Revija Lipov list 02/2015

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list

Popular Pages


p. 1

 FEBRUAR 2015 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana dobre zgodbe v slovenskem turizmu Fokus Utrinki s sejma Alpe Adria Intervju Drago Bulc o slovenskem turizmu Trendi TravelStarter Pogled od zunaj Slovenija, moje srečno naključje Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita

[close]

p. 2

PO ZDRAVJE V TERME SNOVIK BIVANJE V APARTMAJIH ALI SOBAH S POLPENZIONOM Sodobni apartmaji in sobe so opremljeni iz naravnih materialov, vse namestitve pa se ponašajo s 4 * Družinam prijazne terme. POHODNIŠKI IN KOLESARSKI PAKET Za vse aktivne možnost izletov po označenih – tematskih poteh neokrnjene narave. PLAVANJE V TERMALNI VODI – zdrava rekreacija Termalna voda v termah Snovik je čista brez primesi, visoko kvalitetna in bogata s kalcijem in magnezijem. NOČNO KOPANJE vsako sredo, petek in soboto od 20. do 22. ure. MASAŽE Izbirate lahko med 12 različnimi masažami. SAVNA RITUALI vsak ponedeljek, sreda, petek in soboto. KLUB ZDRAVJA združuje štiri področja aktivnosti: gibanje, zdrava prehrana, zdrav duh v zdravem telesu in dobro počutje. Vsak ponedeljek vodena nordijska hoja ob 8.30 uri. Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1241 Kamnik Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA Začenjajo se pustovanja! UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik INTERVJU  Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet, o slovenskem turizmu 04-06 FOKUS  TD Bloke: Kjer so doma stare smuči in kjer je narava prvobitna TD Železniki: Kjer ima glavno besedo čipka 13-15 TURIZEM SMO LJUDJE  Franc Špegel: Življenjsko vodilo so pozitivna energija in cilji 16-17 TZS  Skrivnost dobrih zgodb in pomen doživetij 18-19 21-24 25-27 V SLOVENIJI NI DOLGČAS  POTEPANJA  Kaj je mogoče početi na slovenskih smučiščih razen – smučati? NAMIG ZA IZLET  KULINARIČNI KOTIČEK  INOVATIVNO  Stari rovi pod Kranjem 28-29 32-33 38 42 Gamsova krožna pot: Po sledeh pozabljenih mlinov Etnolog Janez Bogataj o dediščini pustne kulinarike TURISTIČNI DROBNOGLED  Kjer sta doma lep radič in vrtnica __ 13-15 Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet, je med pogovorom z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas, ki je bil konec januarja v Ljubljani, posrečeno parafraziral navdušenje lju­ bljanskega župana Zorana Jankovića nad slovensko prestolnico (Lju­ bljana je najlepše mesto na svetu!): Zakaj ne bi rekli, da je Slovenija najlepša dežela na svetu? je vprašal ministra in navzoče na pogovoru. Res, zakaj pa ne? Ampak – si drznemo? Imamo dovolj samozavesti, da bi nam šlo zlahka z jezika, ko bi nas v naključnem klepetu neznanec z drugega konca Evrope povprašal o Sloveniji: Ah, Slovenija je najlepša dežela na svetu! Kako le, ko pa vsak dan, iz dneva v dan, izvemo kaj novega o rahitičnem stanju države, mladih brez zaposlitve, družinah na robu preživetja, uradniški brezbrižnosti, podjetniških oviratlonih, nedoum­ ljivih zakonih ...? In kritiziramo. Pogosto povsem upravičeno. Kako naj imamo torej na koncu jezika samozavestno izjavo, da je Slovenija najlepša na svetu? Poskusimo. Obrišimo novice iz medijev kakor prah s polic. Zazrimo se v Slovenijo onkraj vsakdanjika. In iz sence se bodo izluščila mogočna ostenja in nazobčani gorski grebeni, pisani cvetlični travniki, prostra­ ni gozdovi, sončnična polja, kristalne reke, rahlo vzvalovano morje, vinorodni griči, prijazni in široki nasmehi domačinov, vonj po sveže pečeni potici, glasen »Na zdravje!«, svež zrak, ki napolni pljuča, zelen­ java z domačega vrta, prijeten klepet prijateljev ob kavi, nedeljska kosila v krogu družine ... Takšna je Slovenija, kot jo vidijo številni tuji obiskovalci, in na kakršno pozabljamo. Pri čemer smo bili pri naštevanju kar se da objektivni. Tujci so v opisih svojih izkušenj v Sloveniji precej bolj slikoviti: »Slovenija ponuja tako čudovite trenutke, onstran seznamov, kaj vse je treba videti, onstran umetnih svetov ... Je tako pristna, v svojih različnostih tako unikatna!« se nad njo navdušuje Američanka Rose­ mary Duma, ki jo je doslej obiskala dvakrat. Pogovor z njo objavljamo v novi rubriki Pogled od zunaj. Doživljanje lepega je subjektivna izkušnja. Nihče ne more niti potrdi­ ti niti oporekati, da je Slovenija ali katera koli druga država najlepša dežela na svetu. Ampak: v turizmu se je treba znati pohvaliti. Poštenost že, skromnost nikakor. Za uspešnejši turizem bomo morali najprej navdušiti sebe, da bomo lahko navduševali druge.  Mateja Gruden urednica 25-27 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku aprila. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Drago Bulc o slovenskem turizmu »Slovenci, stopimo skupaj!« Slovenci bi potrebovali kampanjo, ki bi nas (znova) povezala – podobno, kot nas je legendarna Slovenija, moja dežela, razmišlja Drago Bulc, dolgoletni televizijski turistični novinar in predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet ter zanesljivo eden najboljših poznavalcev slovenskega turizma. O njem smo se tudi pogovarjali – o njegovih uspehih in neuspehih ter izzivih za njegov nadaljnji razvoj. Gospod Bulc, na pogovoru z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas, ki ga je pripravil slovenski Fijet, ste podali posrečeno iztočnico: kakor ljubljanski župan Zoran Janković rad pove, da je Ljubljana »najlepše mesto na svetu«, bi lahko tudi za Slovenijo porekli, da je najlepša dežela na svetu ... Sam sem to že začel govoriti in bom tudi v prihodnje. Kjer koli bom, bom rekel, da prihajam iz najlepše dežele na svetu! Potem bodo pa vsi vprašali: Kje pa je to? (smeh) Tako bom promoviral svojo lepo domovino ... Veliko sem potoval po svetu in resnično me ni niti enkrat zamikalo, da bi kje ostal dalj časa. Od nekdaj sem izjemno radoveden in rad odkrivam svet, še vedno veliko potu­ jem, ampak nikjer ni na tako majhnem prostoru toliko lepih in različnih stvari, kot jih je v Sloveniji. Žal pa se zdi, da je to za nas, Slovence, prevelik dar – včasih se resnično neumno obnašamo in v tem raju ne živimo rajsko! Lipov list - Februar 2015 Pa mislite, da smo sposobni na glas reči: Slovenija je najlepša dežela na svetu? Zdi se, da se Slovenci zelo težko sami pohvalimo, v turizmu pa bi bilo to skorajda nujno! Res je, da se ne znamo sami pohvaliti. To je zagotovo ... nekakšna motnja. Tudi s tem, na kar smo lahko ponosni, se ne znamo pohvaliti. Če kdo kdaj kaj pohvali, pa ga znamo hitro preglasiti, da je drugje lepše, boljše. Ampak Zoranu Jankoviću že verjamemo, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu! (Pravijo, da tisto, kar dolgo ponavljaš, pos­ tane resnica. Op. p.) Pa k slovenskemu turizmu na pragu novega leta ... Kaj bi, takole čez palec, porekli o njem, v kakšnem stanju je? Žal v zelo slabem, predvsem zato, ker v turizmu nimamo prave lastniške strukture; večina podjetij ima izgubo ... Toda kljub temu sem velik opti­ mist. Nisem veren, a vendarle verjamem v sedem suhih in sedem de­ belih krav po Svetem pismu! Preživeli smo suhe, zdaj je čas za debele! (smeh) Resnično verjamem, da se nam nakazuje luč na koncu predora:

[close]

p. 5

Če bi se lotila analize SWOT slovenskega turizma: katere so njegove ključne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti? Velika prednost slovenskega turizma je zagotovo narava. Pa tudi inova­ tivni mladi ljudje, ki jih je v turizmu čedalje več. Poglejmo samo, kako je GoOpti odpravil eno največjih slabosti slovenskega turizma: slabo le­ talsko povezanost Slovenije s svetom. Imamo tudi veliko turistično izšolanih ljudi, ki pa jih žal nimamo na pravih mestih. Turizem je tudi velika priložnost za zaposlovanje mladih s področij, kjer so zdaj težko zaposljivi, kot so, recimo, arheologi; turizem potrebuje zelo različna znanja. Slabosti so slabo vodena turistična podjetja oziroma tudi tam, kjer so menedžerji dobri, ne morejo zaradi objektivnih razlogov (neure­ jenega lastništva) narediti kaj prida dobrega. Ampak verjamem, da se lahko to kmalu obrne na bolje ... Priložnosti? Zagotovo v okrepitvi letal­ skih povezav, s katerimi bi se dotaknili turistov, ki se jim slovenska turistična ponudba idealno prilega, a jih prav zaradi slabe povezanosti pri nas skoraj ni. Tak primer so Skandinavci. S čarterji in nizkocenovnimi leti bi lahko oživili mariborsko letališče. A nismo slabo povezani samo letalsko – tudi železniška povezanost je slaba, s čimer izgubljamo precej mladih, ki potujejo po Evropi z vlaki. Naša velika priložnost pa je tudi nadaljnji razvoj na področju kulinarike, ki je resnično odlična: mešanica slovenske, sredozemske, balkanske, madžarske, dunajske; ob seveda vrhunskih vinih, kar nam vsi priznavajo. Sicer pa je turizem na splošno velika priložnost za državo, navsezadnje je, kadar govorimo o tujih gostih, čisti izvoz! Sam bi spodbudil tudi nakupovalni turizem – tuji turisti bi prišli napolnit kovčke in želodce. Brez meja in carin bi bila ta ponudba lahko še zlasti zanimiva za obiskovalce iz bližnjih držav. Nekdaj smo bili zanimivi zanje tudi z nizkimi cenami bencina; pa pora­ ba ni bila omejena samo nanj – zapravljali so tudi v naših gostilnah ... In smučišča. V Sloveniji jih je le malo, ki jih zanima, ali bodo naša smučišča propadla, pa čeprav so pomemben del naše turistične ponudbe in po­ dobe Slovenije. Če ocenite odnos države do turizma – kaj so pokazale vlade v zadnjih, recimo desetih letih: kako pomembna gospodarska panoga za Slovenijo je za državo turizem? Po osamosvojitvi Slovenije smo imeli tri ministre za turizem, s čimer so vlade pokazale, da imajo do turizma resen odnos. Takrat je imel tudi vsak osrednji slovenski medij novinarja, ki je bil specializiran za turizem. Tudi po tem se pozna odnos do turizma. Zdaj, ko o njem vsakdo vse ve, kakor o nogometu, tudi v medijih ni več novinarjev, Mineva čas suhih krav, čas je za debele! specializiranih zanj. Bil sem zadnji Mohikanec, novinar, specializiran za turizem, ko sem se pred tremi leti upokojil. Ko vlada nakaže neko smer, ji sledijo tudi mediji. Pa čeprav turizem ustvari 12 odstotkov bruto domačega proizvoda! Kmetijsko ga neprimerljivo manj, a kmetijskega ministra imamo vedno. Dejstvo je, da je turizem zapos­ tavljena panoga. Ne vem, ali so resnično verjeli, da se bo razvijal kar sam od sebe? Z evropskim denarjem smo, denimo, zgradili kar nekaj novih objektov, a jih nismo znali ohranjati v dobri kondiciji. Zasede­ nost hotelov, recimo, je v Sloveniji nizka. (O tem je v uvodoma omen­ jenem pogovoru spregovoril tudi minister Zdravko Počivalšek: dejst­ vo, da je zasedenost manj kot 40-odstotna, je pereče, je poudaril. Op. p.) Od novega ministra veliko pričakujem, čeprav je prišel iz turizma bolj po naključju; v koalicijski pogodbi zdajšnje vlade turizem ni bil niti omenjen. Slovenski turizem je ... mlakuža z veliko možnostmi za infekcijo, ki pa se lahko tudi izsuši in zacveti! Resda država že dolgo ni pokazala zadostnega razumevanja do pomembnosti turizma kot gospodarske panoge, ampak tudi na lokal­ni ravni, recimo, se kažejo razpoke, še zlasti v nezadostnem povezovan­ ju in sodelovanju med posameznimi akterji turistične ponudbe? Pri nas sodelovanja skoraj ni. Drugje se med seboj povezujejo in sodelujejo vsi, ki soustvarjajo turizem in imajo kaj od njega. Nepovezanost je že zelo dolgo kronično obolenje slovenskega turizma. Kako bi ga bilo sploh mogoče ozdraviti? Tako, da bodo vsi spoznali, da brez sodelovanja preprosto ne zmorejo. Dober primer za to so Gorenjci, ki so prejšnjo zimo zbrali denar za zagon žičnic v Kranjski Gori. Ko je bilo treba, so stopili skupaj. Zdaj ima­ jo tam tudi kulinarično pot, ki vodi goste od hotela do hotela. Zelo spodbuden primer je tudi Radovljica, kjer so se povezali gostinci in pri­ rejajo dogodke enkrat pri enem, drugič pri drugem, pri čemer se na Nikjer ni na tako majhnem prostoru toliko lepih in različnih stvari, kot jih je v Sloveniji. Lipov list - Februar 2015 Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita izhod iz krize. In najhitreje bi do njega prišli prav na področju turizma. Slovenija bi se morala začeti v svetu promovirati s – turizmom. (Pro­ mocija držav prek turizma je bila tudi tema na lanski madridski turistični borzi Fiturju.) Kot država imamo namreč najbolj pozitivno podobo prav na področju turizma. Na primer: Ljubljana je zelena prestolnica Evrope 2016, Bled je znan kot eden najbolj pravljičnih krajev na svetu ... Svet nas dojema zelo pozitivno. Upam, da bomo z znova samostojno Slovensko turistično organizacijo to tudi začeli izvajati. 5 Intervju

[close]

p. 6

6 Intervju njih zberejo vsi, strežejo v drugih gostilnah. In se imajo pri tem tudi fajn! Vlogo povezovanja bi sicer morale prevzeti lokalne turistične organi­ zacije, ki pa so marsikje preveč zbirokratizirane in tega dela ne opravl­ jajo. Mislim pa, da bi se že dolgo povezovali med seboj, če bi imeli Razgorškov zakon o turizmu (iz časa ministra za malo gospodarstvo in turizem; Janko Razgoršek je bil minister od leta 1997 do leta 2000, op. p.), po katerem bi moral vsak, ki zasluži od turizma, prispevati k nje­ govemu razvoju: tudi frizer in zasebni zdravnik. Tako je v Avstriji in odlično deluje. Ker vsi prispevajo v blagajno, jih tudi zelo zanima, kako uspešen bo turizem na njihovem območju, in skrbno spremljajo nje­ gov razvoj. In uspešnejši ko je turizem, več denarja je na voljo za njegov nadaljnji razvoj. Ne morem razumeti slovenskih ustavnih sodnikov, ki so turistično članarino zavrnili kot protiustavno! Kar je mogoče v Evrop­ ski uniji, je pri nas protiustavno. To je noro. Drugo, kar bi po mojem mnenju povezalo ljudi, pa je velika kampanja po zgledu nekdanje: Slovenija, moja dežela. Predlagam slogan: Slovenci, stopimo skupaj! Prenehajmo se prepirati, naredimo kaj sami, da bomo živeli bolje. Katere so največje napake, ki jih je po vašem mnenju »zagrešila« vlada pri razvoju turizma v zadnjem desetletju, in kateri so ključni ukrepi, ki bi jih morala čim prej sprejeti za njegov uspešnejši razvoj? Največja neumnost je bila priključitev Slovenske turistične organi­ zacije Spiritu (ki mu sam najraje reče – špirit, op. p.), ki je v zdajšnji podobi finančno in kadrovsko močno opešana. Potrebujemo torej samostojno nacionalno turistično organizacijo. (Prvi koraki v tej smeri so že narejeni, osamosvojitve nacionalne turistične organizacije se lahko nadejamo na pomlad. Op. p.) Potrebujemo močno in odmev­ no promocijsko akcijo. Potrebujemo ukrepe, ki bodo odpravili neživljenjske pogoje za delo v turizmu. Ozrimo se v Avstrijo in Švico, denimo: na njihovih kmečkih tržnicah prodajalci ne potrebujejo vit­ rin in rokavic! Tam malim podjetnikom ni treba voditi zapletenega knjigovodstva. Tudi davki so prilagojeni temu, da lahko najprej nekaj ustvarijo. Ampak ... Nič se ne zgodi čez noč. Moramo biti potrpežljivi. Ne moremo čez noč popraviti, kar smo desetletje podirali. Da bo le končno turizem prepoznan kot resnično pomembna panoga, da se bodo tudi v parlamentu začeli resno pogovarjati o njem! In menda se že začenjajo.  Mateja Gruden  Foto: osebni arhiv Draga Bulca Delovno jubilejno leto Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet: pogovor z ministrom Zdravkom Počivalškom vanje za boljšo prepoznavnost slovenskega turizma. Poleg tega so kazalci v turističnem gospodarstvu negativni, prav tako vsi trendi, ki so odločilni za nadaljnji razvoj turizma, je opozoril. Ključno, kar potrebuje slovenski turizem, je njegova večja prepoz­ navnost, pri čemer ima turizem možnost za rast in razvoj samo na tujih trgih (zadošča nagovarjanje trgov v radiju 500 kilometrov). Počivalšek je v preteklosti večkrat dejal, da bi za ustrezno promocijo Slovenije v tujini potrebovali vsaj 20 milijonov evrov. »Promocija je alfa in omega razvoja turizma,« je poudaril v pogovoru. Letošnji proračun zanjo je dobrih šest milijonov, kar je manj kot v zadnjem letu samostojne Slovenske turistične organizacije, je spomnil, ko je bil proračun za približno tri milijone evrov višji. Prvi korak je tako zno­ va samostojna nacionalna turistična organizacija, zatem pa bo treba poskrbeti za stabilne vire financiranja njenega dela. Minister upa na tretjinsko porazdelitev njenega proračuna: prvo tretjino naj bi zago­ tavljal državni proračun, drugo delež od turistične takse, usoda tretje pa je še negotova. Čeprav se zavzema za sistem turistične članarine, ki predvideva, da v turistično blagajno prispeva vsak, ki se ukvarja s turizmom, bo treba to možnost še proučiti, saj jo je nazadnje, pred leti, zavrla ustavna prepoved. Druga možnost pa je vir, ki izhaja iz za­ kona o igrah na srečo; po njem bi se denar od iger na srečo deloma namenjal tudi za promocijo na nacionalni ravni. Zdravko Počivalšek je tudi dejal, da ga veseli, ko opaža, da je v turizmu čedalje več mladih z inovativnimi zamislimi; treba jim je odpreti pot in jim dati priložnost, je poudaril ter dodal, da verjame, da je mogoče v turizmu z majhnim vložkom prebuditi velikanske potenciale.   M. G. Foto: Platiše/www.fijet.si Društvo turističnih novinarjev Slovenije Fijet (Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev) nadaljuje delovanje Sekcije turističnih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1965. Letošnje, jubilejno leto bo poskušalo praznovati kar se da delovno, je povedal Drago Bulc. Prvi dogodek, ki ga je pripravilo, je bil odmeven – na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas konec januarja v Ljubljani se je namreč Drago Bulc pogovarjal z ministrom za gospo­ darski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. V nadaljevanju navajamo nekatere poudarke iz pogovora. Minister je uvodoma dejal, da zdajšnja turistična strategija (20122016) zastavlja turizmu realne cilje, da pa se za njihovo uresničevanje doslej ni naredilo nič. Kot kronsko napako pri uresničevanju ciljev vidi zmanjšanje proračuna za promocijo in posledično izničeno prizade­ Lipov list - Februar 2015

[close]

p. 7

V letu 2014 več prihodov in prenočitev tujih turistov ter manj domačih Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je lani skupno število prihodov turistov glede na leto prej povečalo za štiri odstotke, njihovih prenočitev pa je bilo približno toliko kot v letu 2013. Število prihodov tujih turistov se je povečalo za šest odstotkov, ustvarili pa so za odstotek več prenočitev kot leto prej. Tudi v letu 2014 se je število prihodov in prenočitev domačih gostov zmanjševalo, kar je v veliki meri posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njimi povezanega zmanjšanja kupne moči slovenskih gospodinjstev. TTA  Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita 7 Aktualno Naloge s področja turizma bo izvajala nova javna agencija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je konec januarja na svoji spletni strani objavilo, da je Vlada RS v četrtek, 29. januarja, na redni seji podprla predlog za spremembo zakona o spremembi zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije pod­ jetij, s katerim bo naloge s področja turizma, ki obsegajo načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih in ki jih zdaj opravlja Javna agencija za področja turizma, tu­ jih investicij, tehnološkega razvoja, razvoja podjetništva in internacion­ alizacije (SPIRIT Slovenija), izvajala na novo ustanovljena javna agencija, pristojna za trženje in promocijo turizma. TTA Lani je v tujino potovalo več kot 1,1 milijarde turistov Po podatkih Svetovnega turističnega barometra UNWTO je število mednarodnih prihodov turistov (ki so opravili vsaj eno prenočitev) leta 2014 doseglo 1,138 milijarde, kar je 51 milijonov več kot leta 2013. S 4,7-odstotnim povečanjem števila mednarodnih prihodov je svetovni turizem že peto leto zapored dosegel nadpovprečno rast – od leta 2009, ko je svet zajela gospodarska kriza. Za leto 2015 Svetovna turistična organizacija napoveduje, da se bo število mednarodnih turistov povečalo za tri do štiri odstotke, kar bo dodatno spodbudilo svetovno ekonomijo. TTA  Foto: M. G. Lipov list - Februar 2015 Foto: M. G.

[close]

p. 8

8 Dogaja se Sejem Naturo vabi k sodelovanju Od 17. do 19. aprila 2015 bo v Gornji Radgoni 3. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo. Ponujal bo izjemno široko paleto priložnosti, zamisli in izdelkov za dejavnosti v naravi in za zdrav način življenja v sožitju z njo. Obiskovalce bo vabil k pohodništvu in plani­ narjenju, različnim športom in taborjenju, ribištvu in lovu, razvajanju v naravnih zdraviliščih in na turističnih kmetijah. Turistična zveza Slovenije bo na njem predstavila turistično društveno organizacijo – s poudarkom na predstavitvi društev vzhodne Sloveni­ je in najbolje ocenjenih tematskih poti (Naj poti 2014). A narava ne bo v ospredju samo na sejmu Naturo; v istem času bo namreč v Gornji Radgoni še en sejem: 9. mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov. Oba bo že tradicionalno spremljala mednarodna razstava starodobnikov Avto-motoklasika – za vse, ki se jim poleg ohranjanja naravne zdi pomembno tudi ohranjanje tehnične dediščine. Vsem, ki želijo več informacij o dogajanju in ki bi radi sodelovali v razstavnem in strokovnem programu, sta na voljo: Vesna Dajčman, projektni vodja sejma Naturo (telefon: 02/5642 118, e-pošta: vesna@ pomurski-sejem.si), in Jana Dimec, projektna vodja sejma Lov (tele­ fon: 02/5642 108, e-pošta jana.dimec@pomurski-sejem).  Več: www.pomurski-sejem.si Tradicionalna grajska rezatev na Gradu Sevnica Potem ko je doslej razmeroma mila zima omogočila številnim vino­ gradnikom, da so že obrezali svoje trte, smo se tudi na Gradu Sevnica v grajskem vinogradu lotili prvega letošnjega vinogradniškega opravila - rezatve grajskih trt modre frankinje. V organizaciji KŠTM Sevnica je bila po godu sv. Vincenca, ki goduje 22. prosinca, ko se po starih običajih lahko začnejo opravila v vinogradu, v nedeljo, 25. pro­ sinca, 7. tradicionalna grajska rezatev. Kljub hladnemu vremenu je privabila lepo število botrov in drugih podpornikov, več kot sto se nas je zbralo. Ob prihodu na grad so prihajajoče v grajski opravi pozdravili in usmerili v vinograd grajski gospodje Edvard, Miran in Jože iz društva Sevniški graščaki, z me­ denim aperitivom pa je številne zadržal in postregel čebelar Franc Zagorc. Pri grajski vili nad vinogradom, kjer sta goste pričakala prigrizek in okrepčilo, je za veselo razpoloženje s poskočnimi vižami poskrbel vedno nasmejani mladi harmonikar Jakob Štigl z Razborja. Zbrane sta uvodoma pozdravila, zaželela dobrodošlico in prijetno počutje župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek. Na dogodku, ki ga je spretno in hudomušno povezoval Ciril Dolinšek - Cili, je nastopil kvartet Jarica. Kajpak pa na rezatvi ni manjkal nekdanji lastnik Gradu Sevnica, baron Inocenc Moscon, ki je po jesenskih ljubezenskih pripetljajih njegovega bratranca iz Avstrije, ko ga je zalotil v grajski vili s svojo grajsko damo, dal zapreti v grajsko ječo (zdaj urejeno v grajsko vinoteko, zato se pohotni bratranec ni kaj dosti pritoževal). Nato je napočil čas za resno delo. Člana DV Šentjanž Branko Keber in Rudi Bec sta pokazala, kako se reže vinska trta modre frankinje, in prikaz podkrepila z uporabno teorijo, tako da so se tudi manj vešči botri poučili, kako se reže trta. Po rezatvi in pospravljanju rezine smo se ponovno zbrali pri grajski vili, kjer nas je čakalo še zadnje »častno« dejanje. Ob kam­ nitem zidu ob grajski vili namreč že od leta 2007 raste cepič najstarejše vinske trte na svetu z Lenta, žametna črnina. Rezatev sta (s pomočjo Branka Kebra in Rudija Beca) opravila župan in direktorica KŠTM Sevnica. Po dobro opravljenem delu je sledilo le še povabilo na kosilo, ki ga je ekipa Gostišča Dolinšek pripravila na toplem v gradu, vsak boter pa je ob odhodu prejel simbolično darilce – predpasnik. Iskreno se zahvaljujemo vsem botrom in podpornikom, v veselo druščino grajskih botrov pa va­ bimo vse ljudi dobre volje, ki vam ni vseeno za našo skupno kulturno dediščino. Informacije o botrstvu so dostopne na spletni strani: www. grad-sevnica.com (na podstrani Grajski vinograd).  Lipov list - Februar 2015 Besedilo in foto: Rok Petančič, KŠTM Sevnica

[close]

p. 9

Štorklja za predsednika Republike Prlekije Milan Belec, predsednik Etnološkega društva Künštni Prleki in Repub­ like Prlekije (na fotografiji) je prejel najvišje priznanje Pomurske turistične zveze – kip štorklje. Nagrajenec je z družino in prijatelji začel oživljati krajevno tradicijo na območju Železnih dveri in Jeru­ zalemskih goric. Začetek njegovega delovanja sega v 80. leta prejšnjega stoletja, skupaj z družino pa med drugim upravlja izletniško kmetijo na 350 let stari in obnovljeni vinski domačiji. »Prav s te kmetije je čudovit razgled na šest držav: Avstrijo, vse do Češke in Slovaške Tatre, na Madžarsko, Hrvaško in seveda Slovenijo,« obiskovalcem obvezno pove Milan Belec. Je pa na tej kmetiji tudi sedež Naše republike Prlekije, ki ima svojo vlado, parlament, potni list in denar - cicero. In svoji ambasadi v Kranju in v Srbiji, o tretji se sliši, da naj bi bila v Združenih državah Amerike. Začasne ambasade so na vseh sejemskih predstavitvah, ki se jih skupaj z društvom udeležujejo v Sloveniji in tujini. In koliko Evropejcev že ima potni list Naše repub­ like Prlekije? Približno 800, med njimi predsednik Slovenije Borut Pa­ hor, Miran Stanovnik, Rok Perko, Karl Vernik, Duša Podbevšek - Bedrač, Pavle Hevka in še kar nekaj znanih Slovenk in Slovencev.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 9 Dogaja se Slovenci na Sljemenu V začetku januarja, ko se je veliko Hrvatov tradicionalno odpravilo na naša smučišča, saj so se začele zimske šolske počitnice, se je veliko Slovencev odpravilo v njihovo metropolo. A ne samo zato, ker je bil Zagreb v adventno-novoletnem času resnično pravljično mesto z dva tisoč kvadratnih metrov velikim umetnim drsališčem (prekosili so Dunaj!), ampak predvsem zaradi tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju, na katerem so se v slalomu pomerile najboljše smučarke na svetu, tudi Tina Maze. In prav Tina je na Sljeme, kjer je bila 10. Na tisoče navijačev je stiskalo pesti za Tino Maze. Snežna kraljica, privabila na tisoče navijačev, tudi iz Hrvaške. Odkar ne tekmuje več Janica Kostelić, ji naši sosedje iskreno in glasno želijo, da bi osvojila kristalno krono Snežne kraljice. Tini tudi letos ni uspelo osvojiti te prestižne trofeje, prismučala si jo je namreč Američanka Mikaela Shiffrin, Tina pa se je uvrstila na peto mesto. A so jo njeni zvesti navijači v ciljni areni kljub temu srčno in bučno pozdravili.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Lipov list - Februar 2015

[close]

p. 10

10 Fokus Širok nasmeh in glasba v živo! Alpe Adria: Turizem in prosti čas Kjer so bila društva, je bilo najbolj živahno Tudi na letošnjem sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas, ki je »zasedel« ljubljansko Gospodarsko razstaviš­ če med 28. in 31. januarjem, je bilo najbolj veselo prav v dvorani, kjer je svojo ponudbo strnilo več kot sto turističnih društev iz vse Slovenije. Na njihovih stojnicah niso samo delili turističnih katalogov, brošur in letakov; številni so ponudbo svojega območja predstavili s prikazi značilnih obrti, domala povsod so postregli z domačimi dobrotami in dajali na pokušnjo odlična vina. Turistična zveza Slovenije (TZS) je na sejmu pripravila več spremlje­ valnih dogodkov. Prvi dan so predstavili projekt Mladi turistični vodnik (na lanski svetovni dan turizma, 27. septembra, je bilo v Ljubljani prvo državno tekmovanje Turistični vodnik, namenjeno mladim od 15. do 29. leta) in prikazali tehnike turističnega vodenja. Istega dne so v okviru 12. festivala Več znanja za več turizma na temo Zgodbe turizma mladi z 39 srednjih šol iz Slovenije in tujine predstavljali svoje turistične zgodbe: z nalogo, spotom, sto­ jnico in predstavitvijo na njej. TZS je ob koncu predstavitve pode­ lila pet bronastih, 29 srebrnih in pet zlatih priznanj ter posebna priznanja. Zlata so prejeli: Šolski center Srečka Kosovela Sežana, gimnazija in ekonomska šola, za nalogi Svirélovanje in Dan Brkon­ je Čeljustnika, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, srednja šola za gostinstvo in turizem, za nalogo Gorjanski škrat v Ragovem logu, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor za Lipov list - Februar 2015 nalogo Po stopinjah Napoleona in Emilije ter Srednja šola Izola za nalogo Lasa pur dir. Priznanje za naj nalogo je prejela Srednja šola Izola, za naj spot Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, srednja šola za gostinstvo in turizem, za naj stojnico Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, za naj spot pa Ugostiteljskoturistička škola sa domom učenika iz Srbije (Gde je Srbin – tamo je i slava). V soboto je TZS (v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ Pohodništvo in kolesarjenje) pripravila posvet o pripravi Naj poti v pri­ hodnje, po kateri so razglasili najboljše regionalne poti v lanskem letu. Kakor je zapisal Peter Misja, predsednik TZS v uvodniku ob popotnici sejmu, »prostovoljci veliko naredijo za prepoznavnost in promocijo našega turizma. Navsezadnje so prav turistična društva prva obliko­ vala turistično ponudbo Slovenije.«  M. G.  Foto: Mateja Gruden

[close]

p. 11

Sejem bil je živ! 11 Fokus Foto: arhiv GR Ljubljana Skrivnostne punčke – le čigave so? Ribničani so »pobegnili« s stojnice. Klekljanje v živo Brez slastnih pokušenj seveda ne gre! Tudi tako je predstavitev zanimivejša. Ustvarjanje pred obiskovalci Lipov list - Februar 2015

[close]

p. 12

12 Fokus Kaj se je dogajalo pod dežnikom TZS? Mladi z 39 srednjih šol iz Slovenije in tujine pred predstavitvijo svojih turističnih zgodb. Foto: arhiv TZS Foto: arhiv TZS Grm Novo mesto, eden od prejemnikov zlatih priznanj Predstavitev Ugostiteljsko - turističke škole Vrnjačka Banja iz Srbije Naj pot: Peter Misja, predsednik TZS (levo) ob prejemnikih priznanja za Učno pot Žusem, eno najboljših regijskih poti. Lipov list - Februar 2015 Foto: arhiv TZS Veselje mladih iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana ob prejemu priznanja Foto: arhiv TZS Foto: arhiv TZS

[close]

p. 13

13 Fokus TD Bloke Kjer so doma stare smuči in kjer je narava prvobitna Tam, kjer se vam po trmastih ovinkastih klancih pot prevesi, pa naj prihajate s katere koli strani: čez Bloško Polico iz Cerknice, po Lužarjevem bregu iz Velikih Lašč ali po Boncarju z ribniške strani, tam, kjer se klanci končajo in se pot za kratek čas celo spusti, se pred vami nenadoma odpre zeleno obdelano polje, široko in ravno kot javorova miza v kotu slovenske kmečke hiše – tam so Bloke. (Janez Praprotnik) Bloška planota leži na 700 do 800 metrih nadmorske višine med Cerkniškim poljem in Ribniško dolino. Na severu je dolomitna, na jugu kraško-apnenčasta. Obkrožena je z oblimi, deloma poraščenimi hribi, po katerih je posejanih 45 vasi in zaselkov. Zaradi razmeroma visoke in specifične zemljepisne lege tukaj nastaja, kot pravijo vre­ menoslovci, toplotna inverzija, kar pomeni značilne dolge zime z obilico snega in prijetna, ne prevroča poletja. Zato je za Bloke značilen specifičen biotop rastlinskega in živalskega sveta, ki ga ne najdemo nikjer drugje. tekmovanja v okviru slovenskega tekaškega pokala in že skoraj štirideset let znane Bloške teke, ki bodo letos 8. februarja (www.blo­ skiteki.com). Tekmovalci bodo tekli na sedem in 20 kilometrov. Nizko barje in Bloško jezero Na severnem delu planote, kjer je podlaga dolomitna in tako ne prepušča vode, se razprostira nizko barje. Po njem se zaradi majhne­ ga padca lenobno in v številnih okljukih pretaka potok Bloščica. Zemljišče je skromno s hranili in ima zelo poseben habitat. Tod uspe­ vajo poleg močvirnih tudi mesojede rastline, kot je alpska mastnica ali dolgolistna rosika. Ob robu barja je pri vasici Volčje skrit biser: Bloško jezero. Rastlinski in živalski svet bogatita in presenečata slehernega obiskovalca. Prostor pa lepša tudi gostišče ob jezeru z opremo, ki je izključno iz lesa in unikatna. Je posebnost, tako kot vse Bloke. To je pravo mesto za preživljanje dopusta. Podjetje, ki upravlja gostišče, je ob jezeru zgradilo Park idila, glamping naselje za vse, ki želijo dopust preživljati v neposrednem stiku z naravo. Bivališča so zgrajena iz lesa v obliki šotora. Objekti imajo urejene skupne sanitarije in prostor za druženje in igre. Vse je podrejeno načelu »vrnimo se k naravi«. Se pa najdejo prenočišča tudi v drugih gostiščih na Blokah. Smučanje po starem V današnjem času smuča v Sloveniji staro in mlado. A spomnimo, da so Bločani smučali že več stoletij pred razcvetom tega športa, kar imamo dokumentirano v kulturni dediščini po Janezu Vajkardu Valva­ sorju in Jožetu Bevku. Prav neverjetno je, kako se je na tem prostoru, ki je komaj malo večji od sto kvadratnih kilometrov, veščina smučanja ohranjala skozi stoletja. Smučanje s starimi smučmi seveda ni več aktualno, vendar skupina zanesenjakov v bloškem turističnem društvu ohranja ta način smučanja in ga predstavlja na prireditvah, organizira pa tudi srečanja Smučanje po starem. To našo posebnost si lahko obiskovalec ogleda tudi v posebni muzejski zbirki v Novi vasi. Bloški teki Bogato tradicijo ohranjamo tudi v sodobni obliki. Bloška planota je primerna zlasti za smučarski tek. Tekaški klub skrbi, da so tekaške proge, namenjene rekreativnim tekačem in športnikom, ki prihajajo od blizu in daleč, urejene vso zimo. Športni klub pa organizira tudi Krpanova dežela in njegova pot Bločani so že od nekdaj znani kot dobri rejci goveda. Suhe vole so kupovali na sejmih na Dolenjskem in v Beli krajini ter debele in pitane prodajali v Trst. Vsekakor so bili zelo spretni pri »mešetarjenju«. Men­ da so se te veščine naučili od Martina Krpana, ki je bil od tod doma. V spomin nanj je pri Bloškem jezeru začetek in cilj krožne poti, ki je Lipov list - Februar 2015

[close]

p. 14

14 Fokus Tako so smučali nekoč! poimenovana po njem. Na 19 kilometrov dolgi poti je dvajset označenih in opisanih posebnosti naravne ali kulturne dediščine. Če boste pot prehodili (tudi za vodenje po njej poskrbimo!), boste do­ bro spoznali »duha kraja«. Vsako zadnjo nedeljo v aprilu se lahko udeležite organiziranega pohoda po Krpanovi poti. Tako pa smučajo danes! porabo. Gostinci poskrbijo za pestro ponudbo hrane in zabave. Na Ranču Bloke, ki je osrednje slovensko vzrejališče konjev pasme quar­ ter, lahko obiskovalci uživajo pri tekmovanju v spretnosti jahanja. Mi­ haelov sejem je vsako leto tretjo nedeljo v septembru. Vabljeni!   Stane Korenjak Foto: arhiv TD Bloke Mihaelov sejem Zgodovinski viri poročajo, da je bil na Blokah že v 15. stoletju Mi­ haelov sejem. Menda je bil eden največjih sejmov na Kranjskem. Socialistična oblast pa mu ni bila naklonjena in ga je opustila, a pred leti je kot ptič feniks ponovno oživel. Na sejmu trgujejo s tradicional­ nimi izdelki ljudskih obrti, kmetje prodajajo ekološko pridelane poljščine in živila, potujoči trgovci pa najrazličnejše blago za široko Informacije TIC Bloke Nova vas 4a, 1385 Nova vas tic.bloke@gmail.com | 031 326 158 TD Železniki Kjer ima glavno besedo čipka TD Železniki deluje pod tem imenom že od leta 1961. Njegov najaktivnejši del so klekljarice, ki ohranjajo več kot 130-letno tradicijo čipkarstva in skrbijo, da gre glas o njihovih kakovostnih čipkah in našem mestu po vsem svetu. Sicer pa je ključna dejavnost društva predvsem priprava tradicionalnih prireditev: Luč v vodo, Andrejev sejem in Čipkarski dnevi. Prireditev Luč v vodo pripravijo na predvečer gregorjevega, 11. mar­ ca. Po julijanskem koledarju so na god sv. Gregorja praznovali prihod pomladi in ljudsko izročilo pravi, da se ta dan ženijo ptički. Luč pa so v vodo ljudje vrgli zato, ker so se veselili, da je bil od gregorjevega dan že toliko daljši, da jim pri delu ni bilo več treba uporabljati umetne svetlobe. Če le veter ne kaže svojih zob, prireditev lepo uspe. Letos bo že 20. zapovrstjo. Andrejev sejem vsako leto pripravimo konec novembra, saj 30. tega meseca goduje sv. Andrej. Na prenovljenem trgu pred cerkvijo sv. An­ tona Puščavnika (domačini ta trg imenujemo »Na plac«) postavimo nekaj ducatov stojnic z različnimi izdelki različnih ponudnikov. Po­ nudbe je na sejmu čedalje več, pa tudi obiskovalcev; to je za nas Lipov list - Februar 2015 potrditev, da je sejem uspešen, in zagotovilo, da ga bomo pripravljali tudi v prihodnje. Največja prireditev: Čipkarski dnevi Največji organizacijski zalogaj prostovoljcev, članov turističnega društva, pa je priprava Čipkarskih dni tretji konec tedna v juliju; letošnji bodo že 53. zapovrstjo. Vselej si prizadevamo, da na njih zagotovimo preplet različnih do­ godkov, etnoloških, kulturnih, zabavnih, otroških, tekmovalnih in še kakšnih. Seveda je rdeča nit vselej in povsod čipka. Bogate razstave čipk na več lokacijah, športna tekmovanja za zlato čipko v kolesar­ jenju, kegljanju, balinanju, tenisu, streljanju, odbojki na mivki, taroku

[close]

p. 15

15 Fokus Železniki so mestece na Gorenjskem in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo železarstva; nastalo je iz fužinarskega naselja. in frtavkanju privabijo vse generacije obiskovalcev od blizu in daleč. Tradicionalno se na nogometnem igrišču pomerijo nogometaši, ledik : oženjeni. Ohranjamo stare običaje in navade, kot je recimo priljubljeno pobi­ ranje kranceljnov v starem delu mesta, ki je domačinom znan kot Gorenj konc. Samski fantje z manjšim mlajem in pesmijo hodijo od hiše do hiše in trkajo na okna neporočenih deklet. Te jih v zahvalo, če so le pri volji, povabijo v kamro, nato pa na mlaj zataknejo krancelj, ki ga dekle splete iz rož in zelenja. Pravijo, da se bo dekle, katere krancelj je najviše, in bo na koncu na kresu zadnji zgorel, še tisto leto poročilo. Poskrbljeno je za otroški program, tudi veselica na takšni prireditvi ne sme manjkati. Dogodke vsako leto končamo v nedeljo, ko je dopoldne najprej daro­ vana sv. maša za pokojne klekljarice in turistične delavce, ves dan pa klekljarice po starem delu Železnikov klekljajo in so tako pravi mag­ net za obiskovalce. Vrhunec je popoldne, ko je tekmovanje v klek­ ljanju na prireditvenem prostoru pri plavžu. Klekljarice iz vse Sloveni­ je ter učenke in učenci različnih čipkarskih šol iz Slovenije se pomerijo v klekljanju. Da, tudi učenci. V čipkarski šoli v Železnikih jih je kar nekaj, ki ustvarjajo te mojstrovine in na tekmovanjih vselej po­ birajo tudi nagrade za najvišja mesta. Praznovanje pa je tudi priložnost, da se širši javnosti predstavijo različna društva v občini, ki postavijo na ogled svoje izdelke in delo. Čipka bo torej tudi v prihodnje imela glavno besedo. Čipkarski dnevi so se močno zasidrali v tradicijo kraja. Kako močno, pove dejstvo, da ena najstarejših prireditev v Sloveniji poteka neprekinjeno že od leta 1963. Kaj še počnemo? Pod okriljem Turistične zveze Slovenije sodelujemo tudi pri akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna. Od maja do septembra ocenjujemo naselja, hiše, vrtove, parke, javne površine in podobno. Oktobra pa pripravimo sklepno prireditev ter nagradimo najboljše in najpri­ zadevnejše za urejeno in gostoljubno okolje. Zelo radi se predstavimo na različnih sejmih, tržnicah in prireditvah v Sloveniji in tujini. Promoviramo naše mesto in društvo ter vedno čipko, ki jo imamo zaščiteno pod blagovno znamko Čipka dežele Kranjske. Velikokrat je z nami tudi vsaj ena klekljarica, ki prikazuje izdelavo čipke, in pogosto se ljudje radi ustavijo in pogledajo ter se zanimajo tako za čipke kot za preostalo turistično ponudbo Železnikov. TD Železniki si bo tudi v prihodnje prizadevalo za ohranjanje prireditev – čeprav je izvedba iz leta v leto težja, predvsem zaradi čedalje bolj zapletene zakonodaje na tem področju. Za dovoljenje za klekljarski sprevod po ulicah Železnikov med Čipkarskimi dnevi smo morali lani pridobiti kar 33 različnih dovoljenj, soglasij in potrdil. Želimo si še bolj plodnega sodelovanja s preo­ stalimi organizacijami v občini in čas brez elementarnih nesreč.   TD Železniki Foto: arhiv TD Železniki Informacije TD Železniki www.td-zelezniki.si | 051 365 619 TD Železniki si bo tudi v prihodnje prizadevalo za ohranjanje prireditev – čeprav je izvedba iz leta v leto težja, predvsem zaradi čedalje bolj zapletene zakonodaje na tem področju. Čipkarski dnevi so se močno zasidrali v tradicijo kraja. Lipov list - Februar 2015

[close]

Comments

no comments yet