Revija Lipov list 12/2014

 

Embed or link this publication

Description

Revija Lipov list

Popular Pages


p. 1

 DECEMBER 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Fokus Slovenske Konjice Intervju Smučišča na pragu sezone Turizem smo ljudje Jože Protner Trendi Foto: Vito Jerman Adele v Sloveniji

[close]

p. 2

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje. Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej dogovorjeno temo. Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega prostora? Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo delavnico - tečaj. Svoje aktivnosti objavljamo na www.kuharjislovenije.si in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije e-mail: info@kuharjislovenije.si Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike, saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in dosegajo zavidljive rezultate.

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA INTERVJU  Slovenske Konjice UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik Damjan Pintar in Danilo Brecelj o razmerah v slovenskih smučarskih središčih pred začetkom sezone 04-05 FOKUS  TD Bohinj: Paradni konj bohinjskega turizma – tudi v težkih časih TD Dravograd: Dravograjska zimska pravljica 13-15 TZS  V Vinski Gori otroci razkrivajo bisere svojega kraja 18-19 25-27 28-29 30 36-37 38 40 Konec novembra je slovenski turizem presenetila zanj gotovo spodbudna novica: predsednik vlade Miro Cerar je za gospodar­ skega ministra predlagal Zdravka Počivalška, direktorja Term Olimia v Podčetrtku. V četrtek, 4. decembra, je državni zbor Počivalška tudi potrdil za novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ne samo, da ima država vendarle spet ministra, pod čigar pristoj­ nostjo je turizem; velika novica je predvsem ta, da ima ministra, ki turizem razume. In ki ve, kako pomembna gospodarska panoga je in kateri so njegovi potenciali, ki jih Slovenija ne izkorišča dovolj. Pa ne samo to. Počivalšek je eden najuspešnejših menedžerjev v slovenskem turizmu. Terme Olimia so uspešno podjetje, kar je v slovenskem turizmu, še zlasti, ko gre za večje družbe, prej kot ne redkost. Ponudba Term se nenehno smelo razvija in sledi trendom. Za povrhu je občina Podčetrtek, kjer so Terme Olimia in kjer je Počivalšek doma, zgled povezovanja in sodelovanja v turizmu, kar je v Sloveniji spet prej kot ne redkost, pa četudi je oboje eden kritičnih temeljev uspešnega razvoja turizma. Ne more biti naključje, da je nekoč revno območje na robu Kozjanskega parka zdaj zgodba o turističnem uspehu. Na svoji predstavitvi poslancem 2. decembra je Zdravko Počivalšek med drugim dejal, kakor je poročal časnik Delo, da so njegova načela transparentnost, inovativnost, poštenost in partnerstvo. Kot svoje cilje je navedel dvig konkurenčnosti slovenskega gospodar­ stva, rast dodane vrednosti, ustanavljanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, trajnostni razvoj in spodbujanje turizma z veliko multiplikativno vrednostjo. Za področje turizma pa je pose­ bej napovedal osamosvojitev Slovenske turistične organizacije in nove ukrepe, ki naj bi z razmeroma majhnimi vložki turizmu zago­ tovili 10.000 novih delovnih mest. Seveda turizem ni edini, ki bo na delovni mizi novega ministra. A že samo dejstvo, da je ta prišel iz turizma, navdaja z optimizmom. Zato: srečno, slovenski turizem, v letu 2015!  Mateja Gruden urednica POTEPANJA  Grad na Goričkem in moč njegovih energij KULINARIČNI KOTIČEK  NAMIG ZA IZLET  ZELENI ZGLEDI  INOVATIVNO  Eskimska vas Ljubljananjam: kulinarika z okusom in zgodbo Topolovška gozdna učna pot Uresničena zgodba o zelenem čudežu Term Snovik SKOK K SOSEDOM  V srce eksotike po slastne mandarine __ 18-19 28-29 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v konec januarja. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja 2015 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Razmere v slovenskih smučarskih središčih na pragu sezone 2014/2015 Čakajo na sneg ali mraz* Novice o zimskih razmerah v slovenskih smučarskih središčih, ki jih v slovenskih medijih beremo ali poslušamo v zadnjih letih, poredkoma uberejo lahkoten in spodbuden ton: katastrofalna prejšnja sezona, daleč najslabša v zadnjem desetletju, stečaj upravljavca Mariborskega Pohorja, še naprej negotovo vnovično odprtje Kanina, težave upravljavcev žičnic na splošno ... Pred začetkom nove smučarske sezone smo se o razmerah, ki krojijo slovensko (turistično) smuko, pogovarjali z Damjanom Pintarjem in Danilom Brecljem, predsednikom in sekretarjem Zbornice slovenskih gorskih centrov. Kakšne so trenutne razmere v slovenskih smučarskih središčih – oziroma za kdaj bi bilo mogoče vsaj približno napovedati prvo smuko v Sloveniji v sezoni 2014/2015? Ponekod menda čakajo samo še na sneg? Damjan Pintar: Večina upravljavcev, ki so stabilni, namerava odpreti smučišča konec novembra oziroma v začetku decembra, kar pa bo seveda deloma odvisno tudi od naravnih možnosti za smuko (ali bo torej zapadlo dovolj snega) oziroma od možnosti za tehnično zasneževanje (ali bo dovolj hladno). To velja za vsa večja smučišča. Kar zadeva Mariborsko Pohorje, pa želim poudariti, da sem vesel, da so v Mariboru sprejeli modro odločitev (prenos koncesij za žičniške naprave na Pohorju na javno avtobusno podjetje Marprom – po stečaju Športnega centra Pohorje, op. p.); s tem niso rešili samo smučanja, ampak celotno tamkajšnje turistično gospodarstvo. Danilo Brecelj: Skoraj vsem smučiščem je kljub slabi sezoni 2013/2014 in težavam, s katerimi se spopadajo, uspelo zagotoviti de­ nar ter pripraviti naprave in smučišča za obratovanje. V prejšnji sezoni so na smučiščih našteli samo 848.000 obiskovalcev. Leto prej so jih, na primer, 1,256 milijona, v vsem desetletju pa njihovo število ni padlo pod milijon. Kateri so bili ključni razlogi za tako slabo sezono? Pintar: Najprej bi rad povedal, da je imela večina od enajstih članic Fianeta (Mednarodno evropsko združenje upravljavcev žičnic, op. p.) prejšnjo se­ zono podobne težave kot Slovenija. Ne sicer tako velikih, ker pri njih niso doživeli tako velike naravne katastrofe, kot jo je Slovenija – žleda, poleg Lipov list - December 2014 tega smo imeli pri nas tudi smolo, ker je bilo vreme slabo skoraj vsak konec tedna. To pa je za turizem, ki je odvisen predvsem od dnevnih obiskovalcev oziroma ki ne izkorišča stacionarnega potenciala, katastro­ falno. V Avstriji, recimo, kjer je stacionarni turizem pozimi bistveno močnejši, nimajo tolikšnega osipa smučarjev, ker ti pač kupijo tedenski aranžma in gredo smučat tudi tedaj, ko je vreme slabo. V vseh državah članicah Fianeta so prejšnjo sezono sklenili s 190 milijoni smučarjev – leto prej z 201 milijonom. In obisk je upadel tako rekoč v vseh, tudi v najbolj razvitih smučarskih državah. Prvi ključni razlog za sezono, kakršna je bila, je bilo po vsej Evropi in v Sloveniji vreme. Drugi razlog je pri nas še vedno kriza. Tisti, ki si smuko lahko privoščijo, odidejo namreč v tujino ... Tako so za bližajočo se sezono marsikje pripravili različne cenovno ugodne pa­ kete, obročno odplačevanje vozovnic in podobno, s čimer se želijo do­ takniti tistih, ki bi smučali, a se temu odpovedujejo iz finančnih razlogov. Brecelj: Se strinjam z Damjanom. Sicer pa ocenjujemo, da je približno milijon prepeljanih potnikov za upravljavce smučarske infrastrukture kritična meja. Lani so se smučišča začela odpirati konec novembra in v začetku decembra, a so jih potem vremenske razmere prisilile, da so se znova zaprla ... Brecelj: Prva smučišča so bila odprta konec novembra. Sledila sta dva tedna super smuke v lepem vremenu, potem pa se je začela otoplitev, padavin ni bilo – vse do zadnjega tedna januarja, ko je končno začelo snežiti, a je takoj zatem udaril žled. Normalna sezona se je tako začela šele okoli 10. februarja.

[close]

p. 5

Naj se vrnem k pomanjkanju stacionarnih gostov – je med obiskovalci na slovenskih smučiščih torej največ enodnevnih obiskovalcev iz Slovenije? In zakaj je tujcev premalo? Pintar: Slovenija se mora odločiti aktivno tržiti smučarsko ponudbo. Izjemno zadovoljen sem, da je Spirit letos podprl medijsko kampanjo za promocijo slovenskih smučišč v Sloveniji, Zagrebu in Beogradu. Na Zbornici gorskih centrov in Združenju slovenskih žičničarjev smo navsezadnje že pred časom pripravili enotno slovensko smučarsko vozovnico, tudi šestdnevno turistično, s katero lahko gost smuča vsak dan na drugem smučišču. Zato, da bo napolnil hotele v različnih slo­ venskih krajih! Ampak to moramo ustrezno promovirati. In središča v razmerah, v kakršnih so, nimajo finančne moči za to. Lani smo imeli možnost za kampanjo, v kateri bi Ivica Kostelić povabil Hrvate na smučanje v Slovenijo, kjer se je naučil smučati. A smo zamudili priložnost ... Slovenijo bi morali začeti aktivno tržiti kot družinsko smučarsko destinacijo, kjer tudi dobro ješ in se imaš na splošno fajn! Brecelj: Poudarjati bi morali predvsem domačnost naših smučišč in možnosti za družinsko smuko ter za tiste, ki ne pridejo samo smučat, ampak jih zanimajo še druge stvari. To so naši aduti, v tem smo zago­ tovo zelo konkurenčni. In to je tudi trend. V čem so torej slovenska smučarska središča v povprečju konkurenčnejša od primerljivih v Alpah? Pintar: Še vedno imamo daleč najnižje cene smučanja. Drugič: slo­ venska smučišča so ena najvarnejših, celo najvarnejša v Evropi; na njih se zgodi najmanj poškodb na smučarja. Zimska ponudba je po zgledu poletne čedalje bolj raznolika: alpsko smučanje dopolnjujejo proge za freeride, half-pipe parki so že stalnica, pridružujejo se jim možnosti za pohodništvo in druge oblike aktivnosti na snegu. Sicer pa moramo v Sloveniji loviti priložnosti, ki jih imamo. In to niso am­ biciozni smučarji, ti nam bodo v vsakem primeru zbežali na višja in večja smučišča. Naša priložnost je uveljavitev na področju družinskega in začetniškega smučanja. Pri tem nismo prav nič slabši od drugih. Tudi pri dopolnilni ponudbi zunaj smučišč je bil v zadnjih letih narejen velik preskok – od wellnessa do kulinarike. Res pa je, da v Sloveniji, čeprav napredujemo, ne znamo stvari tako dobro zapaki­ rati in jih predstaviti, kot jih znajo marsikje v tujini. Ne znamo se poh­ valiti, smo preveč boječi. Prepotoval sem že ves svet in naša ponudba je zelo solidna. Samo ... Ko smo doma, smo bolj papeški od papeža. Že leta se opozarja, da ni logično, da so upravljavci žičniške infrastrukture samostojna podjetja – da ni v njihovo lastništvo torej vključeno tudi drugo turistično gospodarstvo, ki ima od njih koristi, kakor, recimo, v Avstriji. Pintar: Ne vem, koliko let se že borimo in dajemo primere iz tujine, da bi se to spremenilo ... V Avstriji v smučarskem središču prispeva k poslovanju žičnic celotno gospodarstvo, ki ima od njih koristi, tudi bencinski servisi in frizerji. Vsi. Brecelj: Saj imamo tudi pri nas tak primer – Kranjsko Goro v lanski se­ zoni. Smučišče so lahko uredili samo zato, ker je turistično gospodar­ stvo v strahu pred bovško zgodbo (zaprtje Kanina, op. p.) prispevalo 20.000 evrov. Hvale vredno. A to je treba urediti na sistemski ravni. Kdo pa je v Sloveniji ključen sogovornik za takšne spremembe? Brecelj: Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo. Čeprav so žičnice v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, smo del gospodarstva. Žičničarstvo je zelo pomemben segment turizma in bi ga bilo treba kot takšnega tudi razumeti. Čeprav na vse navedeno že leta opozarja­ mo pristojne, se ne zgodi nič. Vlade in ljudje se menjavajo, ko se z ne­ kom nekaj dogovoriš, pride drug in tako naprej. Predlagali smo, na primer, da bi v občinah oziroma destinacijah, kjer so smučišča, del takse odvajali za pripravo smučišč. To se zdi logično. Ali ni turistična taksa namenjena turističnemu razvoju? A nam razlagajo, da to ni mogoče. Zakaj ne? Bojim se, da bomo z nadaljevanjem zdajšnjega odnosa do razvoja smuke doživeli še kakšen potop, preden bomo našli rešitve. 5 Intervju Danilo Brecelj (levo) in Damjan Pintar Pintar: Če se bodo smučišča zapirala, se bojim, da se ne bodo več odprla. Saj tudi v tujini propadajo in jih kupujejo eni in drugi, a pri nas je ta infrastruktura nastajala na drugačnih temeljih kot na Zahodu. Bi se pa strinjal z mnenjem, da bi bilo dobro poslovanje mogoče samo, če bi nad smuko bedela ena družba, največ dve, kakor, recimo, v Sr­ biji. Z nekaj žičnicami si težko poslovno uspešen. V Srbiji menda precej krepijo svojo smučarsko ponudbo? Brecelj: Srbi so bili med našimi najpomembnejšimi potencialnimi gosti, zdaj pa so se sami intenzivno lotili razvoja smučarske ponudbe. Pintar: Srbi so ustanovili državno podjetje Skijališta Srbije s tremi smučišči, državno vodeno, z enim direktorjem, ekipo za trženje. Ob podpori države so se lotili agresivnega trženja, od Grčije do Bolgarije ... Razvijajo kakovostno ponudbo. Tudi Bosna in Hercegovina ima lepa smučišča; na Jahorini, recimo, so novi, butični hoteli, nove žičnice. Črna gora ima z Žabljakom izjemen potencial. Da pa ne go­ vorim o Bolgarih in Romunih. Pred desetletjem smo imeli še veliko prednost pred vsemi temi, zdaj pa se nam zelo hitro približujejo. Kako pa bi odgovorili na vprašanje, ki se poraja že od medijske odmevnosti globalnega segrevanja, ali je na takšnih višinah, kot so bolj kot ne vsa slovenska smučišča, sploh smiselno verjeti v prihodnost smuke? Pintar: Rogla, recimo (Pintar je bil direktor Uniturja, pod okrilje kate­ rega spada Rogla, op. p.), že od sredine devetdesetih zagotavlja sto smučarskih dni na leto. In jih zagotovi. Celo več. Skoraj vsa slovenska smučišča imajo tehnično zasneževanje, pri čemer bi res rad poudaril, da je takšen sneg zamrznjena voda, ki si jo izposodimo in jo vrnemo, ne da bi s tem škodovali naravi. Prepričan sem, da so takšne sezone, kakršna je bila lanska, od časa do časa običajne. Tako da ni razloga za skrb. Smučali bomo še naprej.  Besedilo in foto: Mateja Gruden * Z Damjanom Pintarjem in Danilom Brecljem smo se pogovarjali v začetku novembra. Do oddaje revije v tisk (petek, 5. decembra) slovenska smučišča še niso bila redno odprta. O tem, kako spodbujajo smučanje v tujini »V Franciji država sistematično podpira manjša, lokalna smučišča, da bi privabila na sneg začetnike, ker vedo, da bodo ti pozneje obisko­ vali večja smučišča. Za to se je letos odločila tudi Nemčija. V Andori so predpisali pouk na smučiščih: otroci morajo biti določeno število dni na snegu, seveda za nižjo ceno od siceršnje. Na Švedskem je tako že leta.« (Damjan Pintar) Lipov list - December 2014

[close]

p. 6

6 Dogaja se Naturo spet v Gornji Radgoni Prihodnjo pomlad, od 17. do 19. aprila 2015, bo po dveh letih sejem Naturo v Gornjo Radgono spet va­ bil ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi: k pohodništvu in planinarjenju, različnim športom in taborjenju, ribištvu in lovu, razvajanju v naravnih zdraviliščih in na turističnih kmetijah. Nova obzorja dobrega počutja bo širil z alternativnimi in ponovno odkritimi starodavnimi praksami zdravilstva v sožitju s seboj in z naravo. Okuse bo razvajal s pokušnjami regionalne kulinarike. Navduševal bo z živimi predstavitvami aktivnosti v naravi. Sejem Naturo bo spremljal pester strokovni program, med drugim predstavitev Zelene sheme slovenskega turizma, ki je v skladu s standardi EU, predstavitev destinacij EDEN (zmagovalk in kandi­ datk destinacij odličnosti) ter predavanja na temo Dostopni tu­ rizem – turizem za skupine s posebnimi potrebami. Združenje turističnih vodnikov Slovenije bo poskrbelo tudi za strokovno vodenje obiskovalcev po sejmu. Predstavitve varovanja naravne dediščine bo že tradicionalno sprem­ ljala mednarodna razstava starodobnikov Avto-motoklasika. Ta pove­ zuje vse, ki skrbijo za ohranjanje tehnične dediščine. Obenem s sejmom Naturo pa bo v Gornjo Radgono privabljal obisko­ valce tudi 9. mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov. Pomurski sejem vabi vse, ki želijo na sejmih Naturo in Lov predstaviti svojo turistično ponudbo ter izdelke in storitve za turizem in ak­ tivnosti v neokrnjeni naravi, k uspešnemu in prijetnemu sodelovanju. Vabilo organizatorja pa nagovarja tudi tiste, ki se želite vključiti v strokovno in promocijsko sejemsko dogajanje. Za vse informacije vam je na voljo projektna vodja sejma Naturo Vesna Dajčman (telefon: 02 5642 118, e-pošta: vesna@pomurskisejem.si). Več informacij: www.pomurski-sejem.si Čedalje bolj urejeni Kostel dežela – lepa in gostoljubna s krajevnim sloganom: Kostelci, pometi­ mo pred svojim pragom. Tričlansko ocenjevalno komisijo je med 80 prijavljenimi kandidati (kar je bilo največ v Sloveniji glede na število prebivalcev na Kostelskem – 600) najbolj prepričal videz počitniške hiše družine Blejec iz Slavskega Laza (na fotografiji). Lastnikoma, za­ koncema Meti in Tomažu, je tako prisodila prvo mesto. »Nagrada naju je nemalo presenetila. Že petnajst let preživljava vse konce tedna v Slavskem Lazu, v tem času pa sva veliko vložila v ureditev hiše in njene okolice. Med Kostelce sva iz Ljubljane, kjer sicer živiva, prinesla delovno vnemo,« se je malce pošalila gospodinja Meta. Drugo mes­ to je zasedla turistična domačija Lobič Malnica Darinke Mravljak, tretje pa kamp Žaga Sebastijana Samse iz Gorenje Žage. Na priredit­ vi, na kateri so podelili priznanja, so predstavili tudi knjigo o čipkarstvu na Kostelskem s prikazom pred trinajstimi leti oživele, sicer pa skoraj stoletne tradicije v tem delu Slovenije.  M. G.  Foto: arhiv TŠD Kostel Turistično športno društvo Kostel je sredi novembra že dvajseto leto zapored oznanilo izide natečaja za najbolj urejeno okolico stanovanj­ ske in počitniške hiše ali poslovnih prostorov v domačem kraju. Tudi letošnji natečaj je potekal v okviru vseslovenske akcije TZS Moja Lipov list - December 2014

[close]

p. 7

7 Dogaja se Srečanje gorenjskih turističnih delavcev v Šenčurju Najprizadevnejši na Gorenjskem Vse to v želji po izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in turistov, prispevku k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, večji turistični privlačnosti naših mest in vasi, učinkovitejši promociji države in turizma ter prispevku k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi. Ta akcija spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Je pomemben del celovitega uprav­ ljanja turistične destinacije. Letošnje, že 44. srečanje gorenjskih turističnih delavcev je bilo v Šenčurju, ker je TD Šenčur tudi praznovalo 40 let delovanja. Prireditev sta popestrila nastopa njihove folklorne skupine in ansambla Fantje z vasi. Njen osrednji dogodek pa je bila podelitev priznanj v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2014 krajem Gorenjske turistične zveze (GTZ). V kategoriji manjša mesta so priznanja prejeli Šenčur, Cerklje, Tržič in Žiri. V kategoriji izletniški kraji so letos dobili priznanja Adergas, Be­ gunje, Bohinjska Bela, Podkoren, Preddvor, Rateče in Zali Log. V kate­ goriji drugi kraji - vasi so priznanja prejeli Kokrica, Predoslje, Okroglo in Topole, v kategoriji turistični kraj pa Ribčev Laz. V kategoriji hribov­ Turistična zveza Slovenije (TZS) je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v sodelovanju z direktoratom za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos objavila tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2014. ski kraj je priznanje šlo v Žirovski Vrh, priznanje pa je prejel tudi Kamp Danica v Bohinju. Priznanja ob okrogli obletnici turističnih društev so prejeli: TD Kranj­ ska Gora za 110 let delovanja, TD Besnica za 60 let delovanja in TD Šenčur za 40 let dela. Posebno, zlato priznanje TZS sta prejela Ivan Rebernik in Peter Vidmar iz TD Šenčur, to pa je prejelo tudi srebrni znak TZS za uspešnih 40 let dela. Posamezni nagrajenci so bili: Irena Hudobivnik iz TD Kokrica, Strojni krožki Bled, Ivanka Logar in Anica Gartner iz TD Bohinj, Polona Štilec, Silva Potočnik in Marija Sušnik iz TD Besnica, Miran Lavrič iz TD Bled, Jože Stružnik, Ani Vidmar in Marta Pipan iz TD Šenčur, Jože Kotnik in Klavdija Gomboc iz TD Kranjska Gora, Jože Brudar, Franc Kajžar, Jože Kavalar, Vinko Šumi in Alojzija Mežik iz TD Rateče Planica. Priznanja za najlepši gorenjski nagelj pa so prejeli: Noč Frančiška iz Javorniškega Rovta, Marjeta Kozomara iz Ribčevega Laza in župnišče v Kamni Gori­ ci. Srečanje je s svojim obiskom počastil nekdanji dolgoletni pred­ sednik GTZ Andrej Babič iz Kranja.  Mirjam Pavlič Lipov list - December 2014 Foto: Marjan Smrekar Nagrajenci iz posameznih krajev na Gorenjskem s predsednikom GTZ Ivanom Megličem in sekretarko GTZ Mirjam Pavlič

[close]

p. 8

8 Dogaja se Rojeva se novo protokolarno vino Fijet Slovenija Mednarodna trgatev turističnih novinarjev, četrta po vrsti, je bila v delovno-radoživem vzdušju v vinogradih na Vipavskem v Podragi pri vinogradniku in vinarju Primožu Lavrenčiču. Novinarji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke republike smo potrgali 400 kilogramov av­ tohtone sorte grozdja zelen, pri tem pa morali biti sila spretnih rok in prstov. Gostitelj nam je namreč »zaukazal«, da moramo z grozdov odstraniti vse nagnite jagode. Trgatev je bila kljub dežju uspešna, je ocenil Primož Lavrenčič, sicer inženir agronomije in lastnik posestva Burja, zato smo si trgači zaslužili pogostitev – najprej v vinski kleti Janka Trošta v Podbregu, nato še v znameniti Gostilni Pri Lojzetu na Zemonu. Tako kot Primož je tudi Janko vinogradnik in vinar: vinograde ima na strmih terasastih pobočjih doline Pasji rep, ki jo je omenjal že Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske, oba pa sta v Konzorciju Zelen. Ustanovili so ga pred dobrim desetletjem s skupno željo, da se na trgu uveljavijo z avtohtono sorto, ki je skoraj zamrla. Daleč so namreč časi, ko so jo njihovi predniki še gojili. Zdaj konzorcij združuje dvajset vinarjev, ki grozdje zelen pridelujejo na skoraj 60 hektarih vinogradov. Prihodnjo jesen bodo turistični novinarji v Primoževi kleti vino zelen ustekleničili in to bo že četrto protokolarno vino slovenskega Fijeta.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Mednarodno priznani kulinarični ustvarjalec Tomaž Kavčič - Tomi (na desni) je novinarje in oblikovalca Janija Bavčarja v Gostilni pri Lojzetu na Zemonu najbolj navdušil z brinjevo sladico z dimnim vonjem po brinju. Največji vinar martinoval v Ljubljani »Daj nam danes dobro vino in ne pusti nas pri praznem litru, kakor tudi mi ne puščamo polnih kozarčkov ...,« je blagoslovil mošt škof iz Prlekije in najprej nazdravil s Sonjo Erčulj iz P&F Jeruzalem Ormož in Martinom Leskovarjem. Vse je bilo, tako kot mora biti – martinovanje namreč, ki ga je P&F Jeruzalem Ormož, največji slovenski vinar, največji izvoznik slovenskega vina in dobitnik prestižnega naslova Vinar 2014, letos prvič priredil v Ljubljani. Za njegovo vinsko klet od leta 2009 skrbi družina Puklavec, ki se ponaša z več kot 80-letno vinar­ sko tradicijo. Bolj kot mlado vino pa je novinarjema Rastku Rastislavu Tepini in Ivu Botteriju ugajal mošt. Zato jima je Marko Zabavnik (na fotografiji v sredini) iz P&F Jeruzalem Ormož zaupal, da ga je mogoče še vedno dobiti v večjih prodajnih središčih, pa četudi je martinovo že mimo.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Lipov list - December 2014

[close]

p. 9

Razgibana pokrajina ob Muri z izvrstno kulinariko Kjer so doma srčni ljudje Med slovenskimi narodnimi kulinaričnimi dobrotami je tudi prekmur­ ska gibanica. Ta odlična slaščica se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v starih časih, bila je praznična in obredna jed. In med obiskom dežele številnih izvirov mineralnih in termalnih voda, ki poživljajo in vračajo življenjsko moč, kot so, recimo, Terme Sončni park Vivat v Moravskih Toplicah, se vam ne more zgoditi, da vam je prijazni ljudje v dveh dneh ne bi ponudili vsaj šestkrat. Prekmurska gibanica (ime je dobila po besedi guba) pa ni edina do­ brota, ki jo gostoljubni ljudje v Pomurju ponudijo gostu, ampak je na mizi še vrsta njihovih značilnih jedi, denimo dödöli, žganci iz krom­ pirja in pšenične moke, kostanjeva juha z ajdovimi vlivanci, meso iz tünke, gosja pašteta s semeni bučk, iz katerih pridelujejo imenitno bučno olje, kot recimo na posestvu Marof oziroma v tamkajšnji gos­ tilni blizu vasi Mačkovci. Marof se ponaša tudi z mednarodno prizna­ no sodobno vinsko kletjo v obliki narobe obrnjene ladje, kar spo­ minja na nekdanje Panonsko morje. Zaradi izvrstne kulinarike, dobrih in srčnih ljudi in termalnih vrelcev razcvet turizma na obeh bregovih Mure nikakor ni naključen. O tem so se pred kratkim prepričali tudi novinarji Fijet Slovenija, ki so na dvodnevnem potovanju po Pomurju med drugim obiskali tudi Pa­ nonsko vas, turistično naselje v Tešanovcih blizu Moravskih Toplic. Hiše z lepo opremljenimi apartmaji je lastnik Matevž Kadiš pokril s streho iz trstike, ki je zrasla ob madžarskem Blatnem jezeru. In Tropski vrt v Dobrovniku pod streho Ocean Orchids ... Velik je 1500 kvadratnih metrov in ima več kot 350 rastlinskih vrst in najvišjo rast­ linsko steno v Sloveniji. V njem vzgojijo na leto dva milijona orhidej vrste falenopsis, ki izvirajo z območja med Indijo in Severno Ameriko. Zorijo pa v vrtu tudi okusne banane in še nekateri eksotični sadeži. Da si v Copekovem potočnem mlinu ob potoku Črnc v Mali Polani ne bi privoščili krapcev, bi bila huda napaka! Župan občine Velika Polana Damijan Jaklin je ob tem povedal, da ga še ni bilo obiskovalca v mlinu, ki ni čestital domačinkam za izvrstno pripravljene, v krušni peči pečene krapce. Novinarji niso bili izjema. Pri aplavzu namreč! Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornje Radgone, je razkrila zanimivo zgodbo o Apoloniji, ki so jo v Gornji Radgoni v 18. stoletju obsodili čarovništva, ker je znala zdraviti ljudi in živali z zelišči. A je 1. julija 1746 takratna vlada ukazala njeno 9 Dogaja se Prekmurska šunka značilne hruškaste oblike spada med slovenske narodne posebnosti. Še zlasti slastna je iz Kodilovih unikatnih zorilnic mesa v šunkarni v Markišavcih. »V naši pokrajini se nasitijo vsi čuti in naš slogan je: Ko veš, kaj ješ,« ponosno pove Helena Kodila. oprostitev. »In to je bil zadnji čarovniški proces na Štajerskem,« je pridala Baletova. Med ogledom delno obnovljenega Negovskega gradu nedaleč od Gornje Radgone pa je Manja Šturm Dolinšek, vod­ nica po gradu, med drugim povedala, da so bile med tukajšnjimi najd­ bami tudi znamenite halštatske čelade (Negovske čelade), od katerih je danes v Sloveniji ohranjena samo ena, in sicer v Narodnem muzeju v Ljubljani.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Leseni fotoaparati navdušujejo svet Da ustvarjalnost ne pozna meja, je znova dokazala razstava Top ideje v okviru oktobrskega pohištvenega sejma Ambient Ljubljana. Na njem so se predstavili oblikovalci in arhitekti z inovativnimi idejami, med njimi Elvis Halilović (na fotografiji), ki je navdušil z uspešno zgod­ bo lesenih fotoaparatov ONDU. Da je ideja res dobra in zanimiva, tudi za turizem, potrjuje dejstvo, da so pred nekaj več kot letom dni leseni fotoaparati ONDU s crowdfunding družbo na platformi Kickstarter dosegli globalno občinstvo in zbrali več kot 100.000 dolarjev! Razsta­ vo Top ideje je podprla Regionalna agencija Ljubljanske urbane regi­ je, ki sicer spodbuja vrsto aktivnosti za razvoj ustvarjalnega in inova­ tivnega ter konkurenčnega gospodarstva.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Lipov list - December 2014

[close]

p. 10

Slovenske Konjice 10 Fokus Začela se je Zimska pravljica Slovenske Konjice so odprle vrata prazničnim dnem, ki na mestnih ulicah pričarajo občutek pravljičnosti. Na Mestnem trgu je namreč zasijala prava Zimska pravljica – z drsališčem, hišicami z raznovrstno ponudbo izdelkov domačih obrti, pestrim kulturnim dogajanjem za otroke in odrasle, svoj vrhunec pa bo dosegla s silvestrovanjem na prostem, ki že tradicionalno privabi na plan domačine in obiskovalce od blizu in daleč. Zimska pravljica je zasijala s prihodom Miklavža in odprtjem drsališča, skritega med vejevje prikupnih smrečic, odetega v vonj cimeta in odprtega ognja ter obdanega s toplimi lesenimi hišicami. Z uradnim odprtjem drsališča so se prižgale tudi praznične luči na veliki novoletni jelki pred Domom kulture in po vsem mestu, ki bo v tem mesecu prijetno osvetljeno. Naj Zimska pravljica zasije tudi v vaših očeh! Vabimo vas na obisk v zlate in pravljične Slovenske Konjice! Bolj ko se bo približevala najdaljša noč v letu, bolj čarobno bo vzdušje v Slovenskih Konjicah. V času pravljičnega sejma bo vsa­ ko popoldne med 17. in 19. uro namenjeno otrokom, ki bodo lahko obiskali številne gledališke predstave in srečali pravega dedka Mraza. Med 19. in 21. se bodo na odru Zimske pravljice zvrstili številni koncerti; obiskovalci bodo lahko prisluhnili različnim glasbenim zvrstem. V soboto in nedeljo, 20. in 21. de­ cembra, med 18. in 20. uro pa bodo obiskovalci pravljičnega sej­ ma na prostem spremljali neposreden prenos božičnonovoletnega koncerta Godbe na pihala Slovenske Konjice in se greli ob prazničnem ognju. Na božični večer bo potoček na Starem trgu zasijal v soju prazničnih svečk, ki jih bodo prižgali konjiški skavti. Vabimo vas, da se ta večer ob 23. uri sprehodite skozi naše zlate Slovenske Konjice in doživite praznični odsev Starega trga. V leto 2015 bomo vstopili v družbi dveh vrhunskih glasbenih zasedb: narodno-zabavnega ansambla Veseli potepuhi in skupine D'Palinka Band. V družbi župana Mirana Gorinška bomo odštevali zadnje minute starega leta, za dobro okrepčilo pa bo na voljo bo­ gata kulinarična ponudba na stojnicah Zimske pravljice. Tudi letos neba nad Slovenskimi Konjicami ne bo razsvetlil ognjemet, saj si želimo biti prijazni do narave, pa tudi varčni skrbniki proračuna; bomo pa poskušali zanetiti iskrice v očeh obiskovalcev Mestnega trga s prijetnim druženjem ter domiselnim in barvitim pro­ gramom. Bodite tudi vi del konjiške Zimske pravljice! Zimska pravljica Kostroj Strojegradnja d.o.o. Koning d.o.o. Krajevna skupnost Slovenske Konjice DRSALI[^E - 6. 12. 2014 – 6. 1. 2015 - uradno odprtje: 6. 12., ob 17. uri. Drsali{~e bo odprto od ponedeljka do petka med 15. in 20. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v ~asu trajanja bo`i~no-novoletnih po~itnic med 10. in 20. uro. Vstopnina: 1 EUR. Za {portno zabavo na drsali{~u bodo med vikendi in bo`i~no- novoletnimi prazniki poskrbeli animatorji Alpske {ole. PRAVLJI^NI SEJEM - 20. do 31. 12., od 10. do 20. ure Pravlji~na ponudba doma~ih izdelkov in dobrot v lesenih sejemskih hi{kah. PRAZNI^NI ODSEV STAREGA TRGA - 24. 12., ob 23. uri Poto~ek na Starem trgu bo zasijal v soju prazni~nih sve~k, ki jih bodo pri`gali konji{ki skavti. ZIMSKA PRAVLJICA - 22. do 30. 12. Dogajanje za otroke od 17. do 19. ure 22. 12. Otro{ka gledali{ka predstava Sne`kina skrita `elja (Pravlji~arna) in pevsko-plesni nastop skupine BOOM X 23. 12. Otro{ka gledali{ka predstava Pravljica o Bo`i~kovi de`eli (Gledali{~e Smej~ek) in plesni ve~er 26. 12. Solo klovnovska predstava (Teater Cizamo) 27. 12. Otro{ka gledali{ka predstava O dimnikar~ku, ki je sre~o iskal (Pravlji~arna) in ve~er risank 28. 12. Otro{ka gledali{ka predstava Bo`i~ni pridnometer (Teater Cizamo) 29. 12. Otro{ka gledali{ka predstava Topli nasmeh Dedka Mraza (Gledali{~e Smej~ek) in ve~er risank 30. 12. Otro{ko silvestrovanje s koncertom in animacijo Romane Krajn~an, prihodom Dedka Mraza na ko~iji, obdarovanjem vseh otrok, otro{ko penino in ve~er risank Tematski glasbeni ve~eri od 19. do 21. ure 22. 12 Narodno-zabavni ve~er 23. 12 Vokalni zasedbi Coronke in Sonus 26. 12. Tambura{ka zasedba Prava ekipa 27. 12. Koncert skupine Radio Mondo (pop, {anson, kabaret) 28. 12. Koncert etno skupine Gemaj 29. 12. Koncert Maje Zalo`nik in skupine Papas 30. 12. Koncert skupine [al{a (latino) SILVESTROVANJE - 31. 12., od 22. ure Silvestrovanje na prostem z ansamblom Veseli potepuhi in truba{ko zasedbo D'Palinka Band. Od{tevali bomo skupaj z `upanom, Miranom Gorin{kom in novemu letu nazdravili s penino Zlatega gri~a. Naj se od{tevanje pri~ne! Pridru`ite se nam v idili~ni zimski vasici in postanite del konji{ke Zimske pravljice! w w w . s l o v e n s k e k o n j i c e . s i Lipov list - December 2014

[close]

p. 11

11 Fokus Foto: Denis Sodržnik Prelepa pokrajina, ki je nekoč očarala tudi francoske menihe Leto 2015 – leto praznovanj za Občino Slovenske Konjice Žička kartuzija – 850 let (1165–2015) Včasih se nam zgodi, da obiščemo kraj, ki nas preprosto osupne. Ko se ozremo okoli sebe in imamo občutek, da smo vstopili v drug svet, zakorakali v nepoznano dimenzijo. Takšni občutki vas bodo prevevali, ko boste odprli vrata v Žičko kartuzijo, le lučaj oddaljeno od mestnega vrveža Slovenskih Konjic, ki bo v letu 2015 praznovala svoj 850. rojstni dan. Gotovo ni naključje, da so se v to od hrupnega sveta odmaknjeno dolino svetega Janeza Krstnika v 12. stoletju naselili menihi iz Velike kartuzije v Franciji. V tej skriti dolini so odkrili nedotaknjen del sveta, kjer so lahko živeli v skladu z redovnimi pravili, skromno, odmakn­ jeno, v molitvi in meditaciji. Zgradili so med seboj ločena zgornji in spodnji samostan, ki ju povezuje prelepa Dolina svetega Janeza Krstnika. Samostan je sčasoma postal evropski kulturni in politični epicenter. Generalni prior Štefan Macone, prijatelj svete Katarine Sienske, je od tod združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot dva tisoč knjig in je bila manjša le od vatikanske. Tukaj so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije. Kartuzijani so uživali poseben status zaradi naravnega zdravilstva in lekarništva, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, s katerimi so preživljali skupnost. Re­ dovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 razpustil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo na milost in nemilost prepuščeno toku časa. Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotak­ njenost narave in zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj Prikupni škalski vinorodni griči se bodo kmalu odeli v belino. Lipov list - December 2014 Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice

[close]

p. 12

12 Fokus pomembnega, so občino in strokovne službe vodili do inten­ zivnih raziskovalnih in obnovitvenih del, ki potekajo že več kot tri desetletja. V Žičko kartuzijo se počasi vrača življenje. V obnov­ ljenih gospodarskih poslopjih zgornjega samostana so na ogled štiri slikovite stalne razstave, v samostanski kleti v miru in tišini zorijo penine konjiškega podjetja Zlati grič, pod oboki mojster lončarjenja prikazuje svojo obrt, zeliščni vrtovi in prodajalna zeliščnih pripravkov obujajo spomin na neprecenljivo samostan­ sko dediščino, iz Gastuža, najstarejše še delujoče gostilne na Slo­ venskem iz leta 1467, pa diši po samostanskih jedeh. Samostan se počasi, a zanesljivo prebuja iz stoletnega sna. Leto 2015 bo v celoti posvečeno tej skriti lepotici, ki uspeva ohranjati doživetje miru in spokojnosti tudi za prihodnje rodove. Tako bo Žička kartuzija prihodnje leto prizorišče številnih slovesnih dogodkov, koncertov in otvoritev, s katerimi se bomo poklonili njeni bogati zgodovini in jo umestili na zemljevid evrop­ ske kulturne dediščine, kamor tudi spada. Vse bralce Lipovega lista vabimo na njeno praznovanje. Več podrobnosti o posameznih dogodkih spremljajte na spletnih straneh www.slovenskekonjice.si in http://tic.konjice.si. Doživljajte z nami dediščino Žičke kartuzije! 500. obletnica slovenskega kmečkega upora V letu 2015 se bomo v Slovenskih Konjicah spomnili tudi 500. ob­ letnice slovenskega kmečkega upora (1515), saj so Konjičani v njem odigrali pomembno vlogo. O tem priča spominska plošča na pročelju občinske stavbe, na kateri je zapisano, da se je leta 1515 tod zbralo več kot tri tisoč upornih kmetov. Skupaj so spisali znamenito pismo cesarju Maksimiljanu in se podali v boj za »staro pravdo«. Velike obletnice slovenskega kmečkega upora se bomo v Sloven­ skih Konjicah spomnili na prav poseben način: s ponovno upri­ zoritvijo kmečkega punta v mestnem jedru. V soboto, 17. aprila 2015, bo tradicionalno jurjevanje, ki oživlja zgodbo o pogumnem vitezu Juriju na belem konju, ki je mesto odrešil pošastnega zmaja s Konjiške gore, v nedeljo, 18. aprila 2015, pa bodo mestne ulice preplavili puntarji, združeni v boju proti »tuji gospodi«. Vabljeni, da skupaj s Konjičani obrnete koledarje 500 let nazaj in podoživite pestro zgodovino naših prednikov! TIC Žička kartuzija Špitalič 9, 3215 Loče Telefonska številka: 03/752 37 32 E-pošta: zickakartuzija@siol.net Občina Slovenske Konjice Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice Telefonska številka: 03/757 33 60 E-pošta: info@slovenskekonjice.si TIC Slovenske Konjice Stari trg 27, 3210 Slovenske Konjice Telefonska številka: 03/759 31 10; M: 051 444 141 E-pošta: tic.konjice@siol.net DOBR OD O SLI 20 Lipov list - December 2014 14 V ZLA TE SLOVENSK E K ONJ I C E

[close]

p. 13

13 Fokus Bohinj TD Bohinj Paradni konj bohinjskega turizma – tudi v težkih časih Turistično društvo Bohinj je dejavno na številnih področjih. Ima dolgoletno tradicijo, predvsem pa močno vizijo nadaljnjega razvoja. Korenine organiziranega turizma v Bohinju segajo v konec 19. stolet­ ja, ko je turistična dejavnost pomenila predvsem gradnjo gorskih koč, odkrivanje novih poti in usposabljanje gorskih vodnikov. Šele z grad­ njo Bohinjske železnice leta 1906 se je Bohinjcem odprlo okno v svet in nasprotno: svetu se je odprl Bohinj. Z železnico je postal za turiste dostopnejši in zanimivejši, kar je spodbudilo nadaljnji razvoj tukajšnjega turizma. V naslednjem letu (1907) so ustanovili Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas, ki pomeni uradni začetek organiziranega turizma v Bohinju. Društvo je že nekaj mese­ cev po ustanovitvi izdalo prvi prospekt Bohinja v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Bohinj so opremili s sprehajalnimi potmi, označevalnimi tablami in drevoredi, uredili so ceste in mos­ tove. Veliko truda so Bohinjci vložili tudi v ponudbo zimskega turizma: uredili so več kot dva kilometra dolgo sankališče Belvedere, drsališče Danica, ponujali so turno smuko, smučarske tečaje in vožnjo s fijakar­ skimi sanmi, na Poljah pa so zgradili tudi Hansenovo skakalnico. A obe vojni sta, žal, povzročili usoden zastoj in krizo turističnega raz­ voja v Bohinju. TD Bohinj v svoji sedanji obliki spremlja in uokvirja turistično de­ javnost v Bohinju od leta 1947. Je ekipa ustvarjalnih in izkušenih zaposlenih, ki si na vso moč prizadevamo za kakovostne storitve in zadovoljne goste. Društvo ima 499 članov, ki si prizadevajo za urejenost in boljšo prepoznavnost Bohinja ter njegove ponudbe doma in po svetu. tradicionalne prireditve, ki bogatijo ponudbo destinacije in hkrati ohranjajo tradicionalna znanja in običaje. Vsako leto se nam lahko pridružite na Vasovanju in Kmečki ohceti, Bohinjski kresni noči in na Kravjem balu. Julija in avgusta pripravljamo Vaške večere pod lipo, razgiban Festival Kanal ter dogodke v Kampu Danica. Otrokom na­ menjamo pomladanski, poletni, jesenski in zimski Bohinjski otroški festival. To so le najvidnejše prireditve, namenjene domačinom in obiskovalcem od drugod. Aktivno pa sodelujemo tudi pri pripravi drugih dogodkov v destinaciji. Svojim članom vsako leto ponujamo zelo ugodne izobraževalne de­ lavnice na različne teme in jih povabimo na društveni izlet, na kate­ rem si ogledamo primer dobre turistične prakse. Od slapa Savica do kampa Danica V zadnjih letih smo veliko vložili v ureditev poti do slapa Savice (klopi, koši, lesene ograje, sanitarije, informativne table in vstopni kiosk, zloženka o slapu Savica v sedmih jezikovnih različicah ...). Prizadeva­ mo si tudi za bogatejšo ponudbo najbolj obiskanega slapa v Sloveni­ ji – z vodenimi ogledi za individualne obiskovalce in skupine, možnostjo nakupa spominkov, informacijskim in promocijskim gradi­ vom, tradicionalnim otvoritvenim pohodom, vključitvijo v do­ bro sprejet Paket Bohinj ... Precej denarja in časa TD Bohinj namenja tudi prenovi cerkve sv. Ja­ neza Krstnika, ki je zelo pomemben prepoznavni simbol Bohinja. Zaradi velikega zanimanja zanjo smo poleti 2009 znova omogočili oglede cerkve, čeprav restavratorska dela še niso bila končana. V kampu Danica smo v zadnjih letih poskrbeli za veliko izboljšav, kar dokazuje priznanje Turistične zveze Slovenije leta 2012 za »Najboljši in najgostoljubnejši kamp v Sloveniji«. Priznanje nam veliko pomeni, Lipov list - December 2014 Živahna društvena dejavnost Ena osrednjih nalog TD Bohinj je bilo in je še vedno oddajanje nasta­ nitvenih zmogljivosti svojih članov. Poleg tega pripravlja društvo že

[close]

p. 14

14 Fokus Zimski Bohinjski otroški festival saj si vedno prizadevamo izboljšati svojo ponudbo in hkrati sledimo načelom trajnostno naravnanega in zelenega poslovanja. Največja pridobitev v zadnjem času pa je zagotovo Gostilna Danica, ki smo jo odprli konec junija 2012. Po najnujnejših delih (obnova kuhinje, ureditev inštalacij, kozmetični popravki na stavbi, ureditev notranjosti in terase) smo v njej zaposlili kvalificirano osebje in obli­ kovali kakovostno ponudbo. Osnovno ponudbo kampa Danica smo namreč želeli dopolniti z zajtrki in večerjami za goste kampa, zunan­ jim obiskovalcem pa smo želeli omogočiti domače in hkrati sodobno kulinarično doživetje. Slap Savica je najbolj obiskan slovenski slap. datnih prenočitev pred sezono in po njej. Med našimi nalogami bo menjava ograje na poti k slapu Savica. Dokončali bomo novi del kampa in z lesom oblekli nov sanitarni zabojnik. Prireditve si želimo še nadgraditi, da bomo imeli v Bohinju še več zadovoljnih gostov. Predvsem pa si želimo stabilnih let, brez poplav in drugih nesreč ...   TD Bohinj Foto: arhiv TD Bohinj Vizija Za prihajajoče leto že pripravljamo trženjske akcije za povečanje števila gostov pred glavno turistično sezono in po njej. Želimo si do­ Smo sodobno društvo, ki uporablja vse novejše kanale komu­ niciranja: facebook, twitter in seveda splet (www.bohinj-info.com in www.camp-danica.si) so naša stalnica. Unikatne lesene jaslice, delo umetnika, domačina Franja Maroška TD Dravograd Dravograjska zimska pravljica Lipov list - December 2014

[close]

p. 15

15 Fokus Zimska pravljica povezuje različne generacije. Leto bo počasi prehodilo svojo pot in pred nami je veseli december, ki se ga z otroško razigranostjo veselimo vsi, od najmlajših do najstarejših. Z decembrom se leto namreč prevesi v čas čarobnih pričakovanj ... V Turističnem društvu Dravograd letos že tretjič postavljamo prizorišče decembrske Zimske pravljice. Del se lotimo na začetku meseca, ko na trgu pred cerkvijo sv. Vida postavimo velik adventni venček, na katerem vsako adventno nedeljo prižgemo novo svečo. Trg je od lani odet v novo božično-novoletno razsvetljavo, ki še poudarja njegovo pravljično po­ dobo. V petek, 19. decembra, bomo na trgu skupaj z otroki OŠ Neznanih talcev Dravograd postavili in okrasili jelko ter postavili unikatne lesene jaslice, delo umetnika, domačina Franja Maroška. Veseli december v Dravogradu je letos sicer začela prireditev Pri nas na pavrih ob desetletnici tukajšnje folklorne skupine Dravca. Koroške Klek­ ljarice (sekcija Sotočje Dravograd) so v začetku meseca pripravile razsta­ vo svojih del. Po njih radi sežejo tudi decembrski dobri možje, saj so lahko odlično darilo. Kulturno društvo Beseda Dravograd pa je predstavilo svoje ustvarjanje, lepo misel in besedo na literarnem večeru, ki ga je pri­ pravilo skupaj s svojimi prijatelji. Prvim decembrskim dogodkom sledi postavitev Zimske pravljice v krajev­ ni skupnosti Šentjanž (postavljamo jo skupaj s KS in tamkajšnjo os­ novno šolo) – osvetljenih hišk s cerkvijo na sredi, ki oznanjajo bližajoče se praznike. Ko je Zimska pravljica nared, pridejo tudi dobri možje; sprej­ memo jih v naselju Robindvor. Na vseh dogodkih Zimske pravljice se nam pridruži tudi dobrovoljni Božiček, letos pa bo v goste prišla še tetka Zima iz TD Topolšica. Zimsko pravljico soustvarjamo skupaj s KS Šentjanž in društvom upoko­ jencev ter društvom diabetikov Dravograd – Polžki, ki poskrbijo za po­ gostitev s čajem in kolački. Medgeneracijsko sodelovanje in kulturne vse­ bine so pomemben del decembrskega pravljičnega dogajanja. Proti koncu meseca ga bodo popestrili še pihalni orkestri naše občine z božično-novoletnimi koncerti. Godba na pihala Ojstrica bo 20. decem­ bra nastopila v OŠ Dravograd, dan pozneje godba na pihala Trbonje v gasilskem domu Trbonje, 26. decembra pa še godba na pihala Šentjanž v prostorih doma borcev Šentjanž. V nedeljo, 28. decembra, bo božični koncert vseh pevskih zborov naše občine v farni cerkvi sv. Janeza Evan­ gelista Dravograd. Kimperk teater Ojstrica pa nas bo istega dne v svoji idilični hribovski vasi Ojstrica v tamkajšnji večnamenski dvorani s hudomušno predstavo nasmejane popeljal v novo leto. Dan zatem bo koncert dravograjskega društva glasbenikov, 30. decembra pa bo likov­ na sekcija KD Dravograd odprla pregledno razstavo svojih del. Kar nekaj zanimivih prireditev za različne okuse bo tudi v našem pravljičnem dvorcu Bukovje, kjer je mogoče tudi prenočiti. Člani TD in turistični ponudniki v dravograjski občini vas vabimo na obisk, na doživetje tukajšnjih lepot. Tudi manjši kraji skrivajo velike zgodbe ... Naj vam ob bližajočih se praznikih zaželimo vse dobro. December je čas pričakovanja in luči. Naj se prižge tudi lučka v vaših srcih! Tiho, brez bliska in groma, naj se prižge v miru, sreči in ljubezni, naj jo pospremita veselje in hrepenenje. Naj vam v letu 2015 ne manjka radosti, poguma, notranje moči in veselja! Srečno in dobrodošli v Dravogradu!  TD Dravograd  Foto: arhiv TD Dravograd Brez okrašenega drevesca ni praznikov! Lipov list - December 2014

[close]

Comments

no comments yet