Revija Lipov list 04/2015

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list

Popular Pages


p. 1

 APRIL 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Intervju Zdravko Počivalšek Turizem smo ljudje Iztok Pipan, TD Zbilje Kulinarični kotiček Gorenjska čokoladna zgodba Trendi Prihodnost trženja turizma je na spletu Foto: U. Trnkoczy/arhiv Spirita

[close]

p. 2

PROGRAM 26. državne razstave »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« 21. do 24. maj 2015 v Minoritskem samostanu na Ptuju Četrtek, 21. 5. 2015 10.00: SLOVESNO ODPRTJE 25. DRŽAVNE RAZSTAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU 13.30: Strokovni posvet na temo Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah 9.00–18.00: Dan Haloz v Krempljevi ulici Petek, 22. 5. 2015 10.00: Posvet na temo Mreženje na podeželju 11.00: Podelitev nagrad nagrajencem likovnega natečaja 9.00–14.00: Dan šol na dvorišču minoritskega samostana Sobota, 17. 5. 2015 10.00: Praznik sira s tržnico mlečnih izdelkov (do 14.00) 10.00: Predstavitev starodobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije (do 14.00) 11.00: Nastop folklornih skupin na dvorišču samostana – Folkfest 13.00: Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za nagrajene izdelke Nedelja, 18. 5. 2015 10.00: Slavnostna maša v minoritski cerkvi 11.00: Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za nagrajene izdelke 16.00: Javna radijska oddaja Radia Ptuj »Med ljudskimi pevci in godci« 18.00: Zaprtje razstave DOBROTE SO NA OGLED v četrtek, petek, soboto in nedeljo od 9. do 18. ure

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Soline, foto: U. Trnkoczy/arhiv Spirita UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo 04-06 FOKUS  Turistično društvo Vuhred Etnografsko društvo Cigani Dornava 13-15 TURIZEM SMO LJUDJE  Iztok Pipan: Že v osnovni šoli je z zvezkom pod roko hodil na občne zbore društva 16-17 »Vaša država je tako urejena in čista!« pogosto navdušeno razlagajo tuji turisti, ko jih vprašamo o njihovih izkušnjah s Slovenijo. In mislim, da jim ne moremo oporekati. Seveda ob tem ne tiščimo glav v pesek in se pretvarjamo, da divjih odlagališč ni več; kdor se je kdaj sklanjal nad njimi na kateri od čistilnih akcij, ve, da so in da jih ni tako zlahka odpraviti. In včasih nas neprijetno preseneti kakšno priročno manjše smetišče v naravi. A Slovenija je vendarle povečini urejena in čista. Če v avtomobilu in na prometnejših cestah zlahka spregledaš smetenje, pa je to skorajda nemogoče, ko se potepaš, denimo, s kole­ som po manj obljudenih cestah in poteh. Tako tudi ne bi mogel spregledati zanemarjenosti – pokrajine, naselij, dvorišč ob stanovanj­ skih hišah ... A prej se lahko čudiš njihovi urejenosti! Turistična zveza Slovenije in turistična društva igrajo pri tem že de­ setletja izjemno pomembno vlogo. Z odmevno akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna in spomladansko akcijo čiščenja okolja zveza spod­ buja urejeno okolje, društva pa so marsikje ključni povezovalec ljudi, da zavihajo rokave in se lotijo lepšanja svojega okolja. Oziroma – da za njegovo urejenost skrbijo ves čas. Kajpak s tem predvsem lepšajo življenje sebi – zagotovo je življenje prijetnejše v čisti kakor v popackani in raztrgani obleki. A njihovo delo presega željo po osebnem zadovoljstvu; kajti ko obiskovalec prestopi prag novega okolja, bo najprej opazil njegov videz. Ležijo vsenaokoli smeti, so pročelja stavb zanemarjena, se vsepovsod razrašča plevel, so table, ki naj bi jim bile v pomoč pri odkrivanju kraja, napol podrte ali jih sploh ni? Bo pogled odbijajoč, da bi najraje zbežali? Ali jih bo okolje s svojim prijetnim videzom prijazno povabilo na obisk? Zatorej: kadarkoli in kjerkoli nas pozdravi urejenost, se zavedajmo, da metla ne pometa sama; zahvala torej vsem, ki za svoj lepši dan lepšajo dneve tudi tistim, ki pridejo samo na obisk!  Mateja Gruden urednica TZS 18-20 V SLOVENIJI NI DOLGČAS  POTEPANJA  Vače: kjer se je Janez Menart naposlušal klepetulj, kjer je doma situla in kjer je središče Slovenije 21-24 25-27 NAMIG ZA IZLET  Avsenikove Begunje 28 30-31 32-33 SLOVENIJA KOLESARI  KULINARIČNI KOTIČEK  Uroš Pogačnik, eden prvih malih izdelovalcev čokolade v Sloveniji TRENDI  Današnji turisti se ne prijavijo na splet, ampak živijo na njem 34-35 ZELENI ZGLEDI  Intervju z direktorjem Term Snovik Ivanom Hribarjem 36-37 TURISTIČNI DROBNOGLED  POGLED OD ZUNAJ  Will Dunn: Kaj je v Sloveniji lepo? Vse. 40-41 42 28 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku junija. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Lipov list - April 2015 Foto: MGRT Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Kar je zagovarjal v gospodarstvu, zagovarja tudi v vladi Njegovi odgovori so jasni. Zdravko Počivalšek je tudi kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo sogovornik, ki v kratkem času pove bistveno. In tudi kot minister teži k temu, kar je poudarjal še kot direktor enega uspešnejših turističnih podjetij v državi Term Olimia: da država vendarle prepozna turizem kot zelo pomembno gospodarsko panogo in začne v tej smeri tudi ukrepati. Kar je zagovarjal kot gospodarstvenik, bo zagovarjal tudi kot minister. Gospod Počivalšek, če začneva z aktualnim: kmalu se lahko na­ dejamo znova samostojne Slovenske turistične organizacije (STO). Kdaj? STO je že samostojna. Postopek za osamosvojitev smo že izpeljali in ga končali v parlamentu s sprejetjem treh zakonov, ki so postavili piko na i znova samostojni Slovenski turistični organizaciji. Zdaj bo treba sprejeti še uredbo za pripravo nove organizacijske sheme STO in poskrbeti za njeno kadrovsko okrepitev. Glede na druge obveznos­ ti in kadrovsko konsolidacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pričakujem, da bo STO v treh mesecih samostojna ne samo formalno, ampak tudi izvedbeno. Kadrovska podhranjenost je bila večkrat poudarjena kot ena ključnih težav zdajšnjega sektorja za turizem; pred pripojitvijo Spiritu je imela STO okoli trideset zaposlenih, zdaj jih ima sektor približno polovico manj. Kako kaže glede vnovične kadrovske okrepitve? V zakonu je določeno, da bo STO prestrukturirana v prejšnjem ob­ segu. To pomeni zdajšnje zaposlene v sektorju za turizem in sorazmerni delež skupnih služb na Spiritu ter racionalno zapol­ nitev mest glede na prejšnjo sistemizacijo. Vendar bo STO doživela tudi vsebinske spremembe – v prihodnje bo pristojna samo za dve ključni področji: promocijo Slovenije v tujini in razvoj sloven­ skega turizma. Njena vloga bo poslej torej promocijska in strokov­ no-razvojna.

[close]

p. 5

5 Intervju Boljša prepoznavnost Slovenije bo turističnemu gospodarstvu omogočala uspešnejše uveljavljanje na tujih trgih in boljše poslovanje. Že večkrat ste poudarili, da je za večji turistični uspeh Slovenije ključna močnejša in učinkovitejša promocija v tujini. A denarja zanjo bo letos okoli tri milijone manj, kot ga je imela STO zadnje leto pred priključitvijo Spiritu – dobrih šest milijonov evrov iz državnega proračuna. Večkrat ste dejali, da bi bil potrebnih 20 milijonov evrov. Kako zagotoviti več kot trikrat več denarja za promocijo? Osamosvojitev je le prvi korak k boljšemu poslovanju slovenskega turizma. Drugi je omenjeni poudarek na promocijski in razvojni vlogi STO. Tretji ključni pa je finančna podpora njenemu delovanju. Že pred leti smo povedali, da bi za uresničitev strateškega cilja sloven­ skega turizma povečati priliv iz naslova tujih obiskovalcev z dveh na tri milijarde evrov (pri čemer se v zadnjih letih skoraj nismo premakni­ li z dveh milijard) potrebovali približno 20 milijonov evrov na leto. Pred časom ste omenili tri vire financiranja, ki bi lahko nacio­ nalni turistični organizaciji zagotavljali prihodke za promocijo. Kakšne so možnosti zanje? Prvo tretjino bi tudi v prihodnje zagotavljal državni proračun. Drugo tretjino bi zagotavljal delež iz turistične takse; o tem bomo razprav­ljali v okviru prenove zakona o spodbujanju razvoja turizma. Preostalo pa bomo poskušali zagotoviti z odprtjem vprašanja o financiranju iz koncesijskih dajatev od iger na srečo, s katerimi že sofinancirajo raz­ voj turizma na lokalni ravni, na ravni promocije Slovenije pa ne. Ob­ staja pa še ena možnost: turistične članarine. Ta dva vira financiranja sta uveljavljena v naših sosednjih in uspešnih turističnih državah, Avs­ triji in Hrvaški. Od STO k pomembnosti turizma na državni ravni na splošno: pred leti smo novinarji od tedanje ministrice za gospodarstvo, Darje Radič, ki je bila precej časa tudi v turističnem gospodar­ stvu, slišali, da se moramo v Sloveniji sprijazniti, da turizem niko­ li ne bo ena ključnih gospodarskih panog. Kaj menite o tem? Turizem je pomembna gospodarska panoga, kar navsezadnje potrjujejo številke: dve milijardi evrov priliva od tujskega turizma, 250 milijonov plačanega DDV državi (od porabe tujih turistov v Sloveniji), 45.000 zaposlenih, 13 odstotkov BDP, 40 odstotkov iz­ voza storitev in osem odstotkov izvoza v celoti. Poleg tega ima turizem izjemen multiplikativni učinek. In glede na to, da so zmogljivosti v turizmu razmeroma slabo izkoriščene, imamo zelo velike rezerve. Na ministrstvu bomo poskusili s sistemskimi ukrepi in podporo gospodarstvu doseči, da bodo bolje izkoriščene. Ne moremo govoriti, da smo uspešni, dokler je povprečna zasede­ nost slovenskih hotelov pod 40 odstotki. To kliče po hitri in te­ meljiti reakciji. Država mora na eni strani vlagati v znanje in razvoj ponudbe, na drugi pa v zadostno promocijo v tujini; pod dežnikom boljše prepoznavnosti Slovenije bodo izpolnjeni po­ goji, da bo slovensko gospodarstvo uspešneje prodajalo svoje izdelke in storitve na tujih trgih. Ampak številke so zgovorne že leta, pa turizem razen na dekla­ rativni ravni v resnici že dolgo ni bil prepoznan kot resnično pomembna gospodarska panoga. Kako verjeti, da bo odslej drugače? So že vidne spremembe? Res je tako, kot ste dejali, in to je bil tudi eden od razlogov, zakaj Lipov list - April 2015 Foto: Franci Ferjan/arhiv Spirita »Turizem je pomembna gospodarska panoga, kar navsezadnje potrjujejo številke: dve milijardi evrov priliva od tujskega turizma, 250 milijonov plačanega DDV državi (od porabe tujih turistov v Sloveniji), 45.000 zaposlenih, 13 odstotkov BDP, 40 odstotkov izvoza storitev in osem odstotkov izvoza v celoti.«

[close]

p. 6

6 Intervju Ne moremo govoriti, da smo uspešni, dokler je povprečna zasedenost slovenskih hotelov pod 40 odstotki. (Fotografija je simbolična.) sem se odločil prevzeti funkcijo ministra – da poskušam spre­ meniti nekatere stvari, pa ne samo na področju turizma, ampak tudi širše, na katere smo opozarjali v gospodarstvu, vlada pa jih ni upoštevala. Izzval sem se, da bom poskušal nekatere stvari, ki so se mi zdele v gospodarstvu logične, izpeljati v vladi. Ne delam si utvar, da so mogoče takojšnje velike spremembe, ampak za nekatere stvari, pomembne za gospodarstvo, pa verjamem, da jih je mogoče doseči. In dokler bom v to verjel, bom to tudi poskušal narediti. Če bom ugotovil, da sem pri tem neuspešen ali da tega, kar si želim narediti, ne morem uresničiti, tega ne bom več delal. Pričakovanja turističnega gospodarstva in drugih, povezanih z razvojem turizma v Sloveniji, so bila ob vašem imenovanju zelo velika. A turizem je navsezadnje (samo) ena od panog, ki spada­ jo pod okrilje ministrstva. Ampak navsezadnje je mogoče pričakovati novega državnega sekretarja/sekretarko za tu­ rizem? Kakšna pa bo prihodnost zdajšnjega direktorata za tu­ rizem in internacionalizacijo? Pričakovanja so velika. Če bi bil turizem odvisen od majhnega števila ljudi, bi bile težave hitro odpravljene. Ampak – na ministrstvu smo v procesu kadrovske konsolidacije, oblikovali bomo torej ekipo, ki bo vodila politiko ministrstva v prihodnjih letih, in znotraj tega ima tu­ rizem pomembno vlogo. Moram reči, da sem bil s premalo premišljeno potezo glede ozadja, ne pa tudi vsebine dela, nesrečne roke pri prvem poskusu imenovanja državnega sekretarja za turizem (Petra Vesenjaka, ki je takoj po imenovanju odstopil zaradi medijske­ ga razkritja finančnih in dolžniških težav njegovih podjetij, op. p.). To nameravam urediti z izborom strokovno in vsebinsko močne osebe, ki bo prevzela to funkcijo. Tudi odhod Marjana Hribarja (dolgoletne­ ga direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo, op. p.), ki odhaja v Svetovno turistično organizacijo, kjer bo lahko pomagal slovenskemu turizmu tudi v prihodnje, bomo ustrezno kadrovsko nadomestili. Omenjali ste ukrepe – kateri so ključni, ki so v domeni države, ki bi jih bilo treba čim prej sprejeti za večjo spodbudo razvoju tu­ rizma? Lipov list - April 2015 To je zelo široka tema. Veliko je zadev, ki jih je treba nadgraditi, iz­ popolniti, še več pa je takšnih, ki jih je treba sprostiti in deregulirati, narediti takšne, da bodo gospodarski subjekti, ne samo turistični, lahko dihali in bolj izkazovali svojo poslovno pobudo. A vse vendarle ni v domeni države. Recimo sposobnost sodelo­ vanja in povezovanja. Prihajate z območja, ki je eden redkih zgledov odličnega sodelovanja v Sloveniji in ki tudi žanje sad­ ove zaradi tega. Kako je uspelo vam v Podčetrtku in zakaj ne uspeva večini drugod po Sloveniji? (nasmeh) Vse je odvisno od ljudi. Pri nas smo se zavedali, da v tako majhnem kraju ne moremo imeti dveh ekip, ki bi igrali druga pro­ ti drugi, temveč je treba stakniti glave in poiskati konsenz o vseh pomembnih zadevah. Znali smo se in se še vedno znajo dogo­ voriti o vseh ključnih zadevah. Verjamem, da bodo prej ali slej prišli do tega spoznanja tudi drugod. A vsaj toliko, kolikor je to pomembno na lokalni ravni, je pomembno na državni; da bi tudi na njej prišli do konsenza o ključnih stvareh za razvoj turizma. Ver­ jamem, da je osamosvojitev STO pokazala, da smo tudi na tej ravni sposobni premišljenega in skupnega nastopa; v procesu osamosvajanja STO v parlamentu namreč nismo imeli niti enega glasu proti. Niso bili vsi za, a nasprotovanja ni bilo. Zdi se mi, da je bil to dober znak, da bi lahko turizem odigral povezovalno vlogo tudi na državni ravni. Poleg tega ste bili direktor podjetja, ki je ena redkih uspešnih turističnih družb v Sloveniji. Kje vidite ključne razloge za težave, s katerimi se spopadajo turistična podjetja v Sloveniji? To je dolga zgodba, ki nikakor nima enoplastnega odgovora. Ampak spet se vse začne pri ljudeh, ki vodijo podjetja in ki so odgovorni za to, kaj se v njih dogaja. Do neke mere moramo iskati razloge v pri­ vatizacijskih procesih. Mogoče je tudi razpravljati o povezovalnih procesih znotraj turizma, o tem, kako jih voditi, kje je meja med cen­ tralizacijo in odgovornostjo posameznega subjekta za poslovanje. A ključni so vendarle ljudje. Treba je ločiti, ali delaš za podjetje, v kate­ rem dobivaš plačo, ali delaš za kaj drugega.  Mateja Gruden Foto: arhiv Hotelov Morje/Spirit

[close]

p. 7

Volilna skupščina Turistične zveze Slovenije (TZS) Peter Misja znova izvoljen za predsednika Peter Misja, dosedanji predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), po 30. volilni skupščini TZS, ki je bila 28. marca v Ljubljani, ostaja predsednik osrednje slovenske turistične društvene organizacije; to bo njegov drugi štiriletni mandat. Kot je ob prevzemu funkcije poudaril Peter Misja, sicer župan občine Podčetrtek, so bila prav turistična društva marsikje prva, ki so začela ob­ likovati turistično podobo kraja – in marsikje so še vedno ključna za nje­ gov turistični razvoj. Na skupščini, na kateri so razrešili in na novo imenovali tudi upravni in nadzorni odbor TZS, disciplinsko razsodišče ter mladinski odbor, so spre­ jeli tudi izhodišča za nadaljnje delo zveze za prihodnja štiri leta, med nji­ mi sedem ključnih strateških ciljev za delo zveze in društev. Učinkovita in pregledna organizacijska struktura TZS »bo grajena od spo­ daj navzgor«, kakor je zapisano v zdajšnji Strategiji razvoja in delovanja TZS in TDO. Peter Misja je ob tem poudaril, da si bo zveza tudi v prihod­ nje prizadevala za čim tesnejšo povezanost društev; v TZS jih je (podatek je z dne 22. marca 2015) vključenih 279 iz 24 regijskih oziroma območnih zvez, s skupaj 28.110 člani. Strateški cilj je tudi spodbujanje evidentiranja in pomlajevanje članstva; za zadnje si na zvezi prizadevajo že vrsto let in cilj ostaja eden ključnih tudi v prihodnje. Že zdaj potekajo v okviru TZS tudi številni projekti, ki uspešno spodbujajo vključevanje mladih v turizem: Turizem in vrtec, Več znanja za več turizma, Turizmu pomaga lastna glava, Zlata kuhalnica, Mladi turistični vodnik ... V okviru članstva pa je še zlasti pomembno evidentiranje števila prosto­ voljnih ur, ki jih opravijo člani, je poudaril Peter Misja. Po statistiki TZS za lansko leto so turistična društva in njihovi člani lani opravili dobrih 2500 prostovoljskih ur, a številka je občutno večja, je ob tem dejal Dominik S. Černjak, vodja delovnega predsedstva zveze in nekdanji predsednik TZS. »Četudi delamo s srcem, je v današnjem času vendarle treba spregovoriti tudi v ekonomskem jeziku. Prostovoljske ure je treba ovrednotiti tudi finančno; samo tako si bomo zagotovili ustrezno pogajalsko izhodišče za lažje nadaljnje delo,« je dejal in povzel, da so pred leti z analizo prosto­ voljskih ur, ki jih opravijo društva, te našteli v vrednosti milijonov evrov. Stabilno financiranje zveze, ki je lansko leto sklenila pozitivno, in društev ostaja visoko na prednostni lestvici ciljev, prav tako njuna vloga v sloven­ skem turizmu: »TZS bo v naslednjih letih utrdila svoj položaj vodilne or­ 7 Dogaja se Peter Misja ganizacije civilne družbe na področju turizma v Sloveniji ...« Tudi s krepit­ vijo svojih strokovnih služb in nadgrajevanjem programov in projektov. Med temi je gotovo najbolj prepoznaven in odmeven projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki spodbuja urejanje krajev po vsej Sloveniji; letos bo že 24. zapovrstjo. Na skupščini so podelili tudi posebna priznan­ ja članom upravnega odbora TZS, ki končujejo delo v UO: Mariji Adi Buti­ nar, Janku Bezjaku, Tanji Godnič, Jožefu Rituperju in Alojzu Šosterju. Pode­ lili so tudi priznanje z zlatim znakom – Antonu Jesenku in Žarku Mlekužu. Prav v teh dneh pa je Turistična zveza Slovenije, ki letos praznuje 110. obletnico delovanja, tudi objavila javni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev društev za letošnje leto. Organizacija prireditev je poleg ure­ janja okolja večinoma najpomembnejša dejavnost društev in marsikje ključna za razvoj tega dela turistične ponudbe.  Mateja Gruden  Foto: Iztok Pipan Lipov list - April 2015

[close]

p. 8

Dnevnikova izvidnica – zima 2014/2015 8 Dogaja se Zmagovalci so Bohinj, Cerklje na Gorenjskem in Podčetrtek Sredi marca je časopisna hiša Dnevnik podelila priznanja novim zma­ govalcem zdaj že uveljavljene in odmevne turistične akcije Dnevnikova izvidnica. Prvo mesto v kategoriji »do turistov najbolj prijazen kraj po iz­ boru strokovne komisije in uredništva Dnevnikove priloge Prosti čas« je pripadlo Bohinju. Cerklje na Gorenjskem so zmagale v kategoriji »do tu­ ristov najbolj prijazen kraj po izboru bralcev časnika Dnevnik«, medtem ko so tuji izvidniki za najbolj prijazen kraj do turistov izbrali Podčetrtek. Tokratna izvidnica je bila druga zimska, sicer pa že peta. Dnevnik je doslej petkrat vzel pod drobnogled manj in bolj znane slovenske kraje. Tujim turistom, ki so jih obiskovali in zatem poročali o svojih izkušnjah, dobrih in slabih, pa so se lani pridružile še slovenske izvidnice. Sicer pa so v zimi 2014/2015 vzeli pod drobnogled naslednje kraje: Veržej, Divačo, Litijo, Dolenjske Toplice, Novo Gorico, Moravske Toplice, Celje, Ruše, Koper, Črno na Koroškem, Cerknico, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gornjo Radgono in Podčetrtek. Poleg omenjenih zmagovalcev v navedenih kategorijah so priznanja za bodisi drugo bodisi tretje mesto prejeli še Moravske Toplice, Celje (dvakrat) in Gornja Radgona (v vseh treh kategorijah).  M. G.  Foto: Anže Furlan Ekipa iz Podčetrtka (z desne proti levi): župan Peter Misja, Boštjan Misja, direktor TIC Podčetrtek, Urban Videtič, čokoladnica v Olimju, in Borut Ježovnik, gostišče Jelenov greben v Olimju – v družbi s pevko in nastopajočo na dogodku Tanjo Žagar. Gostje iz Azije dali oceno odlično Postojnska jama s Predjamskim gradom bo med azijskimi gosti poslej zagotovo še bolj priljubljen turistični cilj. Zaradi izjemne priljubljenosti med azijskimi obiskovalci sta se namreč Postojnska jama in Predjamski grad uvrstila na lest­ vico TOP Choice 2015 v kategoriji svetovnih znamenitosti, Jamski dvorec pa v kategoriji restavracij. »Lestvica je ekvivalent Tripadvisorja za azijske trge, profesionalni turistični spletni portal Liarong pa jo pripravlja na podlagi pozitivnih mnenj ocenjevalcev Lipov list - April 2015 in obiskovalcev. Uvrstitev na lestvico je za nas pomembna pro­ mocija na Kitajskem in Japonskem ter v drugih azijskih državah,« ponosno sporočajo iz družbe Postojnska jama. Dejstvo je, da omenjena družba gostom iz Azije namenja posebno skrb, saj delež obiskovalcev iz zunajevropskih držav iz leta v leto narašča in pomeni že skoraj tretjino vseh obiskovalcev Postojnske jame. Av­ diovodenje, denimo, je na voljo v petnajstih jezikih, med njimi tudi v kitajskem, japonskem in korejskem. V svojem jeziku pa ima­ jo azijski gostje na voljo tudi promocijsko gradivo, jedilnike in drugo.  D. P. B.  Foto: Postojnska jama, d. d.

[close]

p. 9

Novi knjigi za potepanja po Sloveniji Pri založbi Sidarta sta pred kratkim izšli novi knjigi: družinski izletniški vodnik Kamniške pravljične poti Irene Cerar (avtorice priljubljenih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino) in knjiga pravljic Gorski vrt, za vse odprt mladinske pisateljice Polonce Kovač. V vodniku Kamniške pravljične poti, ki sta ga izdali Matična knjižnica Kamnik in Sidarta, je predstavljenih dvajset izletov po Kamniku in njegovi okolici, izhodišče zanje pa je vselej ljudska pravljica ali povedka. Bralci, ki se bodo odpravili na potep po poteh vodnika, bodo obiskali mlin, pili vodo iz izvirov in hodili ob šumečih potokih, rekah in slapovih. Spoznali bodo alpske doline, plezali po skalah in balvanih, kukali v temačna korita, soteske in jame. Povzpeli se bodo na razgledne vrhove in pohajkovali po planinah, kjer poleti še pasejo živino. Izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izle­ tov v sredogorje, vodnik pa je namenjen otrokom in odraslim. Be­ sedilo dopolnjujejo zemljevidi, fotografije in ilustracije akadem­ skih slikarjev Polone Lovšin in Milana Eriča. Gorski vrt, za vse odprt pa je nova knjiga pravljic Polonce Kovač, ene najpomembnejših slovenskih mladinskih pisateljic. Njeno ustvarjanje izstopa tudi po združevanju poučnosti z umetniškostjo literarnega pristopa; tako knjiga Gorski vrt, za vse odprt (ne) skriva svoje poučne ambicije. Zasnovana je kot sprehod skozi letne čase in višinske rastlinske pasove naših gora, na popotovanju pa bralci spoznajo več kot trideset gorskih rastlin, nekaj živali in pravljičnih bitij. Pravljice je ilustrirala Jelka Godec Schmidt, ilustrirane pred­ stavitve rastlin pa so delo Vlada Ravnika, upokojenega univerzitet­ nega profesorja botanike.  U. L. L. 9 Dogaja se Čezmejni kulturni turizem na Koroškem Koroška je dežela z dvema domovoma – enim v Avstriji in drugim v Sloveniji. V obeh je pesem del življenja in z melodijo izpričana pripad­ nost. Marca je bilo na obeh straneh meje kar nekaj tradicionalnih in izjemno dobro obiskanih pevskih prireditev, med njimi, denimo, Od Pliberka do Traberka (koncerti v Sloveniji in Avstriji) in Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza v celovškem Domu glasbe.  R. P. Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk Lovski oktet Mežica (pevcev je bilo zaradi bolezni manj) Lipov list - April 2015

[close]

p. 10

Maja bo pod Uršljo goro Festival solzic 10 Dogaja se Bogat program in jasno sporočilo o prijateljstvu in miru Solzica velikanka na travniku pred Kotljami Festival solzic, ki je v veliko pomoč pri umeščanju Koroške v Sloveniji, festival, ki soustvarja turistično podobo regije in ji zagotavlja pester kulturno-zabavni program, tudi letos prinaša bogat štiridnevni paket dogodkov in širi povezovanje, komunikacijo, prijateljstvo in mir na Koroškem, ki ima dva domova: enega v Sloveniji in drugega v Avstriji. To je prireditev, ki poudarja blagovno znamko koroške dediščine vseh vrst in kulturo človeka tega prostora kot posebno vrednoto in velik motiv za druženje in turizem. V štirih dneh (od 21. do 24. maja), kolikor časa traja festival, se bo zvrstilo več prireditev. Prvi, otvoritveni dan festivala bo v znamenju koroških umetnikov, skle­ nila pa ga bosta koncerta Marjane Mlinar in ansambla Pepel in kri. Drugi festivalski dan je Prežihov dan, program pa poteka ob sodelovanju os­ novnih in srednjih šol ter vrtcev. Poleg ta dan na Ravnah pripravljajo mednarodni strokovni posvet na temo: Implementacija literarne zgod­ be, pisateljske poti in kulture v turizem. Pri tem bodo sodelovali Društvo slovenskih pisateljev iz Slovenije (s projektom Slovenska literarna pot), Društvo slovenskih pisateljev Avstrije, Ministrstvo za kulturo ter Spirit, agencija za promocijo turizma. Večerni kulturni program poteka v zna­ menju gostov iz ene od držav, ki objemajo Slovenijo; letos je na vrsti Madžarska. Predstavil se bo folklorni ansambel Szokos Folk Dance En­ semble iz Szombatelyja. Program pa bo ujet v nastop odličnega Pihal­ nega orkestra železarjev Ravne in Milana Kamnika. V soboto je Dan pod Uršljo goro, ki v Kotlje prinaša Koroško tržnico z različnimi koroškimi vsebinami, Rožno tržnico s cvetličarji, trajničarji in drevesničarji iz vse Slovenije, Kulturni perpetuum mobile v besedi in pesmi na domačiji Prežihovega Voranca ter večerno gostovanje Ženskega pevskega zbora iz St. Jakoba v Rožu v Kulturnem domu Kotlje. V nedeljo je Praznik Koroške. Začne se v Kotljah (s številnimi nastopajočimi iz obeh delov Koroške), konča pa na državni meji z Avstrijo (Holmec), kjer bo letos vzcvetela solzica velikanka; lani so jo posneli na travniku pred Kotljami. Poleg tega je v nedeljo v Kotljah še nekaj zanimivih prireditev: Kotl'jada – povezana s koroško kulinariko, Venec solzic ... Obiskovalce festivala bo presenetil Perkmandlc, napovedal se je kralj Matjaž in zanimivo bo tudi v Peklu. Poudariti velja Kulturni perpetuum mobile v soboto, 23. maja, z začetkom ob 15. uri, ko se bodo na Prežihovi bajti združili prebiranje proze in poezije ter skupinsko petje Lipov list - April 2015 obiskovalcev. Kulturni potpuri bo glasbeno podprl ansambel Drago Rudl s prijatelji, besedila narodnih, ljudskih in koroških pesmi pa bodo razmnožena in podarjena ljubiteljem petja, da si bodo še do­ datno oplemenitili dogodek. Festival solzic se bo končal s simbolično položitvijo solzice na oba domova Koroške – slovenskega in avstrijskega, kar bo jasno sim­ boliziralo prijateljstvo, druženje, komunikacijo in mir. Prireditelj festi­ vala je občina Ravne na Koroškem, avstrijski partner v pripravi sklep­ nega dela pa je občina Pliberk z županom Štefanom Visočnikom.  Besedilo in foto: Renata Picej Znameniti rumeni cvet Koroške - zdravilni toter na Koroškem vrtu pred cerkvijo v Kotljah

[close]

p. 11

od 1. 5. 2015 do 31. 10. 2015 144 držav udeleženk 20 mio obiskovalcev Slogan slovenske predstavitve »I FEEL SLOVENIA Green. Active. Healthy.« Slovenija se predstavlja s samostojnim paviljonom Dimičeva 13, SI - 1000 Ljubljana tel.: + 386 1 5898 550 fax: + 386 1 5898 560 e-mail: expomilano2015@spiritslovenia.si www.spiritslovenia.si SPIRIT Slovenija, javna agencija SLOVENIJA Zelena. Aktivna. Zdrava. SLOVENSKI PAVILJON Slovenski paviljon ima piramidalno obliko postavljeno na geometrijsko razgibani površini, kar odraža reliefno razgibanost slovenskega ozemlja – doživite prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni labirint kraških jam in kapnikov. Paviljon je narejen iz naravnih materialov - lesa in stekla. Slovenija je namreč ena najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa je njena strateška surovina. Zgodovinsko izjemnost dokazuje tudi v Sloveniji najdeno najstarejše datirano leseno kolo z osjo na svetu, ki je staro kar 5200 let - starejše torej od egipčanskih piramid in majevske civilizacije v Mehiki. SLOVENIJA. Zelena. Aktivna. Zdrava. Zgodba Slovenije je zgodba o ljubezni do narave, v besedi SLOVEnija je tudi angleška beseda »LOVE«. Z obiskom slovenskega paviljona vas želimo spodbuditi k zavedanju, da lahko z majhnimi koraki tudi sami naredite nekaj dobrega za sebe, za Slovenijo, za planet. Za to boste nagrajeni s petimi zrni ajde, ki simbolno ponazarjajo pet čutil iz slogana državne znamke »Čutim Slovenijo». Ajda, ki je sicer tradicionalno prisotna v slovenskem prostoru, je nadvse zdrava poljščina, koristna za človeka, kmeta in čebele. Slovenija se bo preko pet vsebin predstavila kot ZELENA, AKTIVNA in ZDRAVA destinacija. SOL S soljo pomembno izboljšamo okus hrane. Nemleta in nerafinirana Piranska sol je darilo morja, ki se dnevno žanje med starodavnimi nasipi solnih polj sredi zavarovanega območja krajinskega parka. Slovenske soline so ene redkih na svetu, kjer se sol prideluje ročno - po tradicionalnem izročilu in postopkih iz 14. stoletja. Zaradi podlage biosedimenta je Piranska morska sol kot edina v Evropi naravno sladka in bela. Polja “belega zlata” skrivajo tudi solni cvet, ki je ročno Slovenski paviljon pi- je ujet materialov - lesa in stekla. obrana deviška sol, ima v katero najbolj prvinski okus morja Slovenijapresega je namreč ena ramidalno obliko Solni postavljeno z vsemi minerali. cvet po kakovosti celo v svetu na geometrijsko razgibani najbolj gozdnatih evropskih cenjene sorte “la fleur de sel”. In če je bila nekoč sol strateško držav, pa je njena površini, kar odraža reliefpomembno trgovsko blago, je danes solles v Sloveniji delstrateška zgodbe no razgibanost slovenskega surovina. Zgodovinsko izjemv kulinariki, kozmetiki in ekoturizmu. Najnovejša uspešnica nost dokazuje tudisolinskega v Sloveniji ozemlja – doživite prehajanje je wellness med solnimi polji z blagodejnimi učinki alpskega hribovja, panonskih najdeno najstarejše datirano blata in morske slanice. ravnic ter sredozemskega leseno kolo z osjo na svetu, ki gričevja v obdelovalne povje staro kar 5200 let - starejše ršine, pod katerimi se skriva torej od egipčanskih piramid ČEBELE izjemen podzemni labirint in majevske civilizacije v Mehiki. in čebele kot simbol kraških jam je inv kapnikov. Pa- življenja Čebelarstvo Sloveniji način viljon je narejen naravnih zdravega planeta iz imajo pri Slovencih poseben status. V Sloveniji je doma avtohtona kranjska sivka - druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, s katero čebelarijo na prav vseh kontinentih. Nikjer drugje na svetu ne postavljajo čebelam tako imenitnih »domov«, kot lahko imenujemo s panjskimi končnicami poslikane čebelnjake, ki jih je v Sloveniji več kot 10.000 in so posebnost svetovnega formata. Slovenski čebelarji so zaradi svoje inovativnosti v svetovnem merilu tudi Zgodba ponudbe Slovenijesonaravnega je zgodba o turizma ajde, kissimbolno pionirji čebelami;ponazarjajo v slovenskih ljubezni do narave, v besedi pet čutil iz zvoku slogana državne čebelnjakih lahko sprostite telo in duha ob brenčanja SLOVEnija je tudiaerosola, angleškaob medeni znamke »Čutim Slovenijo». čebel, vdihavanju masaži… beseda »LOVE«. Z obiskom Ajda, ki je sicer tradicionalslovenskega paviljona vas no prisotna v slovenskem želimo spodbuditi k zaveprostoru, je nadvse zdrava poljščina, koristna za človeka, danju, da lahko z majhnimi IN POHODNIŠTVO KOLESARJENJE koraki tudi sami naredite kmeta in čebele. Slovenija Zdrava hrana in gibanje sta del zdravega življenjskega sloga.se nekaj dobrega zakot sebe, za zelenega bo preko pet vsebin predSlovenija ponuja dežela oddiha mnogo priložnosti Slovenijo, planet. Za to letnih stavila kot ZELENA, AKTIVza različne za aktivnosti v vseh časih. Pohodništvo in boste nagrajeni s petimi zrni in ZDRAVA destinacija. kolesarjenje sta priljubljen načinNA odkrivanja raznolikosti slovenske pokrajine, ki je hkrati tudi navdih za številne športnike, ki dosegajo vrhunske rezultate in s tem se Slovenija uvršča med najuspešnejše države na svetu po številu medalj na prebivalca tako na zimskih kot na poletnih olimpijskih igrah. SLOVENSKI PAVILJON Vabimo vas, da sprostite svoj adrenalinski duh ob kolesarjenju skozi labirint opuščenih rovov pod goro Peco, ob odkrivanju milijonov let zgodovine v najbolj znani turistični jami na svetu – Postojnski jami, ob jahanju belega lipicanca - avtohtone slovenske pasme ter doživite soteskanje in rafting v smaragdni Soči, eni najlepših alpskih rek v Evropi… TERMALNE IN MINERALNE VODE Slovenija je dežela dobrodejnih voda. Voda ni le zdrava in pitna, temveč tudi stekleničimo najbogatejšo mineralno vodo z magnezijem na svetu. Vode v Sloveniji so tudi vir doživetij. V Sloveniji je 87 naravnih termalnih izvirov, pri čemer je posebnost v svetovnem merilu črna termalna voda, znana kot »črno zlato«. Zdraviliški turizem in sproščanje v centrih dobrega počutja sta med najbolj priljubljenimi oblikami oddiha v Sloveniji. SLOVENIJA Zelena.Aktivna.Zdrava ČRNI OGLJIK V Sloveniji se zavedamo pomena trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij za ohranitev zelene prihodnosti našega planeta. Zato bomo na svetovni razstavi Expo Milano 2015 predstavili rezultate projekta »Adventure for Science«. Najboljši svetovni pilot leta 2013 Matevž Lenarčič je z inovativnim visokotehnološkim ultralahkim letalom, ki je plod dela in znanja uspešnega slovenskega podjetja Pipistrel ter merilno napravo, ki je prav tako izdelek slovenskega podjetja, izmeril koncentracije črnega ogljika v atmosferi. Le ta je poleg CO2 največji povzročitelj globalnega segrevanja, vendar se ga lahko kot trdne delce učinkovito in relativno poceni odstrani iz okolja. Prelet 91.000 kilometrov preko vseh sedem kontinentov, treh oceanov in 60 držav v 369 urah, je edinstven dosežek v svetovnem merilu, saj so bile meritve izvedene tudi na najbolj oddaljenem in težko dostopnem severnem tečaju.

[close]

p. 12

C M Y CM MY CY CMY K S Slovenskimi železnicami na EXPO 2015 Na svetovni razstavi se bo tokrat predstavilo kar 145 držav - tudi Slovenija! EXPO, ki ga prirejajo vsakih pet let in traja šest mesecev - bo letos potekal od 1.maja - 31.oktobra - je namenjen predstavitvi dosežkov svetovni javnosti. Letošnji moto svetovne razstave - Nahraniti planet, energija za življenje Razstavo v Milanu naj bi po napovedih obiskal vsaj vsak četrti Italijan, preostalo bodo tuji obiskovalci, veliko gostov bo tudi iz Slovenije, saj po letu 1906 EXPO znova gosti Milano, ki je blizu Slovenije. Temeljna ideja svetovne razstave je, da vsakdo, vsaka država razgrne svetu svoj pogled na neko temo, vsebino oziroma področje. Tema letošnjega EXPA je hrana, moto razstave pa je Nahraniti planet, energija za življenje (Feeding the Planet, Energy for Life). Do Trsta s »shuttle servisom« Slovenskih železnic… V SŽ - Potniški promet smo pripravili atraktivno in ugodno ponudbo prevoza posameznih obiskovalcev in skupin v Trst in Milano ter nazaj. Iz Ljubljane v Trst bo vsak dan s shuttlom (kombinirano vozilo 8+1 sedežev) ali avtobusom organiziran prevoz ob 5 uri in deset minut zjutraj. Cena enotne vozovnice za vse kategorije potnikov do Trsta je 14 evrov. Prijave za pot do Trsta sprejemamo vsak dan med 6 in 22 uro na tel. št: 01 291 3332. Skupine nad 8 oseb morajo potovanje prijaviti najmanj 3 dni pred nameravanim potovanjem. Rezervacije za prevoze s shuttlom se zaključujejo 24 ur pred njegovim odhodom iz Ljubljane. Najava pa je nujna vsaj 72 ur pred nameravano potjo. ...naprej do Milana s hitrimi vlaki LaFrecce Odhod vlaka iz Trsta proti Milanu je ob 6 uri in 38 minut, prihod na postajo v Milano - Rho Fiera (dejansko na prostor svetovne razstave) je ob 11. uri in 21 minut. Obiskovalci imajo potem čas za ogled številnih paviljonov na svetovni razstavi. Ob povratku vlak iz Milana proti Trstu odpelje ob 16 uri in 35 minut, v Trstu je ob 21 uri in 22 minut. Odhod shuttla iz Trsta proti Sloveniji (Ljubljana) je predvidoma ob 21.35. Cena vozovnice za hitre vlake med Trstom in Milanom (vozovnica za 2. razred vlaka) je 53 evrov in 50 centov. Tako vozovnice za prevoz s shuttlom kot tudi vozovnice za hitre vlake Trst - Milano in nazaj, lahko kupite na mednarodnih blagajnah na večjih železniških postajah (v Ljubljani, Celju in Mariboru...).

[close]

p. 13

13 Fokus TD Vuhred Vuhred, kraj prijaznih ljudi Vuhred, drugo največje naselje v občini Radlje ob Dravi, ki ga obdajata reka Drava na eni strani in Pohorje na drugi, je turistično zanimiv kraj s pestro in razgibano zgodovino. V preteklosti je bil Vuhred znan predvsem po splavarstvu oziroma flo­ sarstvu. V njegovem zaledju je cvetela lesarska industrija; ob potoku Vuhreščica v njegovi bližini je bilo več kot petdeset žag. Od tod so vozili les v skladišče Linštant, kjer so izdelovali splave in splavljali les po Dravi vse do Beograda. Tukaj so živeli veleposestniki. Najbolj znani med njimi, Pahernikovi in Mravljakovi, so imeli vse pomembne funkcije v kraju ter velik gospo­ darski in politični vpliv na celotno dogajanje v njem. Sta pa družini tudi zagotavljali delo številnim delavcem iz okolice. Bogato zgodovino splavarstva in življenja ljudi v kraju skozi zgodovi­ no si je mogoče ogledati v Turističnem domu Vuhred v okviru stalne razstave lesarske in etnološke zbirke Vuhreda in njegove okolice. Vuhred se ponaša tudi z lepo neogotsko cerkvijo sv. Lovrencija, ki so jo zgradili v 17. stoletju. A čeprav je župnija razmeroma mlada, je o njej le malo podatkov; župnijska kronika se je namreč izgubila, na­ jverjetneje med drugo svetovno vojno. Spoznavanje zanimivosti kraja Mimo župnije vodi Vodna učna pot. Začenja se pri izlivu Vuhreščice, nadaljuje mimo nekdanje Mravljakove ledenice po strmi poti mimo pokopališča do vaških korit. Je označena, posamezne točke na njej so še posebej opredeljene. Obiskovalca pa lahko po poti popeljejo tudi lokalni vodniki, s katerimi je potep še lepše doživetje. Skozi Vuhred pelje tudi evropska pešpot, ki pripelje do lepe lovske postojanke, doma, ki je odprt od spomladi do jeseni vsako soboto in nedeljo. Do turističnih zanimivosti Vuhreda in njegove okolice vodi obisko­ valce turistična zloženka, ki je na voljo v Turističnem domu Vuhred. Zanimivosti pa so označene tudi na turističnem zemljevidu v kraju. Razgibano dogajanje Kljub svoji majhnosti (v Vuhredu živi le 737 prebivalcev) je naselje znano po številnih prireditvah in dogodkih pod okriljem krajevne skupnosti ter različnih društev in organizacij. Turistično društvo Vuhred, ki letos praznuje 50-letnico svojega delovanja na področju kulture, urejanja kraja, turistične dejavnosti in ohranjanja zgodovinskih vrednot skozi stoletja življenja na podeželju, ne skrbi le za urejenost kraja, temveč tudi za številna dogajanja v njem. Že od leta 1968 pripravlja znameniti pustni karneval (na pustno ne­ deljo), ki je obiskal že vse kraje v občini Radlje ob Dravi, pot pa ga je popeljala tudi do Dravograda. Na prireditvi Pesem mladosti (25. maja) je poudarek predvsem na nastopih mladih talentov. Junija, ob koncu šolskega leta, se vaščani pomerijo na znamenitih vaških igrah. Vsako leto pripravi društvo tudi srečanje etno-skupin. Ob koncu leta pa je mogoče v Vuhredu na štefanovo doživeti žegnanje konjev, na katerem se zberejo številni konjeniki s Koroškega in iz Avstrije. Po sveti maši in blagoslovu konjev je za obiskovalce poskrbljeno s toplim čajem, kuhanim vinom in sladkimi prigrizki. Poleg priprave dogodkov skrbi TD Vuhred za urejenost kraja. Nad njo Lipov list - April 2015 Na žegnanju konjev se zberejo številni konjeniki s Koroškega in iz Avstrije.

[close]

p. 14

14 Fokus Živahno dogajanje skozi vse leto bedi vse leto, zagotavlja jo z zasaditvijo rož, ocenjuje in nagrajuje pa tudi urejenost hiš in gospodarskih poslopij. Društvo je vpeto v kraj, delovanje občine ter dejavno tudi zunaj občinskih meja in v tujini. Pobrateno je s TD Štanjel in Lipovčani v Prekmurju, aktivno pa je tudi pri kulturni izmenjavi z zamejci v Italiji oziroma Repentaboru. To je le nekaj pomembnih stvari, ki odlikuje društvo. Lepo vabljeni v Vuhred, kraj prijaznih ljudi!   Karl Gosak, predsednik TD Vuhred Foto: arhiv TD Vuhred Neogotska cerkev sv. Lovrencija Etnografsko društvo Cigani Dornava »Cigani smo dobri ljudje, vi pa tudi!« Že v petdesetih letih 20. stoletja so Cigani redno prihajali v Dornavo. Na robu vasi so si v manjšem gozdu postavili svoj tabor, od koder so od hiše do hiše hodili prosjačit in vaščane prosit za darove. Najbolj so se razveselili mesa, kruha in živih kokoši. Domačini so njihov način življenja opazovali in lik ciganske skupnosti po letu 1950 spremenili v svojo etnografsko pustno masko. To tradicijo nadaljuje tudi njihovo društvo – Etnografsko društvo Cigani Dornava. Imajo tudi svojo cigansko kuhinjo, kakovostno vam nabrusijo škarje, nože, očistijo čevlje, zakrpajo kuhinjske lonce, prekupčujejo z zlatni­ no, popravljajo ure, dežnike in še bi lahko naštevali. Posebnost nji­ hove predstavitve so vedeževalke, ki vam prerokujejo prihodnost. Pri vaših tegobah pa vam lahko pomagajo tudi njihove zeliščarke, ki pripravljajo naravna zelišča za čaje, delajo maže in cigo napoje. vanjih rojstnih dni in gostijah. Udeležujejo se mednarodnih karneval­ ov: Čivijaškega karnevala v Šabcu, Rakovačkega karnevala v Rakovici in Karnevala Leskovac v Srbiji, karnevala Ludbrek na Hrvaškem, gos­ tovali so na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, letos pa se pripravljajo na veliki letni karneval v Budvi. Na njihovih pohodih jih spremlja ciganski ansambel Trio Cigo, ki poskrbi, da Cigani zapojejo in zaplešejo. Ogledate si jih lahko tudi v filmu Dornavski cigani. Posebno ponosni pa so na to, da iz njihovih vrst prihaja 14. princ ptuj­ skega karnevala, Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski. Aktivni na karnevalih v tujini Cigani pa niso aktivni samo v pustnem času, ljudje jih vse leto vabijo na različna gostovanja in prireditve, posebno zaželeni so na prazno­ Lipov list - April 2015

[close]

p. 15

15 Fokus Cigo ples Posebno ponosni so na to, da iz njihovih vrst prihaja 14. princ ptujskega karnevala. Krompirjeva skulptura Cigo klobasice Člani društva si prizadevajo, da prireditev izpeljejo čim lepše in kako­ vostno, da se obiskovalci na njej dobro počutijo, da uživajo ob ogledu najlepšega baročnega dvorca v Sloveniji in v sprehodu po poti dornav­ skih plemičev. Pripravijo tudi krožno vožnjo za ogled vasi Dornava. Na prireditvi igra društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo. Na ogled je razstava enografije ciganstva in zeliščarstva, predstavijo na­ vade ciganov, priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in ciganske pečenke. Obisk Krompirfesta lahko vključite v izlet, na katerem si ogledate baročni dvorec in kraj Dornava, se sprehajate po poti dornavskih plemičev in sestavite do petčlansko ekipo za tekmovanje v praženju krompirja ter uživate ob prijetni cigo glasbi. Pridite, tukaj se boste zagotovo veselili, pili jedli in plesali! Cigani so vedno v gibanju, nemirni, njihovo geslo pa se glasi: »Cigani smo do­ bri ljudje, vi pa tudi!« Več: www.cigani-dornava.si; ed.cigani@gmail.com  ED Cigani Dornava  Foto: arhiv ED Cigani Dornava Lipov list - April 2015 Aktivni v Sloveniji Med letom so zelo aktivni. Rimskih iger na Ptuju se udeležijo kot zeliščarji - Natura sanat. Prijateljujejo z društvi iz vse Slovenije; ta jih povabijo na njihove prireditve, na kuhanje gobove juhe, golaža, dare juhe, vampov, na martinovanje, košičenbal, kožuhanje koruze ... Do­ bro sodelujejo z društvi kmečkih žena, gasilci, turističnimi društvi, pihalno godbo, oldtajmerji, Vitezi pesničarji in seveda z vsemi kar­ nevalskimi skupinami iz okolice in vse Slovenije. Udeležujejo se sejmov Alpe Adria: turizem in prosti čas v Ljubljani, priredijo razstavo na občini Dornava, v trgovskih središčih se pred­ stavijo na stojnici z zeliščarstvom ali etno ciganstvom. Na vašo željo pa pridejo tudi na vaše slavje in slavljencu priredijo nepozaben nastop. Aktivni pri – praženju krompirja ali: Krompirfest! Člani društva se želijo predstaviti širši javnosti. Prirejajo veliko etnografsko prireditev: Krompirfest – tekmovanje v praženju krompirja, ki bo letos četrtič, 27. junija, v angleškem parku ob baročnem dvorcu v Dornavi.

[close]

Comments

no comments yet