljstvu zaposlenih, zadovoljstvu gostov in družbeni odgovornosti. Za področje tržnih segmentov se spremlja in primerja zasedenost sob po distribucijskih kanalih, po motivih prihodov gostov, po stalnih gostih, po zase­ denosti sob po posameznih dneh v tednu (neposreden prenos iz finančnega informacijskega sistema), po plačilnih instrumentih in po času plačila. Za potrebe spremljanja zadovoljstva gostov se anketno ocenjuje zadovoljstvo gostov z osnovnimi skupinami elementov hotelske storitve. Hotel se lahko primerja z drugimi hoteli po segmentih gostov in po kategorijah hotelov. Kazalniki s področja zaposlenih omogočajo spremljanje zadovoljstva zaposlenih, stroškov dela in trženjske uspešnosti zaposlenih ter primerjave s primerljivimi hoteli. Na področju družbene odgovornosti se med drugim spremljajo naslednji podatki na letni ravni: porabljena voda v kubičnih metrih, porabljena električna energija v kilovatnih urah, porabljeni litri nafte, porabljeni kubični metri plina, vrednost donacij v evrih, vrednost investicij v evrih, stroški tiskanega promocijskega gradiva v evrih, stroški blaga, materiala in storitev v evrih, povprečno stanje obveznosti do dobaviteljev v evrih. Tudi tu z vnosom podatkov v informacijski sistem hotel primerja svoje rezultate z rezultati drugih hotelov. Pilotni projekt se je končal maja 2015. Projektni partnerji nameravajo zdaj začeti privabljati nove partnerje v bazo podatkov, večjo komercializacijo projektnih rezultatov in nadgradnjo informacijskega sistema. Naj povzamemo: s pilotnim projektom CrossBench se postavlja metodologija za sistem poročanja v hotelirstvu, ki bo omogočal slovenskim hotelom tudi mednarodno primerjavo uspešnosti poslovanja. Verjamemo, da bodo slovenski hoteli videli prednosti takšnega načina poročanja o svojem poslovanju in da se bodo v prihodnosti pridružili projektu CrossBench. Za več informacij o projektu se lahko obrnete na: gordana.ivankovic@ fts.upr.si.  dr. Maja Uran Maravić Uporabna vrednost projekta CrossBench je projekt, ki omogoča primerjavo uspešnosti poslovanja med primerljivimi hrvaškimi in slovenskimi hoteli. Izhaja iz enotnega sistema poročanja v svetovni hotelski industriji USALI in upošteva tudi elemente nove direktive EU o obveznem trajnostnem poročanju za velike družbe v letu 2016 (nefinančni podatki). Uporabna vrednost sodelovanja pri projektu CrossBench za hotele je v tem, da: - se tudi v Sloveniji uvede poročanje po USALI vsaj v okviru poslovodnega računovodstva – kot osnova za sprejemanje kratkoročnih poslovnih odločitev; - se omogoči ustrezna primerjava poslovnih dosežkov na tedenski, mesečni in letni ravni s primerljivimi hoteli (comp set); - se uvede spremljanje nefinančnih podatkov, ki razkrijejo razloge za nedoseganje finančnih ciljev in kažejo možnosti za dolgoročno uspešno poslovanje; - se uvede spremljanje nefinančnih podatkov, ki jih zahteva direktiva EU za trajnostno poročilo v velikih družbah že v letu 2016. V informacijski sistem, ki je razvit v sklopu pilotskega projekta, se vnašajo finančni in nefinančni podatki. Spremljanje finančnih podatkov in nekaterih fizičnih dnevnih podatkov je razvil vodilni partner iz Hrvaške iz metodologije USALI. Vključuje spremljanje najpomembnejših kategorij sistema USALI in po eni strani omogoča vpeljavo računovodstva odgovornosti glede na posamezna mesta odgovornosti, po drugi pa omogoča primerjave dosežkov s primerljivimi hoteli v bazi (comp set). Trenutno je v hrvaški bazi že 50 hotelov, ki so spoznali prednosti uporabe sistema USALI in primerjave s sebi podobnimi, da lahko prepoznavajo svoje slabosti in prednosti ter tako bolje oblikujejo priložnosti in se izogibajo morebitnim nevarnostim. Na dnevni ravni se vnašajo podatki o prihodih gostov in zasedenosti sob ter o prihodkih po posameznih poslovnih oddelkih, medtem ko se na mesečni ravni skladno s sistemom USALI vnašajo tudi stroški. Tako je mogoče izračunavati ne le mesečne RevPAR, TrevPAR, ADR, stopnje zasedenosti, ampak tudi mesečni odstotek GOP/Revenue, GOP/na sobo in preostale kazalnike po poslovnih oddelkih, ki jih predvideva USALI. UP FTŠ Turistica si že petnajst let prizadeva za implementacijo globalno sprejetega enotnega sistema poročanja v svetovni hotelski industriji USALI. Dejstvo je, da je takšno poročanje osnova dela v mednarodnih hotelskih verigah in da se člani teh verig lahko primerjajo s hoteli v svoji verigi. Dodana vrednost tega projekta je, da omogoča primerjavo uspešnosti poslovanja s hoteli v širši regiji, kar je zagotovo realnejši okvir za primerjavo. Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 9

9 Dogaja se TIC Nova Gorica Pohod od Lijaka do Sekulaka Turistična zveza TIC Nova Gorica ter krajevne skupnosti in turistična društva Ozeljan-Šmihel, Šempas, Osek-Vitovlje so na sončno nedeljo v začetku maja pripravili tradicionalni pohod od Lijaka do Sekulaka. Energijska tematska pešpot Od Lijaka do Sekulaka je bila zasnovana s projektom CRPOV (Celosten razvoj podeželja in obnova vasi). Vanjo so vključene številne poti skozi vasi Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje in Osek. Na pešpoti sprehajalec spoznava značilnosti krajev s pomočjo tabel, ki smo jih postavili leta 2005. Enkrat na leto, vselej maja, pa pripravimo po njej pohod, ki se ga udeležuje čedalje več ljudi. Z njim skrbimo za rekreacijo, za povezovanje društev na tem območju, predvsem pa za promocijo Goriške kot aktivne destinacije, prijazne pohodnikom ter ljubiteljem narave in dediščine. Letošnji pohod se je začel v Oseku pod lipo, ki ga domačini imenujejo »središče sveta« – po dobrodošlicah sekretarke Turistične zveze in vodje TIC Nova Gorica Dejane Baša, predsednika KS Osek-Vitovlje Franca Živca in predsednice TD Osek Martine Remec. Na čelu pohodnikov je bil Anton Peršič, član TD Vitovlje, ki je na vsakem pohodu v vlogi vodnika. Skozi gaso v vasi Osek so se pohodniki povzpeli na Zakucelj, kjer je bil prvi postanek. Pot so nadaljevali do cerkve Marijinega vnebovzetja v Vitovljah, kjer jih je pričakal veličasten pogled na Vipavsko dolino. Po krajšem postanku, med katerim so si lahko ogledali vitovsko cerkev, je sledil spust do vasi Šmihel. Na nebu so nas spremljali padalci, ki so tega dne prav tako izkoristili lepo vreme. Postanku in spoznavanju krajevnih značilnosti ter pokušanju dobrot je sledil spust v dolino do Ozeljana, mimo tamkajšnjega gradu in naprej do Šempasa, kjer je bil krajši postanek ob vodnjaku Brida; vodnjak so lani obnovili s sredstvi Mestne občine Nova Gorica in evropskimi sredstvi v projektu LivingFoutains. Le še nekaj kilometrov je bilo nato potrebnih, da se je pohod končal v Oseku pod lipo. Pohodniki so ob postankih prisluhnili pripovedi o značilnostih in dediščini vasi, pa tudi okrepčali so se lahko s pijačo in tradicionalnimi jedmi tega območja. Kakor vsako leto je bil tudi letos pohod uspešen. Številni pohodniki so bili presenečeni nad lepotami in zanimivostmi krajev ter nam po­ vedali, da se bodo zagotovo še vrnili. Več: www.novagorica-turizem.com (destinacije in doživetja/prireditve)  Besedilo in foto: Turistična zveza TIC Nova Gorica Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 10

10 Fokus Dravograd, slikovito geografsko središče Koroške Kjer si bogata preteklost podaja roko s prijazno domačnostjo Jubilejno, 20. srečanje objezerskih turističnih društev Slovenije je bilo letos 30. maja v Dravogradu, slikovitem geografskem središču Koroške. Tu se sredi razgibane pokrajine stikajo tri pogorja in reke, po katerih so poimenovali tri koroške doline: Dravsko, Mežiško in Mislinjsko. Turistično društvo Dravograd, gostitelj tokratnega srečanja, je že ob prihodu udeležencev v občino dalo vedeti, da bo srečanje pestro, poučno in zanimivo. Njegov uradni del se je začel pred športno dvorano ŠPIC D, kjer nas je sprejel sam Kralj Matjaž. Lik, ki je vzklil iz pravljice, ki se na Koroškem pripoveduje iz roda v rod. Po njenem izročilu naj bi Kralj Matjaž nekje v gori spal svoje stoletno spanje ... Eni do dvorca Bukovje, drugi do mokrišč Po uvodnem pozdravu smo se razdelili v tri skupine. Ena se je udeležila javne tribune o dobrih primerih rečnega in jezerskega turizma, preostali dve skupini pa sta se odpravili na tematski pohod po Dravogradu. Prva skupina se je odpravila proti dvorcu Bukovje. Na poti so jo pozdravili in pogostili prebivalci KS Dravograd - Meža, pred dvorcem Bukovje pa sta se predstavili KS Šentjanž in Črneče. Skupina si je ogledala dvorec Bukovje, biodinamični vrt, staro bukvarno in stalno razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja v dvorcu. Druga skupina si je ogledala starotrško jedro, cerkev sv. Vida in gestapovske zapore. Pred Ribiškim domom so jih sprejeli predstavniki KS Trbonje, Libeliče in Dravograd ter ljudskih godcev. Skupina si je ogledala ribiški muzej, Dravograjsko jezero – mokrišča, tisti, ki so želeli, pa so se lahko preizkusili na balinišču dravograjskega društva upokojencev in invalidov. Dišalo je po tradicionalni libeliški »rpičevi župi«, pražili smo krompir in pekli flancate. Vhod v Vidovo cerkev Udeleženci srečanja objezerskih turističnih društev Slovenije so posadili lipo, simbol slovenstva. Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 11

Ob 14. uri smo udeleženci skupaj posadili lipo, simbol slovenstva, pod geslom Čebelarske zveze Slovenije »Kar človek posadi, čebela opraši«. S tem se je tudi TD Dravograd pridružilo vseslovenski akciji, katere cilj je omogočiti čebelam boljšo pašo z zasaditvijo medovitih rastlin. Druženje se je nadaljevalo v športni dvorani, kjer smo s kulturnim programom, v katerem so nastopili otroci OŠ Šentjanž pri Dravogradu, OŠ Neznanih talcev Dravograd in Koroški splavarji, sklenili naše jubilejno srečanje. 11 Fokus Iz sedanjosti v zgodovino O poteh, ki so že pred nastankom kraja tekle čez dravograjsko območje, pripovedujejo rimske najdbe v okolici Dravograda, med njimi nagrobna plošča z vklesanim rimskim napisom s šentjanškega pokopališča. Veliko tisočletij prej se je tu pojavljal paleolitski lovec, saj je bila v Trbonjah najdena ploščata kamnita sekira iz mlajše kamene dobe. Dravograd se začne omenjati v pisnih virih sredi 12. stoletja kot Traberch. Na strateški prometni legi – reka Drava je razmejevala salzburško nadškofijo na severu od oglejskega patriarhata na jugu – so Trušenjanski na griču nad sotočjem rek postavili grad. Na ravnici pod njim je zaradi gradnje nastala naselbina obrtnikov in trgovcev. Leta 1185 je že imela trške pravice, saj je Traberch v listinah opisan kot trg z dvema dvoroma, z lastniško cerkvijo sv. Vida, z mostom in brodom ter mitnico, postavljeno zaradi deželne meje. Zelo ugodna prometna lega je vplivala na razcvet trgovine in obrti, krepile so se upravne in sodne funkcije na dvorih, prek trškega ozemlja, obdanega z obzidjem, se je potovalo, tovorilo in vozilo skozi trška vrata, veliko tovora pa se je prevažalo tudi po Dravi. V srednjem veku je postal Dravograd eden najpomembnejših in največjih trgov v vsej Dravski dolini. Dravograd se je z razcvetom industrializacije čedalje bolj posodabljal. Pod trgom sta delovali steklarna in talilnica železa, na desnem bregu Drave tovarna maziv in pozneje rafinerija nafte, v Otiškem Vrhu pa tekstilna tovarna. Trgovske, gospodarske in kulturne povezave so se razcvetele z gradnjo železniškega omrežja v drugi polovici 19. stoletja, boljšo cestno infrastrukturo in živahnim splavarskim prometom po Dravi, ki pa je po gradnji elektrarne leta 1943 zamrl. Izjemno pomembno za razvoj občine med obema vojnama je bila selitev sedeža regije v Dravograd, a je vzdušje novega upravnega V družbi s Kraljem Matjažem Tu se sredi razgibane pokrajine stikajo tri pogorja in reke, po katerih so poimenovali tri koroške doline: Dravsko, Mežiško in Mislinjsko središča zasenčila bližajoča se druga svetovna vojna, ki je prinesla velike spremembe in po njej novo državo z razvojnim zagonom. V času osamosvajanja Slovenije so se tukaj spet odvijali odločilni dogodki. Dravograd je skupaj s samosvojo tradicionalnostjo od nekdaj del dogajanja, značilnega za širše evropsko območje. Bogata sakralna dediščina Muzejske zbirke in posamezni spomeniki zaokrožajo pripoved o svojevrstni zgodbi Dravograda. Kratek pregled zgodovine območja je zaobjet sredi trga v razstavnih prostorih informacijske pisarne, tik ob cerkvici sv. Vida. Tipična koroška romanska cerkev z vzhodnim zvo­ nikom, ki je nastala okoli leta 1170, je najstarejša ohranjena arhitektura v mestnem jedru in je med najstarejšimi v slovenskem prostoru. Posebno mesto ima med romanskimi spomeniki v Sloveniji tudi ohranjena kostnica sv. Mihaela iz 12. stoletja v Libeličah, na pokopališču ob cerkvi sv. Martina. Sakralni spomeniki so pomnik časa nastanka in sprememb, ki so jih prinašala nova obdobja. Naštejmo jih: cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu iz 13. stoletja in cerkev sv. Janeza Evangelista iz 14. stoletja na skrajnem zahodnem robu dravograjskega trga, v 15. stoletju so zgradili cerkev sv. Lenarta na Viču. V 17. stoletju so pod Ojstrico zgradili cerkev sv. Duha. Njena posebnost je lesen poslikan strop z značilnimi ornamenti, kar predstavlja posli­ kovalsko kulturo, ki je segla iz trškega okolja na podeželje. Signiran in Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 12

12 Fokus Cerkev sv. Duha na Ojstrici datiran strop je največji ohranjen v Sloveniji. Ena najlepših baročnih stvaritev je romarska cerkev sv. Petra na Kronski gori. Na Libeliški gori stoji na stičišču treh far posebno trikotno znamenje s konca 18. stoletja, Trotov križ, eno številnih s simbolnim pomenom spomina, kjer so nastala. Na podeželskem območju Dravograda so hribovske vasi in samotne kmetije še vedno zakladnica starih stavb v izvirnem izročilu, namenjenih bivanju in gospodarjenju: kmečke hiše, kašče, kozolci, skednji, le redko še mlini in žage, nekoč pogosti ob številnih potokih. Ponekod še živijo stara znanja in običaji, ki so od nekdaj prehajali iz roda v rod. Iz bližnje zgodovine je v dvorcu Bukovje na ogled stalna razstava o slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991 na Koroškem. Presunljivo obdobje druge svetovne vojne je predstavljeno v kleti občinske stavbe, kjer so bili gestapovski zapori. V Šentjanžu pri Dravogradu je v Domu borcev ohranjen spomin na odmevni slovenski narodno­ obrambni tabor 7. aprila leta 1918, kjer je bila predstavljena Majniška deklaracija, eden od temeljev slovenske samostojnosti. Patina, navdih sedanjosti Zgodovinski utrip Dravograda se prepleta z vsakdanjim življenjem. Bogastvo dediščine in pestrost narave sta lahko navdih za tradicio­ nalno in sodobno kulturno ustvarjanje, denimo staro mestno jedro z ohranjeno srednjeveško tržno zasnovo enega najstarejših trgov v Sloveniji, kjer kamniti zidovi cerkvice sv. Vida spominjajo na spoštljiva leta in dajejo patino žlahtnosti kulturnemu dogajanju v njenem zavetju. Ali obrisi razvalin Starega gradu na griču nad trgom, zdaj le še z zahodno steno stolpa nekoč mogočne grajske zasnove. Od tam sega pogled na razgibano pokrajino, posejano z zaselki, cerkvicami in samotnimi kmetijami. Muzejske zbirke pripovedujejo zgodbe krajev in so v pomoč pri raziskovanju drobcev zgodovine, pestra paleta kulturnih dogodkov je na ogled v dvorcu Bukovje, na podeželju pa se etnološke posebnosti dopolnjujejo s prijazno domačnostjo. Prijazno povabljeni v našo občino!  Besedilo in foto: TD Dravograd Dravograjska panorama Dvorec Bukovje, nad njim razvaline starega gradu Pukštajn Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 13

13 Fokus Foto: arhiv M. G. TD Podčetrtek praznuje Dobrodošli v Podčetrtku že 110 let! Začetki turističnega razvoja Podčetrtka segajo na začetek 20. stoletja, saj je bilo takratno turistično-olepševalno društvo v Podčetrtku ustanovljeno v času ali celo pred ustanovitvijo Deželne zveze za povzdigo tujskega prometa leta 1905. Razvoj turizma je v Podčetrtku že od začetka močno povezan z izviri termalne vode, ki so jo domačini in pozneje tudi obiskovalci uporabljali za celjenje različnih ran in zdravljenje nekaterih bolezni. Naselje ob prvem naravnem izviru termalne vode je dobilo ime Toplice. izdajanje turističnih zemljevidov, širjenje turistične vzgoje med učenci lokalne šole in krajani ter se vključevalo v zveze in združenja s področja turizma. Veliko zamisli in ciljev Turističnega društva Podčetrtek je bilo skozi leta uresničenih in doseženih. Njegove naloge in večino nekdanjih aktivnosti zdaj v kraju in okolici opravlja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, ki deluje kot turistično-informacijski center širše okolice. Tukaj je tudi veliko različnih turističnih ponudnikov, ki bogatijo ponudbo kraja. Prve – Atomske toplice Gradnjo prvega kopališča je prekinila druga svetovna vojna, vendar se je sloves zdravilnih učinkov nezadržno širil med ljudi bližnje in daljne okolice, kar je v kraj privabljalo čedalje več obiskovalcev. Tako je bilo leta 1952 znova obujeno Turistično-olepševalno društvo Podčetrtek, ki si je prizadevalo za ustreznejšo ureditev in izkoriščanje termalne vode. Poleg številnih znanstvenih analiz in pričanj o njeni zdravilnosti sta bila pomembna strokovna podlaga za nadaljnjo širitev turistične dejavnosti celotnega območja proučevanje in obnova Olimskega samostanskega kompleksa z eno najstarejših zeliščarskih lekarn v Evropi. Današnje Terme Olimia so zrasle iz temeljev, ki so jih postavili aktivni in požrtvovalni predstavniki društva, ko so z zbranimi prispevki zgradili prvi leseni bazen in spremljajoče objekte ter tako leta 1966 uradno odprli Atomske toplice, ki so to ime dobile zaradi blage radioaktivnosti. Do leta 1971 jih je upravljalo Turistično-olepševalno društvo (ki se je kmalu preimenovalo v Turistično društvo Podčetrtek), zatem pa jih je v upravljanje prevzelo Podjetje za turizem, transport in gostinstvo. To je poskrbelo za njihov nadaljnji razvoj. Tako Terme Oli­ mia nadaljujejo uspešno zgodbo, ki se je začela pisati že veliko prej. Ob aktivnostih članov turističnega društva se je v Podčetrtku in okoli­ ci začel organiziran razvoj izletniškega in kmečkega turizma v Olimju ter gospodarskih dejavnosti, povezanih s turizmom. Društvo je aktivno in dejavno skrbelo za ureditev komunalne in informacijske infrastrukture, promoviranje turističnih znamenitosti kraja in okolice, Številna priznanja za urejeno okolje Turistično društvo Podčetrtek je s 132 člani in bogato, 110-letno zgodovino, eno najstarejših in največjih društev v občini. Sodelujemo pri različnih prireditvah in projektih v občini Podčetrtek, ki ima veliko posluha za društvene dejavnosti. V zadnjih letih smo znova obudili ocenjevanje urejenosti okolja in objektov – da bi ljudi ozaveščali o pomembnosti urejenega okolja. Tega se prebivalci kot dobitniki dveh zlatih priznanj za najlepšo vas in manjši kraj na tekmovanju Entente Florale v občini dobro zavedamo. Poleg tega v sodelovanju s Turizmom Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje vsako leto avgusta pripravimo tradicionalni Lovrenčev sejem, ki iz leta v leto privablja čedalje več razstavljavcev in obiskovalcev iz vse Slovenije, kot tudi goste od drugod. V tem času smo navezali veliko prijateljskih stikov z različnimi turističnimi društvi, s katerimi z ve­ seljem sodelujemo. Vsako leto pripravimo za člane društva in širše občinstvo različne praznične delavnice, izobraževanje in predavanja s področja turizma in zeliščarstva. Člani društva se vsako leto odpravimo na skupen izlet v druge turistične kraje, kjer se seznanimo z njihovimi zanimivostmi, turistično ponudbo in dobrimi primeri, ki bi jih lahko uporabili tudi v domačem okolju. Lipov list - Junij 2015

[close]

p. 14

14 Fokus Eden naših največjih ciljev je še vedno privabljanje mladih k sodelovanju in delu na področju turizma, zato sofinanciramo izdelavo predstavitve, promocijskega gradiva in celostne podobe skupine, ki zastopa lokalno osnovno šolo pri projektu TZS Turizmu pomaga lastna glava. Učenci naše šole vsako leto več kot dostojno zastopajo šolo in kraj ter domov prinašajo številna visoka priznanja. V prihodnosti si želimo čim več mladih članov, ki bodo s svojimi idejami nadaljevali začrtano pot ter oblikovali nove projekte, ki bodo pritegnili k sodelovanju čim več ljudi. Prav tako se bomo še naprej udeleževali različnih sejemskih predstavitev. Veseli smo, da dajejo pozitivno potrditev turistični uspešnosti in prizadevanjem rezultati različnih strokovnih ocen, anket in tekmovanj ter tudi statistični podatki o številu prenočitev na našem območju. Domačini močno občutimo turistični utrip in njegove posledice v kraju in življenju ter ga pozitivno sprejemamo. Veliko članov našega društva, ki so tudi poklicno vezani na turistično dejavnost, s profesio­ nalnim delom in prijaznostjo skrbi za vitalnost tukajšnjega turizma. V društvu pa si bomo prizadevali za pripravo dogodkov in aktivnosti, ki bodo povezovali različne generacije in utrjevali povezanost med člani. Ob jubileju Za nami je 110 let, v katerih je bilo sprejetih veliko pogumnih odločitev, napisanih veliko zanimivih zgodb in izpeljanih zavidljivo veliko aktivnosti. Letos želimo to dolgo in uspešno pot društva, ki je bilo nekoč nosilec turistične ponudbe kraja, ustrezno počastiti. Naj­ prej bomo 13. junija na pohod s trga do lovskega bivaka v Olimju povabili vse člane, občane in goste ter tako spodbudili medgeneracij­ sko druženje in prijetno športno aktivnost. Avgusta pa bomo v sklopu Lovrenčevega sejma pripravili razstavo, ki bo prikazovala razvoj in dejavnosti Turističnega društva Podčetrtek skozi desetletja. Dobrodošli v Podčetrtku – že 110 let!  Besedilo in foto: TD Podčetrtek TD Dobrna praznuje 60-letnico Moč je v sodelovanju! Na poti življenja pridemo večkrat do mejnikov, ob katerih se ustavimo in zamislimo. Jubileji jim pravimo! Ob njih se ozremo na prehojeno pot in minule dogodke ... Turistično društvo Dobrna praznuje letos 60-let­ nico. Leta 1955 ga je s skupaj s sodelavci ustanovil direktor tedanjega zdravilišča v Dobrni; zavedali so se pomembnosti sodelovanja za razvoj turizma v kraju. Zgodovinski viri so nam v pomoč pri raziskovanju preteklega obdobja in z njimi raziskujemo tudi organiziranost turistične Dobrne od leta 1900 do leta 1940, saj je prav v tem času doživljala največji razcvet. Imela je kar 1200 »tujskih ležišč« – ne zgolj v sedanjih Termah, temveč v številnih vilah (triindvajsetih, v katerih so zdaj stanovanja), gradičih in hotelih: Triglavu, Unionu, Novem gradu, Vili Ružički ... Prepričani smo, da je bila v Dobrni že med letoma 1905 in 1955 organizacija, ki je povezovala turistično ponudbo zdraviliškega kraja. Da bi to potrdili, pa moramo raziskovati naprej – obstajajo dokumenti, ki jih moramo še proučiti, da bi ugotovili, kakšna je bila organiziranost turizma v kraju v tem obdobju. Za ustrezno izvajanje navedenih aktivnosti je potrebno dobro sodelovanje s pristojnimi občinskimi službami, Zavodom za turizem, šport in kulturo, Termami Dobrna, Osnovno šolo in Zavodom za usposabljanje in varstvo, župnijo ter drugimi ponudniki in društvi v kraju. Brez sodelovanja s preostalimi društvi v Dobrni ne bi mogli uresničevati vsakoletnega pestrega programa prireditev. V TD Dobrna sicer prevzemajo glavno breme pri pripravah in izvedbi prireditev sekcije, ki delujejo pod njegovim okriljem: Ljudske pevke, Vinogradniki, Urejanje in ocenjevanje okolja, Zdravo in aktivno, Ljudski in verski običaji ter kulturna dediščina, Kulinarika, Aktiv kmečkih žena, Kreativne delavnice in Mladi in turizem. Društvo je lahko uspešno le z aktivnim delovanjem sekcij; samo z njimi lahko izvaja ali sodeluje na številnih prireditvah, ki jih pripravljamo za obiskovalce in domačine. Skupaj z vodji sekcij se dogovorimo za letni načrt dela na upravnem odboru in v drugih organih društva. Skrb za urejenost okolja Že deset let je torej, odkar smo praznovali abrahama, in tedaj smo 8. maja (2005) začeli jubilej z odprtjem razstave Naša dediščina. Društvo, ki je močno vpeto v turistično dogajanje v Dobrni, pa je tudi v minulem desetletju sledilo svoji osnovni nalogi: spodbujanju občanov pri urejanju okolice domov, stanovanjskih stavb in drugih objektov (občani se na pobudo vselej z veseljem odzovejo), s čimer je zagotovljen urejen videz naselij s pripadajočo infrastrukturo, pri označevanju znamenitosti, predvsem pa pri označevanju pohodnih in kolesarskih poti, ki jih obiskujejo turisti, pohodniki in drugi obiskovalci Dobrne. Lipov list - Junij 2015 Prireditve, predstavitve, izobraževanja ... Ker se zavedamo, da je v Dobrni le dobrih dva tisoč prebivalcev, se ne želimo ponavljati, temveč z drugimi društvi in organizacijami radi združimo voljo in energijo za pripravo različnih prireditev. Naj poudarimo nekatere, denimo Koncert za mame z razstavo salam in dobrot

[close]

p. 15

15 Fokus Lani so prvič pripravili prireditev Poletna nedelja v parku. Dobre Dobrne, ki jih ocenjuje sekcija za kulinariko. Osrednji cvetlični sejem, povezan z dogodkom, ki se vrti okoli tukajšnje stare trte, je vedno zelo dobro obiskan. Anine nedelje (letos bo v okviru prireditve samo pohod po Anini poti, 4. julija) se radi udeležujejo predvsem pohodniki iz sosednjih krajev, na Anini poti pa spoznavajo tudi kulinariko, ljudsko petje in kulturno dediščino teh krajev. Lani smo prvič pripravili prireditev Poletna nedelja v parku s slikarsko kolonijo; občani in gostje pogrešajo dogodke v parku, zato smo se zavezali, da bomo prireditev nadaljevali. Sodelujemo pri Mlinarski nedelji, martinovanju s krstom vina in pokušnjo vin vinogradnikov na območju Dobrne, kreativnih delavnicah za otroke, postavitvi adventnega venca, pripravi božičnega veselja za otroke ... Ljudske pevke TD Dorna nastopajo v kraju in tudi drugod; na svoj letni koncert, ki je vselej tematsko obarvan, vsako leto privabijo številne obiskovalce. Ti bodo na letošnjem (oktobra) spoznavali običaje ob trgatvi. Društvo občasno predstavlja Dobrno tudi na sejmih in prireditvah zunaj kraja. Predstavitev je opazna, saj se predstavljamo pod skupno blagovno znamko Dobra Dobrna; to so strokovnjaki pozitivno ocenili, lepo pa so jo sprejeli tudi obiskovalci naših predstavitev in prireditev. Priložnostno pripravimo kakšno manjšo razstavo, še zlasti odkar imamo ob turistično-informacijskem centru v Dobrni svoje prostore: gob, zelišč ... Izobražujemo vse, ki si želijo ustvarjati cvetje iz krep papirja in izdelovati butare po izročilu naših dedov. Zbrala se je skupina žena, ki se je pri Rudiju, pletilcu košar, naučila tudi te obrti. Društvo trenutno šteje 259 članov. Žal moramo biti tudi malce kritični – s sedanjim vodstvom Term Dobrna skoraj ne sodelujemo, zaposleni tudi niso naši člani, čeprav bi z veseljem prispevali svoj delež k boljši Letos bo v okviru prireditve Anina nedelja samo pohod po Anini poti, 4. julija. prepoznavnosti kraja. Gost, ki spozna tudi okolico in občane ter z njimi naveže stike, se bo prav gotovo vračal, saj ga na turistični kraj ne vežeta le postelja in bazen, temveč tudi prelepa okolica in prijazni domačini. Društvu je od njegove ustanovitve predsedovalo trinajst predsednikov: Anica Rečnik, Viktor Rožanc, Ivan Senegačnik, Ivan Špacapan, Anton Mogu (dvakrat), Peter Rošer, Marjan Štor, Venčeslav Flere, Jaroslav Tašler, Štefka Oberstar, Sonja Špegelj, Gorazd Špegelj in zdajšnja (ter nekdanja) predsednica Marija-Deu-Vrečer. Jubilej je tudi priložnost, da se jih spomnimo in se jim zahvalimo za njihovo delo.  Anton Mogu, Marija Deu Vrečer  Foto: arhiv TD Dobrna Vabimo vas, da se nam v nedeljo, 23. avgusta, od 11. ure naprej pridružite na osrednji prireditvi TD Dobrna Poletna nedelja v parku – promenada Dobrne! Na njej si boste lahko ogledali promenado slo­ venskih narodnih noš iz različnih regij, pa tudi sosednjih držav, oblačila iz tridesetih let prejšnjega stoletja ... V parku bo tudi Pelikanov studio, ki je najpogosteje fotografiral Dobrno v času njenega turističnega razcveta, tokrat pa bo prikazal način fotografiranja izpred desetletij. Postavili bomo stojnice različnih turističnih društev, predstavili se bodo ponudniki domače hrane in rokodelci, nastopili bodo godci in pevci, ogledali si boste lahko tudi največjo zbirko starih predmetov (15.000) v kozolcu. Osrednji dogodek bo pred Zdraviliškim domom: nastop ansambla Okajeni muzikantje. Ob tej priložnosti bomo podelili tudi priznanja Turistične zveze Slovenije dolgoletnim članom društva in vsem, ki pripomorejo k prepoznavnosti Dobrne kot turističnega kraja. Slikarska kolonija popestri Poletno nedeljo. Lipov list - Junij 2015

[close]

Comments

no comments yet