Revija Lipov list 10/2014

 

Embed or link this publication

Description

Lipov List

Popular Pages


p. 1

 OKTOBER 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana slovenska turistična revija Moja dežela – lepa in gostoljubna Najboljši se predstavijo Fokus Destinacija Maribor – Pohorje Intervju »Slovenijo je bilo zlahka vzljubiti« Trendi Foto: Domen Groegl Slocally: slovensko in lokalno

[close]

p. 2

Uživajmo lokalno Popolna kombinacija vrhunske kongresne dejavnosti in pristnih lokalnih doživetij Hoteli Bernardin d.d., Obala 2, 6320 Portorož Tel . 05 690 70 00, congress@bernardingroup.si www.bernardingroup.si

[close]

p. 3

KAZALO NASLOVNICA INTERVJU  Maribor – Pohorje, srce sredi Slovenskih goric UVODNIK 3 Kazalo / Uvodnik Robin McKelvie – škotski turistični pisec o Sloveniji 04-05 07-24 27 28-29 30 34-35 36-37 38 40 41-42 »Z vsakim potovanjem, uporabo javnega prevoza ali nakupom izdel­ kov na lokalnem trgu prispevamo k dolgi vrednostni verigi, ki ustvarja delovna mesta, zagotavlja preživljanje, krepi moč lokalnih skupnosti in prinaša nove priložnosti za boljšo prihodnost. Tema svetovnega dneva turizma 2014 – turizem in razvoj skupnosti poudarja zmožnost turiz­ ma, da spodbuja ustvarjanje novih družbenih in gospodarskih priložnosti in boljše preživljanje za skupnosti po svetu ter opozarja na ključno vlogo, ki jo ima sodelovanje skupnosti pri napredovanju traj­ nostnega razvoja,« je v svoji poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu turizma 27. septembra uvodoma zapisal Taleb Rifai, gene­ ralni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO). Brez aktivnega sodelovanja (lokalnih) skupnosti in prizadevanj, da imajo »največ od turizma« tam, kjer ga tudi ustvarjajo, ni trajnost­ nega razvoja turizma. Samo tako bodo skupnosti – na vseh treh ravneh: javni, zasebni in civilni – v turizmu prepoznale dolgoročni potencial in se aktivno vključevale v njegov razvoj. Sicer pa: kako bi lahko bil turizem sploh uspešen brez njih, brez posebnosti, ki jih premorejo države, regije, mesta, kraji, vasi ...? Pred­ vsem zato potujemo. Da odkrivamo novo, drugačno. Zato je več kot dragoceno ohranjanje tudi najmanjših podrobnosti, ki razliku­ jejo neko okolje od drugega, pa naj bodo to značaj ljudi, njihove navade in običaji, kulinarika, arhitektura, narava ... Vse to je v tu­ rizmu treba skrbno ohranjati in poudarjati v prizadevanjih za nje­ gov smelejši razvoj. In navsezadnje: kako bi se lahko sploh razvijal uspešen turizem brez skrbi skupnosti za urejeno, prijetno okolje, ki je prijazno svojim prebivalcem in gostoljubno sprejme obiskovalce? Tudi zato je tradi­ cionalna akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gos­ toljubna velik prispevek k uspešnemu turističnemu razvoju; kajpak, z roko v roki z vsemi, ki sodelujejo v njej.  Mateja Gruden urednica MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA  TZS  Mladi vodniki KULINARIČNI KOTIČEK  Sladka Istra NAMIG ZA IZLET  TRENDI  Splavarjenje, mariborska tradicija Kako po Sloveniji? Najemi domačina! ZELENI ZGLEDI  INOVATIVNO  Slovenski turizem na poti trajnostnega razvoja Slovenski večeri Židane marele TURISTIČNI DROBNOGLED  SKOK K SOSEDOM  Slavonska košarica __ 38 41-42 ___ Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku decembra. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

[close]

p. 4

4 Intervju Robin McKelvie: Slovenija v očeh škotskega turističnega pisca »Slovenijo je bilo zlahka vzljubiti« Robin McKelvie je od leta 1997 poklicni turistični pisec in fotograf, ki je odtlej delal v več kot sto državah. Kakor je mogoče prebrati na njegovi spletni strani (www.robinmckelvie.com), so bili njegovi članki doslej objavljeni v več kot 150 revijah in časopisih, med katerimi so Daily Mail, Guardian, Daily Telegraph, Sunday Times Travel Magazine, Sunday Herald, Scotsman, BA Highlife, CNN Traveller in Business Traveller. Redno piše za pretežno britanske in ameriške medije, za revijo letalske družbe EasyJeta, s turističnimi temami je reden gost na radijski postaji škotske BBC, urednikuje turistično stran InsiderScotland.com ... Je (so)avtor več kot tridesetih turističnih vodnikov, med njimi tudi Slovenia: The Bradt Travel Guide in Ljubljana: The Bradt City Guide; »slovenska« vodnika je spisal skupaj z ženo Jenny McKelvie. »Prvič, ko sem (Robin) obiskal Slovenijo leta 1992, je bila država, za katero ni še nihče slišal – dobesedno. Tisti, ki so jo poznali, pa so bili presenečeni, da potujem tja, saj je bilo njihovo poznavanje države omejeno na poročanje o spopadih ob razpadu Jugoslavije leta 1991. A v resnici je bilo Slovenijo tudi leta 1992 povsem varno obiskati,« sta Robin in Jenny McKelvie zapisala v predgovoru vodnika Slovenia: The Bradt Travel Guide (2005). V njem je mogoče med drugim pre­ brati še: »Od tega prvega obiska sem jo obiskal več kot ducatkrat; Jenny se mi je pridružila leta 1997, ko sva se spoznala, in še vedno naju navdušuje, da turistične horde še niso odkrile te edinstvene države, stisnjene med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Balkan. (...) Kljub Lipov list - Oktober 2014 Očarljiva Ljubljana. Čisto okolje in čudovita narava z obiljem možnosti za aktivnosti na prostem. Izjemna raznolikost. Odlična kulinarika. Prijazni domačini. Zato prihaja Robin McKelvie, škotski turistični pisec, v Slovenijo že dobri dve desetletji in jo je med drugim popisal v Bradtovem turističnem vodniku. Nazadnje je bil na kratkem obisku julija letos, vnovič se vrača predvidoma poleti prihodnje leto. njeni prelepi pokrajini, od alpskih vrhov in penečih se rek na severu do umirjene jadranske obale in vinogradov na jugu, čedalje več zapi­ som o njej v revijah in časopisih, ostaja država bolj ko ne 'neskvarjena'. (...) Četudi nisi 'gorsko bitje', te le stežka ne bodo prevzeli eni najbolj dramatičnih gorskih vrhov v Evropi, ki se dvigajo domala po vsej tej mali državi, boš pa zagotovo očaran nad sredozemsko svetlobo na obali, morda nad potepanjem po podeželju in vaseh ali nad spozna­ vanjem enih najbolj divjih gozdov v Evropi, kjer še vedno živijo med­ vedi in volkovi. Potem so tukaj mesta in kraji (...), ki ponujajo vsak kaj svojega. (...) V Ljubljani je tržnica na prostem v samem srcu mesta, kjer, nasprotujoč svetu hegemonije supermarketov, stare gospe prodajajo svoj domači med, domačini pa pulijo zelenjavo naravnost s svojih vrtov. Duh se kaže tudi v dolgih lenobnih kosilih in zgodnjih večerjah, h katerim ljudje sedejo z nonšalanco, ki je veliko bolj značilna za Sredozemlje kot za Srednjo Evropo. Slovenci sovražijo, da se jih etiketira ali kategorizira – sebe vidijo kot neodvisne državljane, ne kot vzhodne Evropejce, niti kot Srednjeevropejce in še zlasti se ne počutijo pripadniki Balkana. Slovenija, o kateri pišemo danes, je zelo drugačna od tiste, ki je izšla iz razpada Jugoslavije v začetku devetde­ setih. (...) Naj je to potepanje po obrežju reke Ljubljanice v prestolnici na jesenski dan med bredenjem po odpadlem listju, vzpon na kate­ rega od vrhov Julijskih Alp, kjer se počutimo kakor na vrhu Evrope, ali samo uživanje ob ohlajenem kozarcu slovenskega chardonnayja v

[close]

p. 5

restavraciji na obali – sumimo, da boste Slovenijo vzljubili prav tako, kot sva jo midva.« Robin, Slovenijo ste prvič obiskali leta 1992. Glede na to, da ste postali poklicni turistični pisec pet let zatem – kakšen je bil ra­ zlog vašega prvega obiska? Na univerzi sem spoznal in se spoprijateljil z dekletom z Bleda. Ko sem jo nekoč med dopisovanjem vprašal, ali me bo prišla kaj obiskat, mi je vrnila vprašanje: Zakaj pa ti ne prideš v Slovenijo? Kako le, sem ji odvrnil, ko pa sem slišal, da je pri vas vojna! Ona: jaz sem pa slišala, da IRA bombardira London, tako da je verjetno prenevarno, da odpo­ tujem v Veliko Britanijo. Hm, pravzaprav ima njen odgovor smisel, sem pomislil – in odšel v Slovenijo. Nekaj dni sem preživel v Ljubljani in na Bledu, Slovenija pa mi je bila takoj všeč. Odtlej ste jo obiskali še mnogokrat, navsezadnje ste tudi soav­ tor Bradtovih turističnih vodnikov po Sloveniji in Ljubljani? Res je, obiskal sem jo velikokrat, večinoma pa sem prihajal in prihajam kot turistični pisec – zaradi pisanja vodnikov, redno pišem o Ljubljani za EasyJetovo revijo ... Pa tudi zaradi nogometa sem že prišel, ko je, reci­ mo, Škotska igrala s Slovenijo v Celju. Takrat sem si tudi nadel svoj kilt! (smeh) Sem in tja sem tudi turist – no, ampak pri mojem delu je meja med biti turist in poklicni pisec redko zaznavna ... Najbolj temeljito ste državo bržkone spoznali, ko ste se lotili pisanja Bradtovega vodnika po Sloveniji ... To je bilo leta 2004. Najprej sem prišel marca na raziskovalni izlet, maja pa sva se z Jenny vrnila na pettedensko potovanje po Sloveniji. Spraševali so me: Za pet tednov gresta po Sloveniji? Kaj bosta pa de­ lala tam, če jo prevoziš v pol dneva? Midva pa sva jo predstavila kot največjo državo na svetu! (smeh) Kaj, bi rekli, da se je v dobrih dveh desetletjih v Sloveniji najbolj spremenilo? Mislim, da je največje spremembe opaziti v Ljubljani, kar je gotovo pove­ zano tudi z njenim statusom prestolnice. In začetkom EasyJetovih letov v Slovenijo leta 2004 ... Toda še zdaleč ne samo s tem. Zdajšnjemu županu je uspelo ustvariti mesto, ki mu je mar za svoje prebivalce. Ko sem prvič prišel v Ljubljano, je bilo središče prepolno avtobusov, avtomobilov, mo­ torjev, mopedov; iskreno, vzdušje v mestu ni bilo najbolj prijetno. A Lju­ bljana se je odtlej razvila v mesto, kjer se vse vrti okoli ljudi. Koliko se jih sprehaja po mestu, sedi in pije kavo ... Ni veliko mest v Evropi, ki bi se tako zelo osredinila na ljudi. Velika sprememba se je v Ljubljani zgodila tudi pri prenočiščih. Ob mojem prvem obisku je bila njihova ponudba zelo skopa in ko sem pisal Bradtov vodnik po Ljubljani (2005, op. p.), sem se kar namučil z iskanjem zadostnega števila prenočišč zanj. Zdaj pa je mesto polno zanimivih poslovnih, butičnih in drugih hotelov, tudi za tu­ riste z nahrbtniki ... Pri tem moram tudi poudariti, da zavod Turizem Lju­ bljana izvrstno dela. O preostali Sloveniji bi dejal, da je opaziti spremem­ be na bolje, so se pa dogajale in se dogajajo počasneje kot v Ljubljani. Slovenci smo ostri kritiki, kadar se razgovorimo o tem, kaj vse je narobe v naši državi; ob tem, se zdi, pa pozabljamo, kaj je v njej prijetnega. Zato se včasih splača povprašati o tem koga, ki državo dobro pozna, a ne živi tukaj. Torej: Kaj je tako dobrega na Sloveniji, da jo obiskujete vedno znova? Iz več razlogov. Eden je zagotovo ta, da je na sončni strani Alp, kar je bil tudi odličen slovenski turistični slogan! Za Britance je to sploh pomembno. Pa obala, čudovite gore, epska pokrajina. Slovenija je resnično izjemno lepa država. Zelena in zelo čista, kar še zdaleč ni nekaj samoumevnega, za Britancem zagotovo ne. Mislim, da je nara­ va, kakršno premore Slovenija, za tujca zelo privlačen razlog za obisk. Tudi naselja so prijetna, pa raznolika arhitektura: beneška na obali, veliki hiti evropske arhitekture v Ljubljani, imate italijansko, srednjeveško arhitekturo, vse secesijske sloge ... Ljudje so po mojih »Potem, ko sem bral slikovit rokopis Robina in Jenny, sem se spraševal, kako, zaboga, še nisem bil v Sloveniji? Zdi se, da ima vse, kar mi je všeč: čudovite gore, očarljivo prestolnico, vinograde in jadransko obalo. Če malce pomislimo – ni to nekaj, kar je všeč skorajda vsakomur? Moram jo obiskati, preden jo odkrije svet ...«  (Hilary Bradt, Slovenia: The Bradt Travel Guide) 5 Intervju izkušnjah zelo prijazni in – neposredni. To mi je izjemno všeč. Naučil sem se, da Slovenca nikoli ne vprašaš, ali je, na primer, tvoja zadnjica videti v teh in teh kavbojkah velika, ker bo mirno odgovoril: »Res je, videti je precej velika.« (smeh) Hrana je zelo dobra. Meso in ribe – to je bilo dobro od nekdaj, so pa restavracije na splošno čedalje boljše, s slovensko in ustvarjalno ponudbo. Pa seveda vino. Vse to, stisnjeno na tako majhnem območju, je zelo zelo privlačno. Slovenija je maj­ hna, a izjemno raznolika. Zjutraj lahko smučaš, popoldne greš na raft­ ing, dan pa skleneš ob ribji plošči na obali Jadranskega morja. Izbira je vaša: deset top zanimivosti, ki bi jih priporočili nekomu, ki Slovenijo obišče prvič. Ljubljana. Je eno mojih najljubših evropskih mest. In zanesljivo eno mojih top top majhnih mest. Pri čemer se mi zdi super tudi to, da si lahko v njej, torej v urbanem okolju, avanturističen: lahko greš na kajak, na kolo, v hrib ... Pa tudi marsikje drugod v Sloveniji je tako, Maribor, recimo, ima Pohorje. Četudi si v mestu, si lahko aktiven na prostem! Pa naprej: Piran, ker ima najzanimivejšo arhitekturo in naj­ bolj navdaja z morskim občutkom. Škocjanske jame, ker so bolj div­ je, prostrane kot Postojnska jama. In všeč mi je Bled, čeprav nekateri Slovenci pravijo, da je preveč turističen in ima preveč betonskih hotelov. Že, ampak jezero s cerkvico je resnično izjemno lepo. Mis­ lim, da je čudovit kraj. Laško. Samo zaradi piva! Goriška brda, za kate­ra bi lahko rekel, da so kakor Toskana. Kobarid s svojo kulinariko. In ker imam rad avanture, Bovec – za rafting, kajak. Če se ozrem proti goram, mi je izjemno všeč Logarska dolina. Nisem pa še bil na Triglavu! Enkrat moram nanj. Menda mora nanj vsak Slovenec in mislim, da sem bil že tolikokrat v Sloveniji, da je čas, da se vzpnem nanj! (smeh) Prekmurje, ker je zelo avtentično. Saj sem jih naštel deset? Če povzamem, bi vsakomur svetoval Ljubljano, preostalo pa glede na to, kaj bi rad počel. Glede na to, da zelo dobro poznate turistično industrijo na svetovni ravni – kaj bi svetovali pristojnim za razvoj slovenskega turizma na državni ravni glede njegovega nadaljnjega razvoja? V Sloveniji se namreč turizem nikakor ne prebije med ključne gos­ podarske panoge, ne glede na to, katera vlada jo vodi. Turizem je največja industrija na svetu. Seveda je izjemno pomem­ bna panoga. Tega pa mnogi dejansko ne razumejo. Ne razumejo, da se turist ne samo pripelje na destinacijo in na njej prespi, ampak pred­ vsem na njej troši kakor domačin: v trgovinah, barih, restavracijah ... Gre za vpliv, ki ga je nemogoče izmeriti, lahko pa zanj z gotovostjo zatrdim, da ga nikakor ne smemo podcenjevati. Skratka, pristojnim za razvoj turizma je nujno treba dopovedati, kako pomemben je. Za konec pa še: ali občutite Slovenijo? Oh, s to znamko (I feel Slovenia) se pa ne strinjam. Zelo mi je (bil) všeč slogan Na sončni strani Alp, ki so si ga, kolikor vem, prilastili Avstrijci? Mislim, da zdajšnja znamka ne komunicira svetu ustreznega sporočila o Sloveniji. To je še zlasti problematično zato, ker jo mnogi še vedno zamenjujejo s Slovaško. Slovenija bi potrebovala slogan, ki bi jo umestil v prostor. Ko vprašam druge britanske pisce, kaj jim pomeni ta slogan, mi odgovorijo: nič. Ne pomeni nič. Če bi bil pristojen za to, bi ga takoj spremenil. (smeh)  Mateja Gruden  Foto: www.welcometoscotland.com Lipov list - Oktober 2014

[close]

p. 6

Dnevi slovenskega turizma 2014 6 Aktualno Najvišja priznanja v turizmu Prvi dan letošnjih Dni slovenskega turizma v Portorožu so podelili najvišja priznanja v turizmu; letos tudi za izjemne dosežke v turizmu v letu 2014. Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in razvoju stroke, ki ga podeljuje Turistično gostinska zbornica Slovenije, je prejel Ivan Peršolja - predsednik društva Sommelier Slovenije. Po izobrazbi kemik in ekonomist je svojo poslovno pot začel v družbi Salonit Anhovo, a se je že kmalu preusmeril v turizem. V svoji dolgoletni karieri si je vseskozi prizadeval za razvoj turizma. V domačih Goriških brdih je kot direktor Vinske kleti Goriška brda zaznamoval razvoj vinarstva in turizma, kot direktor gostinstva v družbi Hit in kot predsednik društva Sommelier Slovenije je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja, že desetletja pa so nepogrešljivi njegovi strokovni prispevki v vlogi člana organizacijskega odbora in tekmovalnih komisij na Turistično gostinskem zboru Slovenije in drugih mednarodnih prireditvah. Kot član skupščine Svetovnega združenja sommelierjev ASI Slovenijo pre­ dano in aktivno predstavlja v vinskih in turističnih krogih po svetu in še naprej ostaja zvest svojemu poslanstvu. Priznanje za dosežke na področju prepoznavnosti slovenske kuli­ narike in Slovenije v Evropi, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je prejel Ignac Rajh, Gostilna Rajh, Bakovci. Gostinska tradicija Rajhovih sega v leto 1866, zdaj pa jo nadaljuje že peta generacija gostilničarjev. Ignac Rajh oziroma Nacek po domače je s svojim prizadevanjem in ljubeznijo do gostinstva navdušil vso družino, ki je uspešno vključena v vodenje gostilne. Nagrajenec prisega na kakovost, domačnost in gostoljubje. Vseskozi pa se je tudi aktivno vključeval v delo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in več let predsedoval sekciji gostincev. S svojo gostinsko dejavnostjo, svetovanjem in zgledom je veliko prispeval h kakovostni rasti gostinske ponudbe v Pomurju, Sloveniji in tujini. Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga podeljuje agencija Spirit, je prejela Odprta kuhna, ki je Pogačarjev trg sredi Ljubljane spremenila v priljubljen prostor za petkovo druženje. To je postal čas, ko se domačini in turisti pomešajo med številnimi stojnicami s kakovostno ponudbo jedi gastronomskih regij Slovenije v družbi mednarodnih kulinaričnih specialitet, nad katerimi bedi skrbna roka organizatorja, podjetja Olam. Odprta kuhna je v do­ brem letu dni presegla vsa pričakovanja ter Ljubljano in z njo Sloveni­ jo postavila na turistični zemljevid sveta. Po mnenju strokovne komisije ta edinstvena tržnica sveže pripravljenih dobrot upravičeno prejme naziv Sejalec 2014. Kristalni Triglav 2014, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev FIJET Slovenija, je prejel Zavod Ljubljanski grad. Zavod je v dobrih treh letih pokazal, da se s skrbno načrtovanimi vsebinami, z ohran­ janjem kulturne dediščine, dostopnostjo, s prijaznostjo, z inovativni­ mi produkti v turistični ponudbi ter komuniciranjem z domačo in tujo javnostjo zgodovina in sedanjost lahko prepletata na vsakem koraku. Ljubljanski grad si je ob ustanovitvi v letu 2011 zastavil cilj, da bi osrednjo turistično točko v mestu obiskalo milijon ljudi na leto. Tej številki so se približali že leta 2012, lani pa so jo že presegli. Tako je Ljubljanski grad postal daleč najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji. Ambasador slovenskega turizma 2014 je postal Ernst Platz, ustano­ vitelj in solastnik agencije Platzl Reisen, ki je pred 35 leti z velikim navdušenjem odkril Moravske toplice in »črno vodo« ter začel pro­ mocijo lepot naše države. Osrednji program agencije je še danes Slovenija. V 35 letih je njegova agencija v Sloveniji ustvarila več kot Lipov list - Oktober 2014 milijon prenočitev in iz Avstrije pripeljala več kot 245.000 gostov. Ernst Platzl letos slavi svoj 80. jubilej in še vedno z največjim veseljem uspešno opravlja svoje delo. Izjemoma letos pa so podelili tudi priznanje za izjemne dosežke v turizmu v letu 2014 Jožetu Pucku, Golf Livada Terme 3000 družbe Sava Turizem. Jože Pucko je postal nepogrešljiv člen slovenskega golfskega sveta. S svojim požrtvovalnim pristopom, odprtostjo in pri­ jaznostjo vsakič znova poskrbi, da je vsak dan na igrišču Livada Moravske Toplice nepozabno doživetje. Velikega ugleda ne uživa le v strokovnih golfskih krogih, ampak se zna približati prav vsakemu golfi­ stu. Njegova velika zasluga je, da so pomurski golfski dogodki vedno odlično obiskani. Odgovorni za preostala igrišča pa v njem vedno najdejo kompetentnega in odprtega sogovornika. Njegove­ mu čezmejnemu delovanju se moramo zahvaliti, da v Slovenijo na golfske dogodke prihaja čedalje več tujih golfistov in klubov. Spirit/TZS Priznanje Turistične zveze Slovenije: mag. Jože Protner Mag. Jože Protner je član zdajšnje Štajerske turistične zveze (ŠTZ) od osem­ desetih let prejšnjega stoletja (takrat se je imenovala še Mariborska turistična zveza) naprej. V devetde­ setih letih sta na pobudo tedanjega predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča skupaj zasnovala in uresničila zamisel o dvajsetih Vinsko turističnih cestah Slovenije; Jože Protner v vlogi ministra za kmetij­ stvo, pozneje pa predsednika odbora za kmetijstvo DZ RS. Zatem je bil nekaj let član projektnega sveta Vinske turistične ceste (VTC). Predsednik ŠTZ je drugi mandat. V tem času so se na zvezi posve­ tili predvsem usposabljanju vodstev in članov turističnih društev za prevzemanje nalog in obveznosti iz partnerstev treh stebrov slovenskega turizma na lokalni in regionalni ravni. Izpeljali so štiri tečaje za turistične vodnike, skrbijo pa tudi za stalno izobraževanje vodstvenih funkcionarjev v njihovih turističnih društvih. Na zvezi so zasnovali in izpeljali prva tekmovanja v kuhanju za osnovnošolce. Iz teh tekmovanj se je razvilo tekmovanje na državni ravni za Zlato kuhalnico. Jože Protner je kot predsednik ŠTZ sodeloval pri pripravi regionalne turistične strategije za osrednjo Štajersko v tesnem sodelovanju z Za­ vodom za turizem Maribor - Pohorje (v preteklih letih je bil tudi pred­ sednik sveta Zavoda) in tvorno sodeluje pri njenem izvajanju na več ravneh. Z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje si je prizadeval za dvig prepoznavnosti in identitete Štajerske, vina in z vinom poveza­ nih zgodb, ki se začnejo pri Stari trti na Lentu in se nadaljujejo pri ponovni vzpostavitvi mestnega vinograda v protokolarne namene mesta ter oživitvi vinskih cest na Štajerskem s krepitvijo partnerstev in učinkovitejšega povezovanja za odličnost ponudbe. Od leta 2006 kot podpredsednik Turistične zveze Slovenije ustvar­ j­ alno sodeluje pri uresničevanju programa dela TZS.

[close]

p. 7

Koroška – dežela, kjer se je rodil slovenski turizem na kmetijah Kjer so nasmehi najširši in najbolj pristni Turizem na kmetiji obiskovalcu napoveduje doživetje ruralnega območja, stkanega iz neokrnjene narave, ljudske arhitekture in kulinarike ter socialnega ambienta, kjer je prijaznosti in nasmehov več kot v negovanih, prestižnih turističnih krajih, ovenčanih s številnimi zvezdicami kakovosti in standardov. Vsaj v Sloveniji je tako, kjer se je turizem na kmetiji začel na Koroškem. Pri Pečniku in pri Plodru v znameniti vasici Šentanel nad Prevaljami, sredi petdesetih let. Koroška pa ima številne izletniške in nastanitvene kmečke turizme. Druženje za boljšo ponudbo Zato, da bi lastniki koroških kmetij o svoji deželi vedeli čim več, saj le s tem znanjem lahko svetujejo svojim gostom, kako in kje kakovost­ no preživeti čas, se že nekaj časa družijo in enkrat na mesec na eni od kmetij sedejo skupaj, razpravljajo, predelajo najnovejšo problema­ tiko, ki zadeva njihovo dejavnost, in seveda pokušajo in ocenjujejo doma pridelane kulinarične posebnosti in pijačo. Lastniki turističnih kmetij koroške regije v medsebojnem druženju vidijo plemenitenje lastne ponudbe, zato so se nazadnje, v začetku septembra, dobili v Črni na Koroškem. V organizaciji Darje Jeriček z oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici, iz­ postave Ravne na Koroškem, so najprej obravnavali uredbo in novo­ sti na področju turistične dejavnosti na kmetiji (predavanje Renate Kosi), pogledali pred kratkim odprt Olimpijski muzej in Etnografski muzej, zavili v dolino Tople in Koprivne ter na turistični kmetiji Plaznik, v Bistri, »guštirali« v kulinaričnih dobrotah. Pridružil pa se jim je tudi Venčeslav Tušar, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije.  Renata Picej  Foto: www.koroska.si 7 Dogaja se Čudovita neokrnjena narava Tradicionalno na koroških kmetijah, ki so bile samooskrbne, predelu­ jejo meso, mleko in sadje ter pečejo kruh in pecivo. Za Koroško so značilni predvsem: mošt (sadno vino), suhe salame, domači rženi kruh, borovničevo žganje ... Največ kmetij pa je registriranih za peko kruha. V šestih desetletjih se je v treh koroških dolinah (Mislinjski, Dravski in Mežiški) z 12 občinami kmečki turizem ne le dobro razvil, temveč že kar izbrusil, saj je s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi ob pomanjkanju hotelov ponudil edino možnost za razvoj turizma. Tako danes najdemo v naboru kmetij celo paleto ponudb, od najpreprostejše, kjer ponujajo sobe in hrano, do drugih, kjer človek nad ponudbo zgolj ostrmi. Kot, denimo, na Poslovno-turistični kmetiji »Pri Stojanu«, ki uspešno združuje posel in tehnologijo ter s pomočjo najnovejše tehnologije IKT predstavlja odlično vez med podeželjem in urbanimi središči. Lovrec - kmetija kot otok v morju trte Izletniško vinogradniška kmetija družine Lovrec v Jiršovcih sredi Slovenskih goric je v amfiteater iz vinske trte položena domačija. Njena posebnost se skriva v hiši, pokriti s slamo, ki je leta 2009 do­ bila priznanje Kmečkega glasa za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju. Prav v njeni notranjosti je restavracija, ki jo skupine rade izberejo za svoja srečanja. Kot prijatelja Koroške pa sta Marjan Lovrec in Nada Zupanič pred kratkim gostila uspešno slikarsko kolonijo Društva likovnikov iz Dravograda. Apartmajska hiša na vrhu hriba s 360-stopinjskim razgledom, ki seže v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško, pa je prava posebnost: kot otok sredi trte ponuja nepri­ merljive, ekskluzivne razglede.  Besedilo in foto: Renata Picej Doživetja, kamor koli se ozremo Vse kmetije pa svojo edinstvenost dopolnjujejo z naravnimi danostmi, kulturno in drugo dediščino, kulinaričnimi posebnostmi in vsem tistim, kar plemeniti doživetje. Koroška ponuja turizem nad zemljo (letališče, vzgonski veter za jadranje s padali in zmaji), na zemlji (joj, kdo bi naštel vse!), na vodi (ribolov, splavarjenje na Dravi) in pod zemljo (kolesarjenje in vožnja s čolnom v podzemlju Pece, Turistični rudnik in muzej). Prištejmo še specializirano ponudbo, kot so gojenje in opazovanje divjadi, življenje čebel in pokušnja čebelarskih proizvodov, spoznavanje osnov ekološkega kmetovanja, peka kruha, kuhanje marmelade, ustvarjanje pekovskih izdelkov iz kamuta, obisk pustolovske in drugih poti ... Pa jedi čudnih imen in zanimivih okusov: mežerli, rpičeva župa, flike, špehova tifa, kiblflajš, ta velki grumpi, kvočevi nudlni ... In specializirane kmetije: prijazne družinam z otroki (Mikl, Lešnik), invalidom (Rotovnik), ekokmetija s ponudbo za kolesarje (Koroš) ... Dogodivščina z imenom tu­ rizem se na koroškem res že lahko začne! Lipov list - Oktober 2014

[close]

p. 8

8 Dogaja se Fijetova žametna penina V grajskem poslopju, kjer so nekoč prebivali grofje Auerspergi, oziroma v tamkajšnji grajski kleti je bil pred kratkim prav poseben dan: pod strokovnim vodstvom tehnologa Rudija Kosa in ostrim očesom direktorja Vinske kleti Krško so polnili Fijetovo žametno penino. Mednarodna trgatev turističnih novinarjev, ki je bila lani na Raki pri Krškem, je s tem dejanjem dobila svoj epilog: nekaj več kot sto steklenic prve žametne penine v Sloveniji av­ tohtone trte, ki je najstarejša na svetu, saj šteje več kot štiri stoletja. V Vinski kleti Krško se je torej rodilo peneče se vino Fijet 2013. A to ni prvo Fijetovo vino, saj so imeli turistični novinarji na pobudo Draga Bulca, predsednika slovenskega Fijeta, prvo trgatev že pred leti. V Fijetovi zbirki vin svetovnih turističnih novinarjev sta tako že vini šipon in rebula (prva trgatev je bila v Jeruzalemu, druga v Goriških brdih). Letošnja mednarod­ na trgatev turističnih novinarjev pa je bila na Posestvu Burja v Podragi pri Podnanosu (več o tem v prihodnji številki Lipovega lista). So si pa po polnitvi na povabilo Centra za podjetništvo in turizem Krško turistični novinarji ogledali še zelo lepo urejeno staro mestno jedro Krškega in tamkajšnji Mestni muzej, ki je sestavljen iz treh hiš: Valvazorje­ ve, Jarnovičeve in Kaplanove. Hiše so obenem tudi arhitekturno najkakovostnejši zgodovinski del mesta. Turistični novinarji iz Slovenije in Hrvaške so se znova prepričali, da ima Krško izjemno bogato zgodovino, saj so se na njegovem ozemlju prepletale usode in življenjske poti nem­ alo sila pomembnih osebnosti, tudi slovitega Valvazorja, in si bili enotni, da je prenovljeno staro mestno jedro turistično zelo zanimivo in - do­ padljivo. Obiskali pa so še pravi raj na zemlji - imenitno posestvo Etnoart turizem Špiler na Kostanjeku v Zdolah lastnika Petra Špilerja.  Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega kongresa, slikarka Vida Pfeifer in Peter Špiler (od leve proti desni), lastnik posestva Etnoart turizem v Kostanjeku pri Zdolah so prvi čestitali FIJET-u Slovenije in njegovemu predsedniku Dragu Bulcu za uspešno polnitev prve žametne penine v zgodovini Slovenije! Steklenic žametne penine, sorte najstarejše trte na svetu, z nalepko Fijet je samo nekaj več kot sto in redki so častni izbranci, ki jo prejmejo v dar. TD Poljana pri Prevaljah v žaru ponosa na dediščino TD Poljana pod taktirko svojega predsednika Jožefa Kozlarja priprav­ lja med letom številne dogodke. S posebnim žarom pa so v začetku septembra skupaj z Vokalno skupino Rute pripravili kulturno pri­ reditev Srečanje v ljudski glasbi, plesu, pesmi in besedi. Seveda pod kozolcem in na odru, katerega ozadje je spominjalo na pomembno obletnico – 600 let od zadnjega ustoličenja na Knežjem kamnu na Gosposvetskem polju.  Besedilo in foto: Renata Picej Lipov list - Oktober 2014

[close]

p. 9

2014 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA Najboljši v Portorožu Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno prispevali člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja ne bi uspeli, zato se jim najlepše zahvaljujemo. V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bila ocenjena mestna, trška in vaška jedra. Že petič je letos potekalo tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in večji kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je predsednik države Borut Pahor. 9 Moja dežela – lepa in gostoljubna 14 Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah Velika mesta 1. Koper 2. Velenje 3. Maribor Srednja mesta 1. Ptuj 2. Zagorje ob Savi 3. Ravne na Koroškem Manjša mesta 1. Cerklje na Gorenjskem 2. Železniki 3. Senovo Mestna jedra 1. Kranj 2. Nova Gorica 3. Radovljica Vaška jedra 1. Galicija 2. Strojna 3. Slivna Trška in druga urbana jedra 1. Šafarsko 2. Zdraviliško jedro Dobrna 3. Trzin z Jefačnikovo domačijo Zdraviliški kraji 1. Podčetrtek 2. Laško 3. Banovci Izletniški kraji 1. Velika Polana 2. Tržišče 3. Šempeter v Savinjski dolini Turistični kraji 1. Izola 2. Bled 3. Bovec Kampi 1. Kamp Menina 2. Camping Bled 3. Kamp Šobec Mladinska prenočišča 1. YH Pod Voglom 2. Hostel Bledec 3. YH Proteus Postojna Spletno glasovanje večja mesta Velenje zdraviliški kraji Topolšica turistični kraji Izola Bencinski servisi Petrol 1. BS Pivka 2. BS Moravče 3. BS Slovenske Konjice Gasilski domovi 1. PGD Podnart gasilski dom, zgrajen do leta 1970 1. PGD Ponikva pri Žalcu gasilski dom, zgrajen po letu 1970 Naj poti 1. Vinotour pot Svečina – Ratsch a. d. W. 2. Pot kulturne in naravne dediščine Razkriški kot 3. Naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca Lipov list – Oktober 2014

[close]

p. 10

Maribor – Pohorje, od mesta do razgibanih goric in hribov Drugo največje mesto Slovenije in prestolnica Štajerske, ki slovi tudi po bogati kulturno-zgodovinski dediščini, praznuje letos 850 let od prve omembe mesta. Vsak kotiček mesta in njegove širše okolice skriva presenečenja za vsakogar. Ste popotnik, kolesar, kulturni navdušenec, kulinarični raziskovalec, ljubitelj vina, poslovnež, družinski človek, športnik? Vas krepi zdrav duh v zdravem telesu, iščete živahen mestni vrvež, odklop na podeželju? Če ste odgovorili pritrdilno, je destinacija Maribor – Pohorje prava za vas. Razprostira se na območju dvaindvajsetih občin. Srce destinacije je mesto Maribor, ki ga dopolnjuje ponudba okoliških občin – vsaka s svojo edinstveno zgodbo, ki se prepletajo po obronkih Pohorja in Kozjaka ter Dravski dolini pa do čarobnih Slovenskih goric, poraslih z odličnimi vinogradi in sadovnjaki. Top turistične privlačnosti: • najstarejša trta na svetu: Stara trta na Lentu, • ostanki prvega mariborskega gradu, omenjenega pred 850 leti, na Piramidi, • številni gradovi in dvorci, sakralna dediščina, • botanični vrtovi in naravni parki, dolina Lobnice, bogati zeleni gozdovi Pohorja s slapovi in šotnimi barji, kot so Črno jezero in Lovrenška jezera, pragozd Šumik, Bistriški in Oplotniški vintgar, s številnimi gozdnimi učnimi potmi, bogato športno-rekreativno Lipov list – Oktober 2014 Mariborski Lent. Foto: Matej Vranič Destinacija Maribor – Pohorje je nekaj posebnega … Ob jutranji meglici, ki se vije pod Pohorjem in nad Dravskim poljem, na drugi strani pa skriva čudovite vinorodne griče Kozjaka in Slovenskih goric, kjer piš vetra poganja klopotce, se zavemo, kako čudovita narava obdaja Maribor. Stara trta v družbi cvetja. Foto: Domen Groegl

[close]

p. 11

2014 – MARIBOR – Večje mesto 3. mesto 11 Moja dežela – lepa in gostoljubna Maribor iz zraka. Foto: Rene Strgar ponudbo kolesarjenja, planinarjenja, pohodništva, adrenalinskih doživetij, smučanja …, splavarjenje in vodni športi, krajinski parki: Rački ribniki - Požeg, Drava, Mariborsko jezero, bogate naravne in kulturne danosti Dravske doline: Boč z velikonočnico, Studenice z živimi jaslicami, Forma Viva, čudovite vasi na podeželju, podeželje, posuto s turističnimi kmetijami s pristno domačo hrano, izdelki podeželja v butičnih trgovinicah in na dvoriščih kmetij, Slovenske gorice z edinstvenimi jezeri (Trojiško jezero, Komarnik, Perniško jezero …), vinogradi in odličnim vinom domačih vinarjev ter navdušujočo kulinariko (med, bučno olje, tunka, gibanice, krušni izdelki, jedi na žlico …), Kozjak, ki vabi na aktivni oddih na planinske postojanke in kmetije, kjer se v poletnih mesecih osvežite s kislim mlekom, v jesenskem času pa s kostanjem, preplet urbane kulturne in zabavne ponudbe s podeželjem. Odlično! Foto: MP produkcija Destinacijsko turistični magazin ODLIČNO! Aktualne informacije iz bližnje in daljne okolice Maribora je mogoče najti v novem brezplačnem destinacijsko turističnem magazinu ODLIČNO! Namenjen je lokalnemu prebivalstvu in turistom, saj izhaja v slovenskem in angleškem jeziku. V njem so predstavljeni turistična ponudba destinacije Maribor – Pohorje, bivanje in življenje v njej, njena vizija na področju gospodarstva …, je pa tudi napovednik dogodkov v destinaciji. ODLIČNO! je na voljo na določenih turističnih točkah, v informacijskih centrih, hotelih, gostiščih, na občinah ali na spletni strani www.maribor-pohorje.si. Prepustite se naši srčni destinaciji Maribor – Pohorje in jo začutite! • • • • • • • A turistične ponudbe je še veliko več … Destinacijska trgovina ART mi je MAR Junija letos so v središču Maribora odprli destinacijsko trgovino ART mi je MAR, ki vnaša v staro mestno jedro slovensko domačo in umetnostno obrt. V njej so namreč na ogled in naprodaj unikatni izdelki ustvarjalcev domače in umetnostne obrti, ročna dela in izdelki lokalnih ponudnikov, trgovina pa je obenem tudi turistično-informacijski center. Trgovina spodbuja obiskovalce mesta k nakupu in podpori unikatnih slovenskih izdelkov, kot takšna pa ne pomeni grožnje drugim trgovinam v središču mesta. Za trgovino skrbi socialno podjetje ARTMAR, ki sodeluje s 53 ustvarjalci. Promocijski eko-kozarci Destinacija Maribor – Pohorje je okolju prijazna. Najnovejši korak v tej smeri je uvedba eko-pralnih kozarcev, s čimer se bo na množičnih prireditvah omejilo točenje pijač v navadne plastične kozarce, ki po končani prireditvi ostanejo odvrženi na tleh. Ob skrbi za okolje je prisotna tudi skrb za promocijo, saj so na 50.000 kozarcev, kolikor jih je trenutno na voljo, natisnjene promocijske fotografije štajerske prestolnice. Obiskovalci javnih prireditev bodo v zameno za en evro kavcije prejeli kozarec, denar pa bodo dobili nazaj, ko bodo vrnili kozarec. Po prireditvi bodo kozarce pomili in jih vrnili v uporabo. Festival Stare trte. Foto: MP produkcija Destinacijska trgovina ART mi je MAR. Foto: MP produkcija Lipov list – Oktober 2014

[close]

p. 12

Največje eNodNevNo martinovanje Moja dežela – lepa in gostoljubna Lipov list – Oktober 2014 31. martinovanje v mariboru s FrajkiNclarji, ansamblom saša avseNika in drugimi gosti torek, 11. 11. 2014, od 11.11. naprej na trgu leoNa štuklja Ne zamudite pestrega dogajaNja v dNeh pred tem. več: www.maribor-pohorje.si Foto: matjaž ledinek

[close]

p. 13

2014 – VELENJE – Večje mesto 2. mesto Velenje, zeleno, prijazno in aktivno Velenje je s svojo moderno mestno arhitekturno zasnovo drugačno od preostalih slovenskih mest. Nastalo je načrtno in premišljeno, po zamislih uglednih evropskih in krajinskih arhitektov. Mnogi si mesto s premogovnikom in razvito industrijo predstavljajo povsem drugače, kot je v resnici. Mesto še zdaleč ni le dediščina starega trga pod Velenjskim gradom, po katerem je dobilo ime. Letos sicer praznuje dve pomembni obletnici: 55 let od uradnega odprtja na novo zgrajenega mestnega središča in 750 let od prve omembe trga Weln. Velenje je mesto, ki je zraslo na črnem zlatu. Izkopavanje premoga je povzročilo ugrezanje in nastanek treh velikih jezer, ki danes omogočajo številne športne aktivnosti. Posebno doživetje je spust v skrivnostni podzemni svet Muzeja premogovništva Slovenije. Na griču nad mestom je Velenjski grad, eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. V njem domuje Muzej Velenje z enajstimi stalnimi razstavami. Pozojeva grajska pot vas popelje še do treh drugih gradov v okolici Velenja. Eden od teh, Šaleški grad, je zaradi svoje trikotne oblike edinstven v slovenskem prostoru. Osrednji mestni trg krasi Avgustinčičev spomenik razmišljajočega maršala Tita, ki je največji Titov spomenik na svetu. V Velenju domačinom in obiskovalcem ponujajo varen in okolju prijazen prevoz – brezplačni mestni avtobus Lokal'c. Vzpostavili so brezplačni sistem izposoje mestnih koles, imajo pa tudi več stebričkov za polnjenje električnih vozil. Osebam z različnimi omejitvami namenjajo posebno pozornost, saj jim želijo omogočiti čim lažje spoznavanje Velenja in celotne Šaleške doline. Več informacij o aktivnem preživljanju vašega časa v Velenju vam bodo z veseljem dali v Turistično-informacijskem centru Velenje v prenovljeni Vili Bianci. Odprt je vse dni v letu, od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in 17. uro. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 03 8961 860. Še več informacij o Velenju dobite na spletnih straneh www.velenje-tourism.si in www.velenje.si. Foto: Roman Bor Predlogi za izlet • Sprostite se ob Šaleških jezerih ali se preizkusite v različnih športnih aktivnostih. • Raziskujte skrivnostni podzemni svet v Muzeju premogovništva Slovenije. • Obiščite enega najlepše ohranjenih slovenskih gradov. • Sprehodite se po Pozojevi grajski poti in prisluhnite legendi o zmaju Pozoju. • Oglejte si najvišji Titov spomenik na svetu. 13 Moja dežela – lepa in gostoljubna Velenje je dogodkov in življenja polno mesto. Vsako leto pripravimo več kot 1500 prireditev. Vabljeni na Mednarodni festival vezenja Velenje 2014, ki bo potekal od 17. do 19. oktobra 2014 (letos bo rdeča nit festivala »Vezena oblačila skozi čas«). Posebno skrb v Velenju namenjajo otrokom. Navihana Pika Nogavička s kitkami in pegicami na licih je vsako leto septembra »ta glavna« v mestu. V pisana oblačila odeto deklico lahko spoznate na največjem otroškem festivalu v Sloveniji. Zeleno mesto nosi nazive Starosti prijazno mesto, Občina po meri invalidov, Mladim prijazna občina, Otrokom prijazno Unicefovo mesto, Najbolj zelena mestna občina, Energetsko najučinkovitejša mestna občina, Najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki, Planetu Zemlja prijazna občina … Titov spomenik v družbi mask. Foto: Anže Kovač S prenovo promenade je mesto dobilo moderen in privlačen prostor za sprehode, srečevanja in druženje. Foto: Miran Kambič Lipov list – Oktober 2014

[close]

p. 14

2014 – PTUJ – Srednje mesto 1. mesto 14 Moja dežela – lepa in gostoljubna Ptuj, kulturnozgodovinski biser Ptuj - najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem očara vsakega, ki ga obišče. Nad mestom se vzpenja mogočna grajska utrdba, v kateri je eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev. Z njene leve se v nebo vzpenja čudovit dominikanski samostan, ki je bil lani deloma prenovljen v kongresno-kulturno središče, obnova pa je dala nekaj izjemnih in dragocenih odkritij, od zgodovinsko pomembnih fresk do grobnice gospodov Ptujskih. Središče starega mestnega jedra Ptuja je Slovenski trg, kjer nam najprej pade v oči mestni stolp. Tik ob njem je zanimiv Orfejev spomenik iz 2. stoletja, v bližini pa je cerkev sv. Jurija. Na desni strani starega mestnega jedra je minoritski samostan s prenovljeno baročno fasado cerkve Sv. Petra in Pavla, ki je še danes izjemno pomembno duhovno središče našega mesta. Ob občinskem prazniku odprt prenovljeni Mestni trg je prostor druženja in prireditev, na njem pa sta tudi Mestna hiša in Florjanov spomenik. Bogate muzejske zbirke in zanimive razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so na ogled na ptujskem gradu, v starih mestnih zaporih, Salonu umetnosti in Miheličevi galeriji, na mestu najdbe pa sta ohranjena rimska peč in III. mitrej. Zaklade hranijo cerkve in samostani ter ena najlepših knjižnic v Evropi. Mestno gledališče pa s svojo podobo ter privlačnim in kakovostnim programom dopolnjuje podobo in vsebino osrednjega dela starega mestnega jedra. Mesto se ponaša z izjemno etnografsko dediščino, ki ji kraljujejo kurenti kot prinašalci dobrega. Tradicija srednjeveških letnih sejmov vsako leto oživi na jurjevo, ožbaltovo in katarinino. Ne smemo pa pozabiti najstarejše vinske kleti z vinskim letnikom iz leta 1917 in danes svetovno prepoznavno blagovno znamko Pullus. V neposredni bližini starega mestnega jedra, le streljaj čez vihravo reko Dravo, so ptujske terme, ki so vir zdravja in sprostitve ter odlična priložnost za aktivno preživljanje prostega časa. Spokojno, pa vendarle aktivno doživljanje čudovite narave vas čaka na igrišču za golf, od koder se ponujajo prelepi pogledi na Ptuj in njegov grad. Pestra doživetja zagotavlja tudi ponudba na Ptujskem jezeru, kjer lahko izbirate med številnimi bolj adrenalinskimi izzivi ali pa se na raziskovanje »Ptujskega morja« in Ptuja podate s turistično ladjo. V poletnih mesecih so v starem mestnem jedru številni kulturni dogodki. Junija poletno dogajanje razgibajo tradicionalne Grajske igre, Pogled z reke na ptujsko veduto. Foto: Črtomir Goznik ki jih obogati tudi Grajski vinski praznik. V drugi polovici julija poteka izjemen poletni glasbeni festival Arsana, ki se končuje z občinskim praznikom. Živahno mednarodno umetniško okolje poleti ustvarja Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays. Ljubitelji literature in vina se družijo v drugi polovici avgusta, ko mesto zaživi v Dnevih poezije in vina ter postane središče pesniške ustvarjalnosti. Konec avgusta ponovno prirejamo znamenite rimske igre, kjer je poskrbljeno za hedonizem. Avgusta že več kot 40 let ljubitelje domačih viž vabi Festival narodno-zabavne glasbe. Jesenske mesece zaznamujeta trgatev mladike najstarejše trte na ptujskem gradu in trgatev v mestnem vinogradu. Tradicionalno martinovanje pa nam bo napolnilo brbončice z novim vinskim letnikom in inavguracijo novega princa karnevala. Aktivno ali bolj lagodno - nepozabno doživetje je v »zakladnici tisočletij« zagotovljeno. www.ptuj.info www.visitptuj.eu Mestni trg je prostor druženja in prireditev Igranje golfa v zavetju ptujskega gradu Lipov list – Oktober 2014

[close]

p. 15

2014 – ZAGORJE OB SAVI – Srednje mesto 2. mesto Zagorje ob Savi, kjer imajo več, kot imajo veliki Kraj z bogato rudarsko dediščino, kulturnim bogastvom ter nešteto prelepimi kotički in neokrnjeno naravo, ki jo je v svoje vajeti ujela reka Sava, obiskovalcem ponudi več, kot imajo veliki. Mirne duše lahko rečemo, da je Zagorje ob Savi dragulj slovenske gostoljubnosti. 15 Moja dežela – lepa in gostoljubna Bogata rudarska dediščina, kulturno bogastvo in prelepa neokrnjena narava. Foto: Lovro Rozina Zagorje ob Savi se nahaja v središču Slovenije in je le streljaj od avtocestnega izvoza Trojane. Je ena redkih občin, ki se lahko pohvalijo z vzletiščem za ultra lahka letala, zato jo je mogoče obiskati tudi z letalom. V neposredni bližini vzletišča je čudovito urejen Evropark, v katerem so obiskovalcem na voljo zelene površine in sprehajalne poti ter različne zanimivosti, kot so na primer orodja za trening z lastno težo. Vsebina parka se vseskozi dopolnjuje in postaja čedalje zanimivejša ter privlačna za množice obiskovalcev. Razgibano površje zagorske občine ponuja veliko zanimivih pohodniških poti. Najvišji vrh je Čemšeniška planina s prelepim razgledom na Zasavsko hribovje. Čedalje bolj priljubljena točka kolesarjev in pohodnikov je Zasavska Sveta gora, ki je s taborskim obzidjem in cerkvijo na vrhu najslikovitejši del Posavskega hribovja. Razvoj kraja je bil tesno povezan z rudarjenjem. Prvi je premog omenjal že Janez Vajkard Valvasor, ki je zapisal, da ljudje iz Strahovelj kopljejo zmajevo kri. Rudarstvo je poskrbelo, da se je Zagorje razvijalo s skoraj svetlobno hitrostjo. Zgodba o rudarjenju se je pred desetletjem končala, zdaj se v Zagorju trudimo, da tega časa ne pozabimo, da iz bogate preteklosti razvijamo priložnosti za prihodnost, tudi za turizem. Mejniki rudarske zgodovine so dediščina, ki je turistična zanimivost in posebnost našega kraja. Ena številnih je rudarski muzej Loke, ki ga bo občina v prihodnjih letih popolnoma preuredila in poskrbela za njegovo zanimivo in privlačno vsebino. V občini Zagorje ob Savi se vseskozi kaj dogaja. Poudariti velja največji dogodek v vročih avgustovskih dneh. Zagorska noč privabi veliko obiskovalcev z različnih koncev Slovenije, saj ponuja bogat celodnevni program športno, kulturno, kulinarično ter sproščajoče doživetje, namenjeno mladim in starim. Zagorje ob Savi. Ker imamo več, kot imajo veliki! Zagorski poldnevnik. Foto: Lovro Rozina Lipov list – Oktober 2014

[close]

Comments

no comments yet